846. štev.
V Ljubljani, sobota due 25. aprila 1914,
Leto III.
Posamezna štev. »Dneva* stane 6 vin.; ravno J, toliko posamezna številka »Bodeče Nežea.
^DAN“ izhaja vsaki Jan zjutraj; tudi ob nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA**. Za ljubljanske naročnike jslane »Dan** s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo-letno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5’50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravnistvu.	sr.
:::	Telefon	številka	118.	•	:::
iuens?—r  ' 1	•	Tf»	■	.	,m	'i.ag»	j-m-TT—rias.
J
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža**
Posamezna stev. »Dneva* stane 6 vin.; ravna toliko posamezna številka »Bodeče Neže*.
Uredništvo in upravniitvo:
.Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št
* «
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranktrana ptama se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglu« se plača: potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta SO v. Pii večkratnem oglalanju poru pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :a!
:::	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	::s
n:	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne".	.W
Slovenci in recipro-citeta zagrebškega vseučilišča.
O o r i c a, 23. aprila.
Takoi, ko se ic pričelo govoriti in pisati o nameri vlade, da bi bilo končno pripravljena dovoliti reci-prociteto zagrebškega vseučilišča in priznati v Cislitvaniji izpite, napravljene pod gotovimi pogoji na zagrebškem vseučilišču, smo vedeli, da iz fc moke ne bo dobrega kruha za nas Slovence. Poznamo našo vlado predobro, da nam ni še nikdar privoščila in privolila prav nobenih pravic. Vemo, da bi si pridobili skledico leče Ic za ogromne žrtve. Zato
nam je zdelo sedaj jako čudno, kako pride naša vlada do tega* da bi. nam dala neko »qnasl vseučilišče.« Počctkoma sc je govorilo, da bodo smeli delati vsi Slovenci na zagrebški pravni fakulteti izpite, ki bodo priznani pri nas v celi Avstriji; reklo se je, da sc ustanove na zagrebškem vseučilišču posebni kolegiji, ki se bodo pečali z avstr, pravom.
Naša slutnja se hoče izpolniti! Vlada nikakor ni voljna priznati nam ugodnosti, da bi smeli tudi Slovenci študirati v Zagrebu, marveč nas hoče tirati še vedno na nemški Dunaj in zagrizeni ncmčtirski Gradec. V zadnjem času se namreč glasi, da se bo dovolila nekaka reeiprociteta zagrebškega vseučilišča — toda ta reeiprociteta bo jako pristrižena. Le domačini iz Istre in Dalmacije bodo smeli študirati na zagrebškem vseučilišču in delati tam izpite, ki bodo veljali izven Hrvatske v Istri in Dalmaciji. Vsi hrvatski listi, ki pišejo o tem vprašanju, govore le o recipro-citeti, veljavni za Istro in Dalmacijo, Primorske in Kranjske se niti ne
omenja.
No dve Strani hoiHo iaiaajL-uJttu-
jeni s to rcciprociteto. Prvič mi ne bomo imeli prav nič od nje, drugič si bodo; pa tudi Istrani in Dalmatinci premislili, predno pojdejo študirat v Zagreb,; kajti vedeli bodo, da morejo na podlagi izpitov v Zagrebu iskati službo Ic v Istri in y Dalmaciji.
1 rav nič ne hi imeli proti 'temu, ako bi vlada iz proste volje dala tak privilegij Dalmatincem in Istranom, katerim bi ga prav nič »c zavidali. Ali vemo dobro, da vlada tega ne bo napravila morda radi tega. da bi tesneje združila Istro in Dalmacijo s Mrvatsko kraljevino ter da bi pri-h ”1C;gla •' kulturni vzajemosti Sr-, nVato.v- Nagfašati ni treba, 1 l i bhinaiti ne boje ničesar bolj kakor kulturne vzajemnosti in političnega jedinstva avstrijskih jugOr sfovanov.
Kako neki bi prišla vlada do tega, da bi pospeševala našo kulturno vzajemnost! Politična zgodovina v Avstriji nas uči, da so si morali dosedoj avstrijski Slovani priboriti vsako mrvico pravice z velikimi žrtvami. Slovani v Avstriji nismo tisti, ki bi dobili kar avtomatično, kar nam gre! Hrvati bodo morali za to kastrirano rcciprociteto, ki ne bo pomenila bogvekaj ogromno žrtvovati. Kake žrtve bodo morali doprinesti, se še ne ve. Govori sc, da bodo morali koncedirati Italijanom obsežne prednosti v političnem in narodnem oziru. Najbrž pomeni to italijansko vseučilišče v Trstu in še druge ugodnosti v Istri in Dalmaciji. Tu pa je naš interes v živo zadet.
V tem leži grda nakana naše vlade, ki bo rekla, da smo dobili z nameravano rcciprociteto koncesijo vsi Jugoslovani, torej tudi mi Slovenci.
V resnici pa s teiu ne dobimo ničesar, marveč bo to le sredstvo za nove izgovore. Podprlo pa se bo moč naših narodnih sovragov Italijanov.
Se dovolj pravočasno kličemd naše poslance brez razlike strank in jih opozarjamo na nevarnost, ki nam preti z nameravano reciprociteto, oziroma koncesijo, ki se pripravlja za kompenzacijo Italijanom. Dokler ie še čas, morajo naši poslanci zastaviti vse moči v to, da se izvede reeiprociteta zagrebškega vseučilišča v onem okviru, ki ga zahtevajo neizprosno naše potrebe. Izpiti na zagrebškem vseučilišču morajo veljati tudi za Primorsko, Kranjsko, .lužno Štajersko in Koroško. To je postulat, s katerim moramo odločno na dan pred nepoboljšljivo mačeho-viado* Dolžnost naših poslancev je, da interveniralo in odločno zahtevajo od vlade, da uvede reciprociteto, kakor jo zahtevajo dejanske razmere, ki bo veljala za vse Jugoslovane.
Opozarjamo pa naše poslance in..-v.se ineroilaine-ki.utZu.^atii na ^kol-
nji slučaj, ki tedaj gotovo ni prišel v javnost, tu opisati. Stotnik Tischina ie bil z moštvom svoje stotnije na-, ravnost brutalen. On jih je šikaniral na razne načine tako, da so sc fantje vedno tožili, ko smo prišli skupaj, (jaz sem namreč služil pri 9. topni-čarskem polku v Celovcu), da se tako kruto z njimi postopa, da sploh ne morejo več vzdrževati. Ko so odkorakala in odšla vsa druga krdela Se z vojaškega vežbališča domov, morala jc stotnija stotnika Tiscliine še vedno vežbati in to ha način, da jih je pustil pred seboj defilirati. Ko je bila taka defifinmga končana, prijezdil je stotnik pred nič, sc jim smejal, ali pa kričal nad njimi, ali pa jim s prezirljivim smehom rekel: »Lepo ste defilirali, vse jc bilo dobro, samo grdo ste me gledati, zakaj me ne gledate, kakor svojo ljubico gledate? Zato bomo še enkrat defilirali!« In tako se je včasih ponavljala taka de-filirunga. Ko so tirugi vojaki cele garnizije že doma mirno svojo mc-nažo pojedli hi odpočivali na trdih strdžakih so fantje stotnije Ti-schine v potu svojega obraza na vežbališču preklinjati celi svet in sami sebe. Ko so prišli domov, namesto, da bi se odpočili, morali so hitro zavžiti prekuhano in prestano menažo, potem pa takoj nastopiti k popoldanskemu opravilu. To jc trajalo tako doglo, da fantje niso mogli več zdržati in so nekega dne vsi izostali čez 9. uro zunaj, misleč, da se bode po temu činu pač kdo zganil in bo konec storil njihovemu trpljenju. Pa so sc kruto preverili. Ko on 10. uri fantov le ni bilo v vojašnico, javilo se. je to njih stotniku Tischini, ki je takoj prisop.el v vojašnico in odredil, da se formirajo močne patrulje in da gredo lovit njegove fante po mestu. In res, vsakega katerega so dobili, pijanega ali treznega.
vzeli so v svojo sredo in marš v vojašnico. Ena takih patrulj pišla je tudi v predmestje sv. Peter, v katerem predmestju nahajala se je tudi topničarska vojašnica. Naenkrat zaslišimo, oziroma nas je zbudil »in-spektion«, kričanje in vpitje pod našimi okni in ko pogledamo vun, vidimo, kako beži vojak pred patruljo, ki je imela nasajene bajonete. Fant jc bežal naravnost proti poslopju 2. baterije in, ko je pribežal tja, se je hotel skriti v goščavo, ki še je nahajala pod našimi okni. Bilo je pa že prepozno, ker prvi mož od patrulje je bil že pri njem in ga (čujte in strmite!) z bajonetom v svoji gorečnosti pred našimi očmi prebodel, vsled česar jc fant malo pozneje umrl. Ko smo mi videli, kaj se je dogodilo našemu sotrpinu, zgrabili smo puške, in bogme, pokalo bi, da na srečo nismo imeli ostrih nabojev. Tako sc je končala ta drama takrat, vsled tega jc bilo celo mesto ogorčeno. Kaj se jc pa s fanti dogodilo, mi ni znano, veni le, da sc stotniku Tischini ni prav nič dogodilo. Ali sc ni morda zopet kaj' sličnega dogodilo našim fantom v Celovcu, v mestu vojaških samomorov?! Kar za prazen nič si fantje niso dovolili te Šale, to je gotovo.
C. in kr. topničar v r.
(Op. uredn. O tej zadevi sc šepečejo razne zanimive stvari!)
Štajersko.
Afera Wastiau stoji zopet precej v ospredju spodnještajerskih re-negatov in pripravlja mariborskim renegatom zelo težke urice. Danes lahko že malone z gotovostjo trdimo, da jo je oživilo »nemško društvo« v Mariboru, torej Vsencinei.
in par onih,
X
ki se zavedajo vedno i» učneišega položaja, a stoje v nem-Škonacionalnih vrstah. Da stvar ni tako enostavna, potrjuje tudi naša »Marburger Zeituug«, ki je pravzaprav prva dala tozadevno znamenje. .— Zanimivo jc tudi vedeti, da je eksistiral v mariborskem občinskem svetu, še predno je postala afera javna, permanenten odsek, ki sc je bavil s to stvarjo. Na ta način je tudi umevno, da je občinski svet šel brez vse nadaljire izjave na dnevni red in pustil biti Wastian» — Wastiana. Nadalje vedo nekateri, da so še druge stvari, ki se razpravljajo o VVastianu, ki jih pa šiloma skušajo potlačiti. Bomo videli, kaj je na vsem tem.
Maribor. Nemčurji nas pred svetom vedno taje, se pravi, dokler, se tajiti pustimo. Ni še minil en ter den od zadnje slavnosti, pa so ti-le ljudje kar naenkrat prišli do spoznanja, da je v Mariboru pravzaprav vendarle še dosti Slovencev. V nedeljo, dne 26. t. m., imamo v. Narodnem domu shod. Tudi tu so kar naenkrat postali pozorni. Sicer pravijo, da jih to malo zanima, kal da imamo sami med sabo, vendar, tako-le med stavki dado vendar spoznati, da jih le malo skrbi, kaj bo iz vsega pomlajenega slovenskega naprednega gibanja. V zadnjih mesecih so sploh že cesto izdali svol srčni strah in javno pokazali na naše društveno in organizacijsko življenje. Nam more biti to seveda prav. Tudi to. da priznavajo našo rastočo moč. Z nedeljskim shodom, ki mu jih bo nedvomno sledilo še par drugih. pa hočemo tudi pokazati.; da nam je v resnici za povzdlgo mariborskih in okoliških Slovencev. Kot govorniki na shodu nastopijo dr. Ravnihar, drž. poslanec iz Ljubija-
r>. m
most, da se jc pričela na dunajskem vseučilišču akcija, ki hoče omejiti število slušateljev ifa dunajskem vseučilišču. Če bo to dolpčeno z mi-nisterijaino odredbo, potem vemo, kaj smemo od nje plrčakovati. Tisti, ki bodo prvi zavrnjeni, bomo seveda Slovenci!
Strašna obsodba v Celovcu.
Ko sem prebral to notico, spomnil sem se na slučai, ki se ie dogodi! leta 1898 ali 1899 pri 17. pešpolku pri stotniji, ki ji je zapovedoval tedaj stotnik 1 ischina. Ker sodim, da bode tudi sedaj kaj takega, hočem teda-
H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25.
Samo! K 410.
Samo! K 410.
Št. 410 Nikel ank. rera. Rosk. jako dobro idoča samo K 4’10.
Naj bogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi najveeja izbera zlatnine in srebrnine rzzzzz po jako nizkih cenah. - :.....
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
LISTEK.
M. ZEVAKO?
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Sir. ko sem spoznal, da velja popraviti veliko krivico, sem izvedel obenem, da je prazna moja skrb: mati in hči sta izginili, sir! Ugrabljeni sta!... Samo za to zahtevam pravice! Potezam se le za svobodo junaške mučenice! Tožit prihajam ugrabitelja... evo ga!«
In srdito je iztegnil Franc Monmoransiški svojo stisnjeno pest pro-tre'iwtoill’ k’ so sc °dprla bas ta vilskcsta ln SDUSt'*a v s°bail° *')an-
Z-Ttrim mrtvaško bled. brata?	Sta	sc	sP°kledala
hi ta trenotek ic trajal kakor cela ura.
Ako bi moglo sovraštvo »biti človeka kakor strela, gotovo bi se bila zgrudila oba na inestu od smrtonosne siic pogleda, ki sta ga me-ujalo.,.
hhmrik Monmoransiški je najprej zaprl vrata, nato pa se je naslonil nanje — za hip __ kakor da mu zmanjkuje sil.
In vendar je vedel, ko je odhajal v I.uvcr, da najde tu svojega brata,
obema
Pripravil se je bil na to svidenje.
Predvidel je vse, kar bi utegnil reči Franc, pripravil si je bil strašno riposto, da zdrobi z njo svojega brata, zakaj v trenotku, ko jc vstopil, sc je razklal njegov obraz v ostrem usmevu . . .
Toda ob pogledu na Franca jc izginil ta nasmeh.
Henrik je obstal in ostrmel, kakor da mu ni povedal Nansej ničesar, kakor da ga ni obvestil naprej.
čelih sedemnajst let sc nista bila videla!
Od tiste noči v Maržansiju, ko sta naskočila v gozdu drug drugega z mečem v roki!
V teh dolgih letih, kadarkoli je pomislil Henrik na svojega brata ... vedno ga je videl sklonjenega nad seboj, v rdeči luči baklje, ki sta jo bila prinesla drvarja . . . videl ga je, strašnega, kako je dvignil bodalo liad njegovim grlom . . . kako je vrgel bodalo stran . . . kako je zbežal v noč . . .
Ta strašna slika se mu je bila zajedla v oči ...
In vstala ie pred njimi v hipu, ko jc stopil v kraljev kabinet.
Francev obraz je bil še. vedno razoran od obupa in sovraštva, njegove oči še vedno neutolažljive, njegova usta skrivljena in namočena s peno, kakor da plane izza ustnic zdajzdaj strašna kletev.
si ic vrnil
S silnim naporom mahoma prostost duha.
Nehal je gledati brata in stopil bliže h Karolu IX.
' In zmagoslavni smehljaj, ki smo ga omenili ob njegovem vstopu, sc je pojavil spet na njegovih ustnicah.
»Sir,« je dejal s trpkim, kovinskim glasom, ki mu jc bil lasten v trenotkih razburjenosti. počastili ste me z vabilom: na razpolago sem vašemu Veličanstvu.«
Spričo lega prizora, v katerem je pomenila skoraj vsaka beseda in vsaka gesta dramo zase, se je bil umaknil vitez de Pardajan in stopil v kot.
Henrik ga torej ni videl.
A tudi če bi ga bil videl z očmi, gotovo ga ne bi bil videl z duhom, prepolnim slike bratove, ki jc stal proti njemu kot maščevalec, prepolnim skrbi za poraz, ki ga jc bil namenil temu bratu.
Zanj je bilo vse vprašanje v tem, da napelje pogovor‘na to, kar jc hotel reči, da ubije Franca z enim mahom . . .
In kaj je hotel reči? . . .
Kaj si jc bil izmislil, ne le* da zabrani Francu, obtožiti ga, marveč tudi, da ga pogubi v hipu in ga pošlje v Bastiljo, morda pa še celo na morišče! . . .
Bilo jc prav tako strašno kakor enostavno:
Tajnost, zaloteno pri Alisi de Luks . ,, to tajnost, o kateri je bil
prisegel molčanje ... je hotel izdati !
Hotel je povedati, da se nahajajo kralj navarski, princ Kondeški in Kolinji v,Parizu, in da se Franc Monmoransiški sestal z njimi na posvetovanje, kako bi ugrabili kralja in ga odvedli šiloma!
Zavest, da drži v svoji roki to orožje, mu je bila dala njegov preteči in že naprej zmagoslavni smehljaj!
»Gospod Danvilski,« ie dejal kralj, nemalo ganjen po tragediji, ki se jc razigravala tu pred njegovimi očmi, »poklical sem vas po izrečni želji vašega brata. Izvolite torej poslušati s primerno potrpežljivostjo, kar hoče povedati maršal Monmoransiški. Odgovarjali boste nato. . . Govorite;, gospod maršal!«
Odkar je bil vstopil brat, ni bil storil Franc koraka. Stal je kakor okamcnel. Napel je vse moči, da iz-pregovori. In njegov glas je prihajal na kraljevo uho kakor zastrt s pajčolani, kakor iz dalje.
»Sir«, je dejal, »naj izvoli pra-šati vaše Veličanstvo gospoda Dan-vilskega, kaj je storil z Ivano de Pjen in z Lujzo, hčerjo njeno in mojo . . .«
Nastopila je sekunda turobnega molčanja.
Maršal je dodal:’
»Ako hoče odgovoriti drage volje in obljubiti, da ne stori ničesar več zoper ti dve plemeniti in ne-
srečni bitji, mu odpustim vse ostalo.«
: Odgovorite, maršal Danvilski,« je rekel kralj.
Henrik se je vzravnal. Njegov; pogled je ošinil Franca — krvav, oster, smrtonosen.
In dejal jc:
■ Sir, da morem odgovoriti dostojno, naj izvoli prašati vaše Veličanstvo gospoda maršala, ali ni bil v nekem dvorcu v Betiziški ulici, koga je videl tam in kaj so se zmenili . . .«
Franc je prebledel kakor mrlič. Čutil je, da se mu maje glava na ramah, kakor da se ga je že dotaknil krvnik. Iskal je odgovora, toda besede so sc davile v njegovem grlu.
»Podlež!« je zahropel tako tiho, da ga kralj niti slišal ni.
»Ker maršal ne odgovori,« je povzel Henrik, »odgovoril jaz ua-mesto njega! . . .«
»Trenotek potrpljenja, gospod!« se je začul zdajci miren glas, ves pokojen, a rezek tako. da se je zdrznil Franc od upanja, kralj od radovednosti. a Henrik od gneva.
Vitez de Pardajan se je približal kraljevemu naslanjaču in stopil med oba brata. In preden Je mogel kdo misliti na to, da mu zapove molčanje, preden se je otresel Henrik začudenja, ki mu ga ie vzbudilo vmešavanje tega neznanca, ie vitez nadaljevala
ne. dr. Kukovec, dež. poslance štajerski. in dr. Sernec iz Maribora. Shod se prične ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma.
1. nadstropje. Pričakujemo, da pri-hite Slovenci na ta shod v velikem številu.
Mariborski Biumentag pri rede
2. in 3. maja nemčurji. Ta cvetlični dan naj zopet nabere denar, da bodo ž njim kupovali nemčurji slovensko deco. Dolžnost vsacega Slovenca in Slovenke je, da odkloni vsako prodajalko in njenega spremljevalca. Gnilobe ne rabimo! In' gnile so namere našili nemškutarjev. Če bi bili njih nameni s tem cvetličnim dnevom pošteni, bi vabili tudi Slovence. Tega ne store, ker vedo, da bi potem morali dajati račun za vsak vinar. Čudno je tudi. da predseduje odboru nemčurskega »Blumcntaga« dež. s. svet. Dctitscheg. Mar je justični upravi res na tem, da izgubljamo vsled udeležitve njenih uradnikov na takih prireditvah, zaupanje v njo? Dobro bi bilo, da se za to malo več zmenijo slovenski merodajni krogi.
Nemci med seboj. Štajerski Nemci so zopet za en škandal bogatejši. V Brucka o. M. so razkrili velike goljufije enega občinskih svetovalcev, ki je dobaval za občino premog, kojega je zelo drago prodajal, vsled česar je imel velikanski dobiček. Goljufije je razkrila neka sodnijska obravnava proti zalaga* telju-svetovalcu. Bajc bo občinski svet sklenil svoj razpust.
Maribor. (Razno.) V nedeljo
3. maja prirede naši nemčurji v parku od 10. do 1. ure cvetlični korzo. Slovenci, ne udeležite se ga! — V Pobrežju je požar, uničil delavnico, gospodarska poslopja in hišo posestniku in mizarju Mozcrju. — Dne 21. t. m. je neka žena povila v opoldanskem poštnem vlaku, ki pride sem iz Trsta. Mati in dete sta zdra-..vi. Prepeljali so ju v tukajšnjo bolnico. — 21. t. m. sta sc na Kalvariji stepla doga in bernhardinec. Psa sta se tako razmesarila, da so ju morali ustreliti. — Posestnika Goričana je sunil njegov vol v levo ramo in mu Jo izpahnil. Morali so ga prenesti ,v bolnico. —- Umobolni Muzek je iiotcl 22. t. m., ko so ga peljali od preiskovalnega sodnika, uskočiti. Stražnika, ki ga je vodil, je dejansko napadel, tako. da se je moral poslužiti orožja. Da bi bil Muzek kal priznal, še pri drž. pvavdništvu ni znano. Muzeka je psihiater dr. Hartmann na Dunaju proglasil blaznim. Sodni izvedenci pa niso tega nabiranja. Tudi sodno osobje trdi, da ;je Muzek popolnoma normalen.
Mala kronika. V ,M a r i j i Snežni pri Cmureku je umrla posestnica E. Pivec, s^tara 65 let. Pravijo, da je bila zelo čislana. —
,V št. J uriju ob Južni železnici je umrl posestnik iti bivš! trgovec Matija Kavčič, star 81 let. Zapušča 27 sinov, hčera, vnukov in pravnukov, na katere je bil vedno zelo ponosen.
—.V Pohorju pri Mariboru je pustila kočarka Kokol svoja dva otroka pod varstvom svakinje Čuričcve in šla na delo. Mala, poldrugo leto stara Eliza, je padla, v potok in utonila. Res, slaba varovalka! — lV ptujski o k o 1 i c i so 19. t. m. popivali neki fantje kar po litrih žganje. Pijani so se stepli in. enega kot živino zaklali. Gelo vrsto so jih že zaprli. To so sadovi Linhart-Orniko-vega dela. Kje je državno pravd-ništvo?! — Ptuj. Posestnik Fran Pernat se je v svojem gozdu v pijanosti obesil. Na dan je popil najmanj po en liter »šnopsa«. Ecce Ornik-Linhart! — VŠt. Lovrencu na Dravskem polju je umrla mati župnika in deželnega poslanca Ana Ozmec, stara 77 let. — Žalec. Veleposestnici H. Hermann je bilo iz njenega gozda pokradenih 150 smrekovih in hrastovih debel. Zaprli so zakonske Jakoba in Brigito Parfant, ki sta tatvino priznala. Imela sta s tem lep »postranski« zaslužek. — Blizu Konjic je neko dete zažgalo viničarijo posestnika Petra Dobnika. — V Ljutomeru so 11. t. m. žgali kres. Brata Ritonja sta našla pogorišče, ki je še tlelo. Petletnemu Ivanu se je užgala oble ka. Umrl je na opeklinah. —Trbovlje. V Savi so našli močno nagnito truplo žene rudarja Ros-mana, o kateri smo poročali, da je 25. marca s 13 mesecev starim sinom šla v vodo. Sumijo, da se ji je zmedlo. Stara je bila 20 let. — V Šmarju pri Jelšah je posestnik Horvatič dvakrat ustrelil na svojo ženo in jo smvtnonevarno ranil. Zgodilo se je to v sodnijskem poslopju pred ločitvijo zakona.
Jz Celja. Slovenska nezavednost. Kje si slovenska zavednost? 'AH Vas ni sram sinovi Slovenije, da govorite po celjskih ulicah v blaženi nemščini, ali Vas ni sram, da • jiosite znake bojnega nemškega dru-l jstva »Sjidmarke«?. Ali .Vas ni sram,
da vpijete po ulicali »Heil«. Saj Vas je ja rodila majka slovenska, na katero ste lahko ponosni! Vstanite mladeniči in mladenke slovenske in agitirajte za slovenska narodna društva in pokažite, da še živi v Vas duh slovenski. Vstani narod slovenski in zahtevaj odločno pravice, ki nam pripadajo! Nič se ne ustrašiti raznih nemčurjev, ki nam hočejo vzeti še te pravice, ki jih imamo. — Naprej! naj bo naš bojni klic, naprej do zmage! — Več slovenskih mladeničev iz Celja.
Celje. S I. avgustom gre v pokoj ravnatelj deželne meščanske šole, on je velik nemčur, ki je vedno proti slovenskim učencem! Naj ji bil od sedaj zanaprej bolj pravičen njegov naslednik!
Izlet na Mrzlico. Jutri v nedeljo priredi Trboveljska podružnica Slovenskega Planinskega Društva izlet na Mrzlico. Zbirališče ob 7. zjutraj pri gostilni Plavšek. Popoldne sc vrnemo skupno s Celjani na občni zbor C. M. podružnice.
Goriško.
Zadnja predstava ljubljanskega ansambla na goriškem odru je bila v torek 21. t. m. Podali so nam ljubljanski gostje komedijo »Vrag«, ki je uspela v vsakem oziru sijajno. Gospod Skrbinšek je igral glavno vlogo »vraga« tako perfektno;: kakor more to le vsestransko izvežban igralec, ki mojstersko obvlada vsak moment situacijo. Omahujočo Jo-mto nam je pokazala gdč. Wintc-rova s spretnostjo, ki se je lepo ujc-'a z glavno vlogo. Prav naravno je zadela zidano Miciko g. Juvanova. Ostale manjše vloge so uspele povoljno. Občinstva je bilo dosti, na galeriji celo preveč. Nekoliko neprijetno je učinkovalo napačno razumevanje nekega dela. občinstva ob koncu zadnjega dejanja. Hvaležni smo goriški Slovenci ljubljanskim gostom za letošnji poset in upamo, da nas tudi prihodnje leto razvesele.
Jutri, v nedeljo, sc vrši v Trgovskem domu velik manifestacij-ski shod. Začetek ob 10. dopoldne. Goriški Slovenci! Pokažite, da vam je varnost slovenskih interesov prva skrb in udeležite sc zborovanja v čim večjem številu!
Koncert v prid izpuščenih kaznjencev se je vršil pretekli teden v dvorani Verdi. Vršil sc je v znamenju »umetnosti« okrajnega .sodnika l.eonarda Vinci ja. Slovenci bi bUt
prav radi posetifi prireditev v prid plemenitemu društvu; a izostali so, ker se jim nič ne dopade dvojno lice okrajnega sodnika Vincija. Le-ta je namreč strasten kamorist in nastopa pri sodnih razpravah, če količkaj imajo opraviti z narodnimi prepiri, na tak način, da Slovenci kar osupnejo. Italijana z največjim veseljem oprosti, čc le mogoče, ali pa ga obsodi na prav majhno kazen. Ubogo Slovenko iz Ločnika pa, ki je po vsej pravici laškemu zagrizenemu učitelju očitala podkupovanje duš, Se nahrulil isti Vinci kakor zločinko, jo disciplinarno kaznoval, jo zapisniku označil kot nevarno agi-tatorico in jo končno strahovito obsodil. Pri tem pa je isti Vinci navzgor in proti Slovencem gladek in na zunaj uslužen, ter dela reklamo za svojo osebico s sodelovanjem pri človekoljubnih koncertih. Da bi mi delali z udeležbo takim ljudem kariero, da bi nas potem na višjih mestih še bolj zaničevali in oškodovali, nam niti na misel ne pride! Zato pa so bili pri koncertu izmed Slovencev navzoči samo tisti, ki so pri občinskih volitvah manjkali na volišču.
Gospod Valentin Čuš, podjetnik, se je pripeljal k volitvam v Gorico z južnega Tirolskega. Potne stroške v znesku 30 K je podaril Narodnemu odboru. Srčna hvala plemenitemu volilen. — Narodni odbor.
Z. J. Ž„ podružnica Gorica, sklicuje javni železničarski shod v nedeljo dne 26. aprila ob pol 4. uri popoldne (in ne kakor je bilo objav ljeno prvikrat, na 3. maja) pri »Zla tem Jelenu« v Gorici.
od sporazuma z Anglijo in tudi upa — tako pravi članek — da bi sc sporazum mogel spremeniti v zvezo. Sporazum je sam na sebi že velika stvar, ker daje republiki možnost varnega razvijanja. Čc bi se / pa sporazum spremenil v zvezo, tedaj bi bila dana Franciji možnost drznejše politike, ki bi sc mogla spremeniti tudi v bojevito politiko. Anglijo pa vodijo drugi vidiki. Njene težnje veljajo ohraniti si dosedanjega položaja. Noben narod ne more voditi miroljubnejše politike od politike Anglije; njena politika je konservativna t. j.. dela edino na to, da sc ohrani status quo. Anglija ima le en cilj, za katerega dela s sredstvi, ki se po okoliščinah izpreminjajo, cilj; ohraniti svoje neizmerno svetovno gospodstvo. Vsaka druga politika, ki sc s to križa in ki privaja posledice ogrožajoče njen zgoraj označeni cilj, vsaka takšna politika bo vedno našla proti sebi v tej ali drugi obliki Anglijo. To je načrt angleške politike; to je njena vodilna ideja. In ravno zato je Anglija proti zvezi. Zveza zavezuje podpirati cilj zaveznika, cilj zaveznika pa more na konci povzročiti tudi vojno. Anglija pa ne mara vojne; še manj jo hoče na drug račun. — To so vzroki, ki branijo Angliji skleniti mesto sporazuma zvezo s Francijo, z državo, ki bi rada pridobila od Nemčije to, kar ji je morala 1871 odstopiti.
Srednje šole bodo počasi nastale abrihtungskurzl. Par let sem si vlada na vse načine prizadeva, da srednjo šolo povojači. Najprcjc je pnscl poziv, da naj bi sc sedmo in osmošolci učili streljati. Zgodilo sc je! Potem se je. raznesel glas, da bodo vojaške znanosti in njih zgodovina tvorile predmet v srednjih šolah in učili ga bodo — oficirji. Sedaj prihaja pa nova odločba iz katere posnemam;), da je c. kr. vojno ministrstvo spo-ročio e. kr. naučnem ministrstvu, da je bilo v krogih (ta neumna beseda v »krogih«; butica si zmisli nekaj hi takoj začne govoriti o »krogih«) rezervnih oficirjev izrečena želja, da naj bi se rezervni oficirji tudi izven aktivne službe v vojaških disciplinah še nadalje izobraževalH!) Uspešni poskusi so v interesirauih krogih vzbudili željo ustanoviti takšne inštitucije kot trajne. Vsi instituti in uradi, ki so pod vodstvom mitičnega ministrstva se pozivajo, da podrejene uradnike in učitelje na primeren način na te kurze opozorijo in da delalo na to. da se obisk kurzov, ko-.
likcrr sc le dn » fcho	ovno-
goči. — Tako: 'dijaki bodo streljali in se mesto kulturne zgodovine učili vojaške znanosti; učitelji> mesto, da bi prosti čas uporabili za izpolnjevanje svojih študij in svojega znanja se bodo pa hodih izobraževat v vo-
jaških disciplinah. Tako postane sčasoma iz šole —- abrihtunga. - I udi mi poznamo nekaj ljudi, ki so navdušeni za kurze v ljubljanski kazini.
Velika drznost je, ako »Slovenec« trdi. da so klerikalci v delegacijah vedno dosledno in odločno nastopali za Slovenstvo. Saj vendat sc nismo daleč od zadnjega dclcgacij-skega zasedanja, ko JC klerikalni delegat dr. Korošec opravičeval avstrijsko diplomacijo s tem. da je: ona in cela monarhija sploh pod madžarskim vplivom. l,a’)C ]C ickel til-Korošec, da je popolnoma vseeno ako glasuje za proračun zunanjega ministrstva ali ne >n jc klasova! — za proračun. Sicer pa je splosno znano, da so v delcgacjah vedno najzvestejša in pajposlusncjša gaida vsakega ministra zunanjih del, naj si je to bil Goluhovski, Aclirenthal. ali Bcrchtold, slovenski klerikalni delegati, ki bodo tud, sedaj morda govorili proti dogovoru me; avslio-
je najverjetnejše. »Zeit« na podlagi vsega tega pravi ponovno, da je Albanija za Avstrijo pasivna postavka.
Mi smo to že zdavnaj trdili, pa so nam rekli, da smo — veleizdajalci.
Ministri brez opravkov. Menda ni na svetu ložjega dela kot ga imajo albanski ministri. Albanija ima namreč naučnega ministra, pa — nobene šole, tako, da bi to mesto pravzaprav zavzemal človek, ki uiti citati in pisati ne zna in morda je temu tudi res tako. Tudi železniškega ministra imajo Albanci, nimajo pa niti enega metra železniške jirogc. Finančni minister nima druzega denarja kot one bore prejemke draškega carinskega urada. Pravosodni minister nima sodišč in tudi vojni minister je — brez armade. In tako sedijo te albanske ekscelence — kakor čitamo v dunajski »Zeit« — po ves ljubi dan v neki hiši za kneževini konakom; kjer se nahajajo ministrstva, sc lepo pogovarjajo o vremenu kadijo cigarete in pijejo turško črno kavo. In knez? Dolgočasi sc menda tudi in da od dolgega časa ne umre, sprejema ministre, s katerimi sc menda tudi pogovarja o vremenu.
Je res zanimiva država ta Albanija.
Ljudsko šolstvo. Bivša suplen-tiuja v Podkraju Emilija Vodopivec je imenovana za voditeljico in učiteljico na enorazrednici v Orehku. — Dosedanja prav. učiteljica v Preddvoru Marija Sajovic je imenovana za voditeljico in učiteljico^ na enorazrednici na Šcnturški gori. -— Prov. učitelj v Želimljah Fr. Božja je imenovan za prOv. voditelja in učitelja na enorazrednici v Blagovici. Prov. učiteljica v Kopanju Karolina Lavrič je prestavljena na ljudsko šolo v Brezovici. — Deželni šolski svet je pripustil abs. učit. kandidatinjo Ido Petrič k brezplačni šolski praksi na ljudski šoli v Zg. Šiški. — Na mesto kateheta p. Benvc-nuta \Vinklcrja, ki je prestavljen k Sv. Trojici na Štajerskem, je imenovan za kateheta na zasebni deški ljudski šoli v Marijaniščtt p. Kasjan Zemljak. — Deželni šolski svet je pritrdil razširjenju dvorazrcdnicc v Čatežu v trirazrednico.
Poroka. Dne 22. t. m. sc je poročil v Zagrebu g. Anton Kuder. c. kr. okrajni sodnik v Novem Mestu z gdč. Katico Šutejevo. hčerko vclein-dustrijalca v Zagrebu, g. Ivana Su-teja. Castitamo!
Ogenj. Dne 16.. t. m. popoltidnc je nastal na dvojuatem kozolcu po-
sustiiikn Jo*cfn “l iiVVta iž. Jtihers pri
Rovtah ogenj, ki je popolnoma vpe-pclil kozolec, krmo in poljedelsko orodje. Skupna škoda znaša 2200 K, zavarovalnina pa samo 1200 K. Kako je ogenj nastal, sc Še ne ve, vendar sc. sodi. da' so zažgali otroci, ki so sc igrali z vžigalicami. — Na velikonočno nedeljo okrog desete ure ponoči je izbruhnil požar pri posestniku Jožetu Burgarju v Zalogu ogenj, ki se je hitro razširil in ki je tekom ene ure vpepelH vsa gospodarska poslopja, ki jih je bilo sedem in ki so bila krita s slamo. Ogenj je uničil tudi kajžo in gospodarsko'poslopje soseda Mihaela Krivca n je vpc^elil poleg omenjenih poslopij tudi krmo in več gospodarskega orodja. Burgarju je zgorelo tudi sedem glav goveje živine in svinja s sedmimi mladiči. Skupna škoda znaša 8700 kron in je Ic deloma krita z zavarovalnino. Kakor sc sodi, gre v tem slučaju za požig.
S škarjami sunil svojega brata v oko. Osemletnega posestnikovega sina Antona Bizolja iz Nemških Rovt pri Grahovem je med igro sunil njegov mlajši brat po nesreči s škarjami v leto oko in ga težko poškodoval.
Tal ie nohetrnil. Dne 17. t. m.
škode okrog 3000 kron, zavarovali pa je bil samo za 1650 kron. Požarni hrambi iz Šent Vida, ki je takoj prihitela na mesto nesreče, in domačim gasilcem sc je posrečilo v eni uri ogenj lokalizirati. Kako je požar nastal, sc še ne ve natanko, vendar sc sodi, da z neprevidnosti.
Velika aWmobilska nesreča. V četrtek zv < r okrog sedme ure se je zaletel v bližini Celovca neki avtomobil v drevo s (ako močjo, da sc je popolnoma razbil. V avtomobilu sta bila dva potnika: Teodor Drc-her iz Gorice, sin dunajskega milijonarja Dreherja In nj gov spremljevalec. Oba so Smrtno nevarno ranjena prepeljali v celovško bolnico. Šofer ima veliko rano na glavi in obe roki zlomljeni. Teodor Drcber, ki si je zdrobil pri padcu obe čeljusti in zadobil težke notranje poškodbe, je še isti dan umrl.
Ljubljana.
— Kaj novega bo prinesla jutrišnja »Bodeča Neža«. Na naslovni strani bo lepa slika, ki kaže kako se je prebudil »ruski stric«. Ruski stric vstaja in njegovi nasprotniki beže. Sredi številke vidimo ubogega zunanjega ministra, ki sanja o špijonih in veleizdajalcih — na zadnji strani pa vidimo policijo, ki v potu svojega obraza lovi špijonc. »Neža« je polna raznih dovtipov. Stane samo 6 vin. Ne pozabite jo jutri kupiti.
— V glavni strugi Ljubljanice se zopet »dela«, a v tako malem obsegu, da je komaj opaziti. Hudomušni ljudje delajo iz vsega tega >dela« zelo pikre dovtipe, vsi opazovalci pa so edini v sodbi, da zidovi še pet ali pa deset let ne bodo gotovi, če sc bo tako delalo. Prej sc je zavlačevalo osuševanje pri Czeczorviezkj sedaj pa se pri »Alpenlitndische«, pri vsem pa je razvideti, da družba tic more dobiti dovolj delavcev, ker jih preveč umazano — plačuje! Žid je Žid, naj je poljski ali pa nemški, ampak deželna vlada in dež. odbor naj tej družbi primerno navije strune.
— Kranjci smo prezaupljivi m prepasje ponižni. Ljudje brez ener-žije in prevdarka, brez podjetnosti in strokovne izobrazbe smo kranjski Slovenci, zato nas vse izkorišča. Pri nas je v raznih službah in podjetjih, uradih in trgovinah vse polno zunanjih ljudi, ki jedo kranjski kruli, če pa išče kak zaslužek, ga pa psu jejo s »ščavo«, »a Kraner«, »v. indi-schcr hergelaufener Heizer« itd. To
je’ usovka. Ivi je še nrav mehka, pa je tudi trsih T Zatorej: kranjski Slovenci! Osamosvojimo sc tako v zasebnem kot javnem življenju, zlasti pa pri narodnem gospodarstvu in drugih panogah. Pri nas jedo kruh iti denar zunanji ljudje, domači ljudje pa stradajo! Kdor importira k nam zunanje ljudi in jim daje zaslužek in mastne službe, je sovražnik nas kranjskih domačinov! Kdor hoče razumeti, že razume!
— Slabo plačani delavci. V »Dnevu« od 24. t. m. smo priobčili članek, o zgradbi Šentjakobskega mostu, ter omenili o slabo plačanih d.elavcih. Danes pristavljamo še v toliko, da so ti delavci — Weisba-cherjevi. Ta mojster je klerikalec prve vrste. Prišel je tam od Ptuja. Sedaj si hoče tukaj pri nas s slabo plačo vbogih delavcev zbirati svoj kapital. Delal je tudi cerkev sv. Jožefa. Ako pa ne tiči za tem grmom zajec?
— 35.000 kron daruje letos »Kranjska hranilnica« od svojega čistega dobička nemškemu gledališču v Ljubljani. Tudi sicer izplača »Kr.
BcrclijoUl",. W le	I|aUSan0,„. De.
;clia,erill h l.l!uat videli, na bc-jama bi nn radi C1UU
sede damo nič-	tm-r,
Tujcev ne »narai° A,banci’ tak.° i .	.	ycit« v nekem dopi-
dunajska	m	y	AJbaniji
jubljani hranilnica«
bogata darila raznim
pravi su iz Drača.
tudi avstrijski Nemci,
ki mislijo, da
Dnevni pregled.
Politika Anglije in francosko-augleški sporazum. Nekaj časa sem se v ruskem in tudi francoskem tisku pojavljajo vesti, ki govorijo o spremembi velesil trojnega sporazuma v trozvezo. Tako Rusija, kakor Francija bi bili zato, da sc med Rusijo, Anglijo in Francijo sklene tro-zveza, slična trozvezi Avstro-Ogr-skc-Nemčije in Italije. Toda angleška javnost ni za takšno izpremem-bo, angleška javnost ni za trozvezo. Podrobne vzroke tega angleškega protivljenja prinaša članek v »Cor, d, Sera«. Francija mnogo pričakuje
bodo delal v Albaniji lepe kupčije in
sploh napravili iz t?	,eč
avstrijsko kolonijo »j Piluj-jov telili trumah v Dimc. ki c zc p ena polnjen z Dunajčani., -la ■ st\ar ne gre od rok: ker Albanci niso tako navdušeni za Dunajčane, mt ti za njih. Albanci ne kupujejo mccsai Kci ničesar ne rabijo. Nejiazuov istnejso robo jim ponujajo Dunajčani, pa Al-lianci vse odklanjajo, ket nimajo nobenih potreb in dobijo vse, kar potrebujejo doma. Država tudi mccsai ne kupuje, ker ničcsai ne poticouje. Scdai dobi nekaj orožja iz Avstrije in Italije, pa tudi tukaj ne bo nobenega zaslužka, ker proda Avstrija kakor tudi Italija lo orožje za lastno ceno, ali pa ga da celo zastonj, kar
cu precej sumljiv, mu je ukazal, nai pokaže, kaj ima v zvežnju. lujee pa ni hotel kar nič kazati. Ko ga je Pu-stavrh nato energično prijel, naj mu izroči zveženj. je tujec pobegnil in je na begu vrgel oni zveženj proč. V njem sc je nahajala različna obleka in več drugih stvari, ki so bile pred kratkim ukradene v odsotnosti domačih ljudi pri posestniku Gašperju Guzelju v Goričanih in Matevžu Ločniškarju iz Brezovca. V zvežnju je bila tudi Črna, še nova suknena suknja, ki jo je pobegli tujec^ tudi najbržc ukradel. Tat je okrog Štiriindvajset let star, visok, močan in ima črne brke! Oblečen je bil v črne hlače in v zelenkasto, obleko; na glavi je imci črn klobuk, na nogah pu
čižme.	.	,	,	-i
Požar. Dne 18. t. m. je izbruhnil na podstrešju hiše posestujka Jožeta Ženka iz Podbrega pri Sent \idu na Notranjskem na doslej neznan način ogenj, ki je tekom ene ure popolnoma vpepelil luso. ženko ima
nemškim in klerikalnim društvom m korporacijam. Sicer je pa čisti dobiček 1. 1913. manjši od čistega dobička v l! 1912. in tudi vloge so malo padle. Pri vsem tem Je najbolj poučno darilo 35.000 K za nemško gledališče v Ljubljani. Slovensko gledališče bo najbržc propadlo, ker ga hoče klerikalni deželni odbor na vsak način uničiti, par tisoč Nemcev v Ljubljani bo pa imelo svoje gledališče z bogato podporo »Kranjske hranilnice«.
— Nenavadno lepega domačega prašiča izpita! je Jože Strah posestnik iz Sostra št. 35 občina Dobrunje. Žival tehta 301 kg obsega 192 cm dolgost 148 cm. visokost samo 75 cm starost približno 1M> leta. stan 440 K. Prost ogled šo prostorih g. Predoviča m
cestijšt. 4-	« k</lesa Preteklo sre-
.	ukradeno v Sodllijslu nliCI
100 kron vredno kolo >>Styria«, ki je črno lakirano in zuovniii prijemi na balanci. .	4
— Ker je razsajal v sredo neki pijan hlapec v Kolodvorski ulici, ga je policija aretirala.
— Radi vlačuganja je neki stražnik aretiral v Spodnji Šiški brezposelnega delavca Valentina Tavčarja iz Jarš. Prihodnja instanca za Tavčarja bo okrajno sodišče.
— Zdravstveno stanje občine ljubljanske. Od 12. do IS. t. m. je bi'«
Mehikanci se pripravljajo na napad Veracruz.
New Jork, 24. aprila. Položaj Ainerikancev v Veracruzu je silno kritičen! Amerikanske čete trpe na pomanjkanju živil. Mehikanske čete se pripravljajo na napad na Veracruz. da ga iztrgajo iz rok sovražniku.
Huerta je miren.
Mehiko, 24. aprila. »Corriere della Sera« poroča: V mestu vlada velika resnost. Narod odločno čaka razvoja stvari. Huerta je na višku.
Boji v severno-vzhodni Mehiki.
San Olgo, 24. aprila. Amerikau-shi konzul iz' Ensenade telegraiično poroča, da so mehikanske zvezne čete in prebivalstvo napadle Ameri-kance. Odposlani ste bili proti obali dve obrežni oklopnici.
Pomožne čete v Veracruz.
Gasveston, 24. aprila. Štiri pešpolki, 1 baterija artelerije. šesti ka-valerijski polk skupaj 470« mož so poslani amerikanski posadki v Veracruzu na pomoč,
I BOLGARI DOBE POSOJILO V BERLINU.
Sofija, 24. aprila. Bolgarsko posojilo v Berlinu je sklenjeno. Bolgarski finančni minister odide v kratkem v Berlin, da pogodbo podpiše.
~ŠAI4AT ORIUM • EMONA
LJUBLJANA • KOMENSKE GA-UL!CA'/t rEF-TDRA/MIK: PRIMAB-J • DR-FR. DERGANC
Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je preminul gospod
Ivan Strniša,
sprevodnik južne žel. v p.
predvčerajšnjim ponoči ob V2II. uri, po daljšem bolehanju, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega ranj-kega se vrši danes v soboto, dne 25. t. m. ob 4. uri popo-liidne iz hiše žalosti Jenkova ulica št. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 24. aprila 1914.
Marija Strniša, soproga. — Ivan Strniša, pristav c. kr. priv. južne železnice, sin.
Mednarodno spedioijsko podjetje
FR. P. ZAJEC
Xj jnbl)ana9 §tari trg 9«
Največja tovarniška zaloga
najsolidnejših gramofonov in plošč*
Plošče Columbia, Favorite, Odcon, Premier avstr, družbe »Angel* in »Zonophon* itd. itd.
Sramofonl ža cd 321 25. nap raj.
IPlOŽji©	,,	,, T, d- 30
j	OeaadlEl	'brezplačno.
V*a popravila se IivrSuJeJo točno in solidno.
11 ste že bili v čevljamici
ntona Javernika, Trst,
=a=B=a ulica Farnetto^S ?? «a»
.S|irfj.maji> »6 tudi pop«'*'«'II«.
Mali oglasi.
Rabljen štedilnik (Sparlierd) dobro ohranjen z dvema pečicama želi kupiti. Naslov pove upravništvo
Če želite najboljši in najnovejši
silni sstroj
. .
PFAFF«
2 kleparska pomočnika, samostojna delavca, sc sprejmeta takoj v trajno delo, istotam se sprejmeta tudi 2 učenca za kleparsko obrt. Primož Justin, kleparski mojster, Vie-Ljubljana.	301—1
s pismeno lOletno garancijo si oglejte pred nakupom specialno trgovino tvrdke
k;n. vok
Ljubljana, Sodna ul. 7 (zraven sodnije). Cenilce pošljem brezplačno.
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ------------------ tvrdke	R.	M1KLAUC ------------------
Ljubljana, Rimska cesta štev. 19
ijtmotTtmr TOnc: tifflalater za električne naprave, luči, prenos sile; dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšimi prcskusevalnimi aparati. — Cene in delo solidno I
Važno za gospodinje:	Brez konkurence!
M. Spreitzer, skladišče,
Vojaška ulica št. 2, na Tabor ju v lastni hiši
Telefon št. 245.	v	Ljubljani.	Telefon	51. 245.
P. n. Vljudno naznanjam cene moje različne kave, in sicer:
Surova kava:
St. 1. Santos............K 2'—' St. 13. Qua’demala	K	3 30
.	„ 2-30	„ 14. Pcrl-Sanlos..............  3‘-
•	„ 2-40	„15.	„	   3-10
.	,	2-50	„	16.	Java, zlato-iumena .	,	„	3-20
,	„	2 80	„	17.	Zlato-rumena, navad.	,	„	3'—
.	„ 3'—	„	18. Maragogvpc...........310
.	„310	„	19. .Libcria ................3-40
.	., 270	„	20. Portoriko............... 3'20
.	,. 3'—	„	21. Portoriko Piraldini	.	.	„	3 60
,	„ 3'20	„	22. Guba, zelo fina	....	3-50
,	„	3-10	„	23.	Ceylon, zelo fina . .	.	„	3 60
,	,	3-20	„	24.	Castorica, najfin.	„	3'80
Pražena kava:
.	. K 3-— II St. 5. . . K 3-30 || St. 7.	.	.K 3-60
.	. „ 3-20 d „ G. . . „ 3-40 || „ 8.	.	. . 3-80
Naročila od	1 do	4 1 • kg dostavljam franko v hišo. — Pri pošiljatvah	po pošti	se
zviša cena pri vsakem kilogramu	za 20 v in dostavljam istotako franko.	Zamotenje	se
ne računa. — Na željo pošljem vseli 24 vzorcev od surove kave v skupni teži od
J/< kg za K 1'— franko na dom.
Priporočam sc in bilježim z vsem spoštovanjem	Spreitzer.
z gospodarskim poslopjem, svinjaki, ledenico, vrtno lopo in basinom je teno naprodaj. V hiši so jako pripravni gostilniški prostori, več sob in lokal za trgovino. K posestvu pripada lep vrt, 2 njivi, 5 travnikov in 3 gozdovi. Hiša je oddaljena od postaje Žirovnica komaj kakih 8 minut in radi zdrave lege zelo pripravna za letovišče, vsled tega bi se sobe poleti lahko po ugodni ceni oddale.
Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici.
8. Minas .
9. Salvador
11. Quademala
Ljubljana, Mestni trg štev. 14.
Ugodno kupite v modni trgovini za gospode in dečke klobuke, čepice, perilo, kravate in vse - - - druge modne predmete, - - -
VABILO
na pomladanski gostilničarski = izlet na Brionske otoke =
ki se vrši 5. in 6. majnika 1.1.
Odhod iz Ljubljane 5. majnika z brzovlakom ob 6. uri 3 min. V Divači zajtrk, Prihod v Pulj ob 1. uri 42 min. Popoldne ogled arzenala in drugih znamem tosti v Pulju. Prenočuje se v Pulju. 6. majnika zjutraj s parobrodom (*U ure vožnje po morju) na Brioni. Odhod z Brionskih je otokov vsakomur poljuben ali zvečer z brzovlakom iz Pulja ob 6. uri 36 min. ali pa zjutraj s parnikom v Trst, kamor pride parnik ob 10. uri 50 min. Pri lepem vremenu je vožnja po morju priporočljiva.
Stroški so sr.clo majlmi. Vožnja iz Ljubljane z brzovlakom in parnikom do Brioni in nazaj v Ljubljano stane 18 kron. Ostali stroški pa so tudi zelo neznatni. Kdor se namerava tega Izleta udeležiti, naj to naznani do 2. majnika podpisanemu.
Izleta se lahko udeleži vsakdo, torej tudi negostilnlčarji in dame. Žal ne bo nikomur.	>
K Številni udeležbi vabi
A. Milavec, Logatec.
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
SelerLb-mrgfo-^a, -cLlica, šte-v. ©-Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav, = Topič „S^3L‘CTT“-
Priprave za ribištvo.	Uinetalni	ogenj.
C. kr, prodaja smodnika.	Ceniki	zastonj	in franko.
v Ljubljani 28 novorojencev, mrtvo-' rojenca 2. Umrlo jc med tem časom v| ()d teh je bilo 13 domačinov m b tujcev. Umrla jc vsled ošpic 1 oseba, vsled jetike 4, med njuni 2 tujca,
vsled nezgode 1. vsled samotno« a 1 in za različnimi boleznimi M. z,a m-fekcijoznimi boleznimi ni v lem castt
Tujci beže.
\Vashiugton, 24. apriUn Vicead-miral Fleteher poroča, da je dospel v Veracruz vlak s 73 Nemci, 5« Angleži, ISO Amerikanci in 300 Mehikanci iz Mehikanskega mesta. Ubežniki poročajo, da stanje v glavnem mestu ni nič kaj pomirljivo.
Proda se pes čuvaj (ovčarski) približno 3 leta star, vpraša se naj Ljubljana. Stari trg 5, _x
Lepa mesečna soba v Sodni ulici štev. 6. 3 nadstropje, s posebnim vhodom se takoj odda. Poizve sc istotam v 1. nadstr. pri g. Čuden.
273—3
Gostilna. AfltOfl IvaiHČiČ Buffet.
TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST.
Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in
------------------ izborno mrzlo in gorko kuhinjo. ......
speciialni trgovini A £, v Stoahftjpw<& Mestni trg štev. lO.
■Velitea, izftoira,!	Solidna poetreižfba.!
Lovro Malčii. Prevalje, Koroško,
Dva izurjena
ključavničarska pomočnika
in enega
vajenca
sprejme takoj IV. TRILLER na Bledu.
gMaTCgMea: Modistinja -^1 . ....... ■,.
Minka Horvat, afigflffc.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za nudistke. — Popravila se točno in najcenejše izvrše.
Pozor stavbeniki!	Pozor	občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
solidno domače, delo, prodaja po jako nizkih cenah
RUDOLF GEYER, ključarski mojster,
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10.
Priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniččne in balkonske ograje, rastlinjake Itd. ter vsa popravila.
Pozor trgovci!
Na glavnem trgu v Kamniku sc oddajo v najem lepi trgovski lokali * opravo vred. Prostor jc jako. ugoden za vsakovrstno trgovino.
Pojasnila daje F. Cvek v Kamniku.
je še za nekaj večerov v tednu za oddati v gostilni „pri Kroni*, Gradišče.
Prvovrstni v eleganci in trpežnosti so naši svetovnoznani
Za gornja in spodnja krila
Ogromna za-	'afa.
loga od naj-	tKjP
enostavnejše do najmoder- Jj$ l \
planinski, kopan, čist, ojstrozrnat, za zidarska in betonska dela, dobavlja po ugodni ceni Dotniceij & Belle, Rakek. Na Notranjsko in Primorsko so železniške voznine nizke in ugodne!
P ne j se fasone, po \ P čudovito nizkih H cenah.	*
Pariške modele in konfekcijo da dame. deklice, gospode in deške priporoča
urar
Ljubljana, Marije Ter, c. 7.
Zaloga vseli vrst žepnih ur, zlasti „0mega“, niftljastc in srebrne, dalje ur na nihalo, stenske ure in budilke. Specialist za popravila.
Angleško skladišče oblek
0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Telefon 132.	Telefon	132.
Na Izbiro pošilja tudi na dcZelo: Krasne
bs n	VB Si ipn	krila, kostume,
ni	V 1*1	nočne halje,
HI	tiim Ih	peril°invsako
|j 8 1	|*J M! H	modno blago.
Alfred Vrinki, kom. družba
trgovina v Ljubljani — H. SELJAK, zastoj).,
Stxita,xa©Tr©. ■ulica, žte-v. 3.
Solidna tvrdka
Predno kupite
M. Krištofič - Bučar
t,]ntll]an», St»H trg 9. I.nstna tiWn,
Neprekosljiva v
Najnovejše
pomladanske
‘ I ! ■	.	;	■	:	I
novostj
in rojstni opravi
I za gospode,
i Ifift
I pentlje, samovez-1 E nice in vse drngej 1 nioderne fazone, 1 ovratniki, zapest-| nice, naramnice, J Ji podveze, -noga-vice, palice, dežniki, različni gumbi, ščetke, milo, phrfumi I t d. po ^kromnih stalnih cenah
v modni in športni ===== trgovini -
Trgovina
klobuke
v t j • i
cilindre
čepice kravate srajce
in drugo pt
rokavice
:	I
palice !
z mešanim blagom v Ljubljani se radi družinskih razmer proda z vso opravo pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se pri
trgovina, Kolodvorska ulica štev. 41
dežnike •	1	/\	;
in vse druge moderne predmete , i m A
M fv g ^	jlaVr i’
kupite ugodno	J	M	/
*-■ i	p
v specialni, modni in športni trgovini za gospode in dečke
I. Kette. Liuhliana. S2*.
Ljubljana
nasproti glavne pošte
.m   Vljudno se priporo««
manufakturna trgovina
Ljubljana,
Vnanja naročila se točno izvršujejo.
Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v
Sprejmem takoj samostojnega
stolarskega pomočnika.
Fn nakupu, različnega manufakturnega blaga i::zr, se blagovolite obrniti na tvrdko---