Uredništvo in upravništvo:
Kolodviprako ulico atelv. 15.
Z urodnikfom bo inoro govoriti vsak dau od 11. do 12. uro.
Rokopisi so uo vračajo.
Iiiserati:
SostBtopna petit-vrBta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje bo popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak tlan razen nedelj in praznikov ot> £5. ixri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za oclo letoGgld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mosoe 60 kr., poailjatfiv na dom volja mesečno 9 kr.več.
Po poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za čotrtlota2gId. 60 kr. in za jeden moseo 86 kr.
Štev. 60.
V Ljubljani v soboto 10. maja 1884.
Tečaj I.
Delavsko pravo v obrtnem odseku.
ii.
Obrtni odsek je po vladni predlogi pre-ustrojil šesto poglavje obrtnega reda z dne 20. dec. 1859. Ne bodemo se spuščali v podrobnosti, naglašati hočemo le glavne točke in te so, da ženske ne smejo več delati po noči v tovarnah in da se lastniki tovarn morajo ozirati na otročnice, potem da se predrugačijo določbe gledč otroškega dela ter slednjič, da se za delo kot maksimum odmeri doba v 11 ur na dan ali 66 ur na teden.
Ženska v tovarni — celo pri ponočnem delu, ali ni to v nebo upijoča pregreha proti poklicu našega ženstva in proti idejam človekoljubja sploh! Ne bodemo govorili o de-moralizaciji, ki je naravna posledica tej zlorabi ženskega življa v zaduhlem tovarniškem ozračji, — glavna stvar je vendar le ta, da se s tem ženč in hčere naših delavcev izneverijo svojemu pravemu namenu, rodbini in hišnemu gospodarstvu. Bolj nego kedaj mora zdrava družbena politika gledati na to, da se povzdiguje nravstveno ravnoležje delavskega stanu. Kako se pa ujema s tem vzvišenim namenom, ako se ženska, po neugodnih razmerah pritiraua v tovarno, ubija pri vsakdanjem delu ter domov prišedši najde hišo v neredu, otroke zanemarjene, domače ognjišče zapuščeno in samotno ? Vpliv rodbinskega življenja na javno moralo je obče priznan; ali se more tedaj zameriti ubogemu trpinu delavcu , kateri, vrnivši se od težkega dela uspehan in utrujen, domačega kroga ne najde, ali se mu more v smrtni greh šteti, ako se udči demonu pijančevanja ali v svojem obupu s pazniin uhom posluša krive nauke anarhističnih rovarjev? Napačni socijalni ustroj mu je s silo vzel sladkosti rodbinskega življenja — kdo se bode potem čudil, da se sladki strup mamljivih utopij toliko lahko prikupi zbegani duši, kateri ste prej s silo iztrgali najmočnejšo moralno podporo, ljubezen do domačega kroga: rodbinski čut!
Listek.
Dunajska pisma.
Vse je dobro in bl&go,	vse je	moralno
in	vredno, da	se goji in razvija,	karkoli z
neko rahlo, a krepko silo človeka odvrača in odtčza od golega, surovega samopaštva ter ga tako vzvišuje in povzdiguje nad živalstvo. Med najkrepkejše in najbližje čute, kateri vladajo v človeškem srci ter vodijo naša dejanja, šteje se po pravici v prvi vrsti tudi rodoljubje. Kdj, če ne ono, dalo je nekdaj peščici helenskih junakov moč, da je ob tla treščila ter zdrobila nebrojne čete azijskega divjaštva vsemu prihodnjemu človeštvu v neizmerno korist in blaginjo! In nismo li videli sami strmeč, kako je narodna ideja posamezne, toliko časa ločene ude enega debla združila in	z jeklenimi vezmi spojila	v eno	mogočno
narodno celoto!	Zares, odveč	bi bilo	slaviti in
oznanjati to idejo v naših časih, ko je po vsem omikanem svetu tako zakrnljevala in obveljala kakor nikdar poprej. Ali tudi tu ni vse
Odločno obsoja tedaj vsa novodobna so-cijalna veda to skeleče ulč na družbenem životu, žensko delo po tovarnah. Ne bodemo navajali radikalnih nazorov, izogibali se bodemo celo vsem pisateljem, ki so količkaj na sumu socijalistom prijaznega mišljenja in citirati hočemo nesumljivo pričo prvega narodnega ekonoma na avstrijskih univerzah, prof. Lorenca S teina. Odlični pisatelj trdi naravnost v svojem Handbuch der Verwaltungslehre: „Erst die Frau ist conservativ, . . aber um das m sein, fordert sie die Moglichkeit einer Ilaus-lichkeit. . . Die Verwaltungslehre tvird . . nichts Endgiltiges erreichen, bis der geseteliche Grundsatz msgesprochen ist, dass uberhaupt keine Frau in einer Fabrik arbeiten darf“
Toda, če se sploh načeloma ne ujemamo z ženskim delom po fabrikah, izimši morda nekatere prav lehke obrtne stroke, kaj hočemo reči k čestokrat sramotno nizkimi plačili, s kojimi se odškodujejo žulji ženskega proletariata? Baš današnje uovine nam poročajo o strike-u delavk v predilnicah obrtnega Taimvvalda; tam so se uprle reve radi tega, ker je posamezna delavka zaslužila pri vsakdanjem delu od 6 do 12 in od ] do 7 po-poludne za štirinajst dni celih — 4 gld.! In pri takih plačilih se upajo še „liberalni“ fabrikantje zahtevati od državnega zbora, da se slabotno ustvarjena ženska trpinči tudi s ponočnim delom, in nobena rudečica ne oblija skrajnoliberalnih pisateljev graške „Ta-gesposte“, kateri se ujedajo na tem, da hoče obrtni odsek otročnicam zabraniti delo prvih šest tednov po porodu! Uže po preteku treh tednov hočejo ti vzgledni človekoljubi mlado mater nazaj tirati k njenemu stroju! V istini, škoda da se oslabelemu našemu rodu ne rodi več pesnišk genij kakor je bil pred 200 leti Francozom Moličre, — našel bi med svobodomiselnimi svetohlinci nemškoliberalue opozicije gradiva dovelj za novega političnega Tar-tuffa.
Ako se sprejmejo obrtnega odseka nasveti, pomagano bo vsaj toliko, da delavka
čisto zlato, kar se sveti, tudi ta ob sebi tako lepa in vzvišena ideja ima obilo nevarnosti v sebi in še več za seboj. Da narodnosti ideja ni najvišja ideja, kamor naj merijo vse naše misli in prizadeve; da visoko nad njo v neki mili svetlobi, v nekem nebeškem veličanstvu kraljuje ideja človeštva, to je pač resnično, ali kdo bi imel v naši dobi poguma dovolj, da bi to resnico oznanjal križem sveta! Jaz nisem tako pogumen, očitno rečem, da bi jo hvalil in priporočal samo rojakom mojim v svojih „dunajskih pismih." Bojim se, da bi jih sicer izmed desetih bralcev devet ne reklo nejevoljno: To je pa vendar preveč, ali pa: Vsaka stvar ob svojem času, a za to še ni čas, vsaj pri nas ne. Ta ugovor bi utegnil kaj v sebi imeti, a za to pa gori izrečena resnica ni menj resnica, in morebiti doživimo še čas, da se bodemo smeli potegniti z&ujo. Za sedaj pa naj izpregovorim nekaj besed, katerih mi, upam, ne bode mogel krivo tolmačiti trezen in pameten človek.
Tu bi bila prilika govoriti o tistih posebnih narodnjakih, tistih politikih, časnikarjih in pisateljih, katerim je narodnost le — molzna
ne bode smela po tovarnah delati po noči, da se do 18. leta smatra le kot pomočno delavno moč ter da je dela prosta, dokler ne poteče šesttedenska doba otročje postelje.
Dejalo se bode — in pripravljeni smo na ta ugovor — zakaj obrtni odsek sploh ni zabranil ženskega dela po tovarnah? Teoretično bi bila jednaka prepoved sigurno opravičena, toda pozabiti ne smemo, da avstrijska obrtnija ni osamljena na svetu, da mora tekmovati in težko se boriti z inozemstvom ter da se dosedaj nikjer še ni dejansko izvedla utemeljena terjatev socijalne vede. Uže konkurenca tujih držav je prisilila obrtni odsek in njegovega poročevalca, da ni mogel državnemu zboru nasvetovati popolne odprave ukoreninjenega madeža. Storilo pa se je, kolikor se je moglo storiti v denašnjih razmerah, in gola nespamet bi bila, ako bi naši zastopniki v državnem zboru megleni podobi abstraktne doslednosti hoteli žrtvovati praktične koristi naše obrtnosti. Moderno zakonodajstvo meri sploh na to, da se ženske roke odpravijo od tovarniških strojev, korak za korakom se bodemo bližali zaželjenemu cilju, in uže nasveti obrtnega odseka so vsekako važna postojanka na truda-polnem potu tovarniškega prava.
Tudi gledč otroškega dela v tovarnah smo zadovoljni s predlogi obrtnega odseka, zlasti če jih primerjamo z določili §§ 86 in 87 starega obrtnega reda. Po dosedanjem zakonu smeli so uže otroci z nad 10 let v delavnico, kjer so delali do 10 ur na dan. Da je moral otrok pod 12. letom se izkazati z dovoljenjem občinskega predstojnika, to je običajno le malo oviralo lakomnega očeta in tesnosrčnega fabrikanta. In oglejmo si sedaj tužne posledice take zlorabe! Zorna leta mladosti prebije otrok v — tovarni; mesto da bi si bistril um v šoli, da bi tam si pridobival za življenje potrebnih naukov in pri veseli igri na prostem, v svežem zraku okrepil si život, priklenejo ga, slabotnega in slabo rejenega, k predilnemu stroju, v soparico, otrovano z razpršenimi atomi raznovrstnih zdravju škodljivih odpadkov — in potem se čudijo in modre glave
krava. Kakor drugi narodi, imamo takega narodnega mrčesa sedaj primerno tudi Slovenci. Poleg vsega svojega zasebnega in narodnega siromaštva prišli smo sedaj vendar do tega, da tudi pri nas že narodnost „redi svojega moža.“ A ker ne nameravam pisati satir in zabavljic, naj pustim v nemar tč vrste narodnjaštvo ; saj tu bi bila tudi bob v steno vsaka beseda; želodec ima svoje zakone in yne posluša, kaj govori pamet in poštenost. Ze bolj bi me mikali tisti, nekoliko snažneji rodoljubi, katerim je narodna ideja nekako v „sport“, neka zabava, ki ima še to dobrega, da človeku krati čas, daje nekoliko prijetnega opravka, pridobiva mu nekoliko Cesti in slave, a ne prizadeva premnogo truda in troškov! Kdor ne more rediti dragih iskrih arabcev, goji in oplemenjuje krotke golobe ali pa domače zajčke. Šport je šport. Čudno se mi zdi, da si tacega narodnega postopača še nobeden naših pisateljev ni izbral za junaka narodni komediji.
V	taki igri bi imeli prostor tudi narodni norci, narodni potepuhi in narodni berači! Kdor si čuti kaj komične, satirične žile, kako, da si ni še privoščil tč mične in zanimijive družbe!
stikajo, ker je isti otrok, ko pride v možka leta, telesno pohabljen in duševno pokvarjen, brez fizične moči in brez navdušenja, tavajoč v tmini odurnega materijalizma, kamor nikdar ne prisije svetli žarek idealnih nazorov! Dostikrat smo imeli priliko, v velikih tovarnah opazevati plahe obrazke in milovanja vredne postave otroških delavcev — in nikdar nismo bili bolj uverjeni, da je nujna potreba in skrajni čas, predrugačiti fabriško pravo!
In tudi v tem oziru nasvetuje obrtni odsek stvarno utemeljene premembe. Da se za šolo godni otroci ne smejo več zlorabiti v tovarni, je pomenljiv napredek in tudi to nam po vsem ugaja, da se je upeljala nova kategorija mladostnih polnočnih delavcev (jugendliche Hilfs-arbeiter), obsegajoča fante do 16., dekleta do 18. leta, pri katerih je treba vselej paziti na to, da odmerjeno jim delo ne škoduje telesnemu razvoju.
(Dalje prihodnjič.)
Iz državnega zbora.
V	seji 8. maja so se obravnavale zgolj gospodarstvene zadeve. Na dnevnem redu so bili predlogi gospodarskega odseka o opasnem stanji sladkorne industrije; gledč te obrtnosti nasvetuje odsek s posebno resolucijo znižanje tarifov po železnicah in parnikih in posebno en-keto, katera se bode imela posvetovati o potrebnih sredstvih, da se zopet pomore sladkorin industriji. Smelo trdimo, da sladkorna produkcija po svoji izredni važnosti nadkriljuje vse druge obrtnije. To se razvidi uže iz tega, ker sedaj tovarne — nahajamo jih večjidel na Češkem, Moravskem inSileškem — odkar seje prenaredil sladkorni davek, državi plačujejo vsako leto redno svoto 12 milijonov (tako zvani Zucker-steuer-Contingent). Ako pomislimo, da je poljedelstvo na Češkem tako lepo razvito zlasti zaradi tega, ker sladkorna pesa povzdiguje zem-ljišno rento, ako uvaževamo, da se v sladkornih tovarnah redi najboljša pitana goveja živina in da je v tesui zvezi s to industrijo mnogo druzih obrtnih strok, ne bodemo se čudili, da se je o tem predmetu razvil živahen in — z veseljem konštatujemo — stvaren in temeljit razgovor, kojega so se udeležili govorniki z obeh stranij državnega zbora. Ne da se tajiti, da imenitna sladkorna industrija v Avstriji nevarno peša; deloma se je preveč produciralo v zadnjih letih, deloma nas je prehitela rapidno napredujoča nemška konkurenca, katera je tudi uže spodrinila francoski sladkor na svetovnem trgu. Mnogo uzrokov je pripomoglo k temu za nas nepo-voljnemu vspehu.
Železnični tarifi na Nemškem so mnogo nižje nego pri nas, zlasti na naši južni železnici, in pesa na Nemškem, kakor je poudarjal dr. Rieger, je bolj sladka, in celo menj stane nego naša, navzlic temu, da so češki delavci razumni in zmerni. Debate so se
Prepuščajoč tako narodnjaštvo našim Ari-stofanom in Molierom, govorimo resno besedo o škodljivih izrastkih pravega, a prenapetega rodoljubja. Z vami hočem govoriti, možje, kateri zares ljubite svoj narod, ne zato, ker imate ali pričakujete kaj prida od njega; ne zato, ker vam rodoljubje tako lepo „pristoji“, kakor kaka elegantna obleka po najnovejšem kroji, ne zato ker vam daje ceneue česti in slave za vsakdanjo potrebo. Verujem vam, da ljubite svoj narod, kakor ljubite očeta in mater, ne vprašajoč zakaj. Morebiti ga ljubite tem bolj, ker vam se smili; to vam ui-> kakor ne kvari vaše ljubezni, če torej v resnici ljubite svoj narod, delajte, trudite se zanj. Ljubezen, kakor vera brez d61, je mrtva. Saj veste: „Ne tisti, ki pravi: gospod, gospod, pride v nebeško kraljestvo." Dejansko, plodno bodi naše rodoljubje, ne puhlo, nespametno, otročje! D£t, otročje! Trda je beseda, ali ne-morem si kaj, meni se zdi, da smo Slovenci še vse preveč otroci. Res mlad narod ne sm6 se soditi, kakor drugi, ki imajo na stoletja in stoletja zgodovine za sabo. On ne more stopati tako možato, tako modro; iz-
udeležili poslanci Fiirth, dr. Rus s, dr. Rieger in poročevalec Schindler. Najbolj nam je ugajal Riegrov govor, ki je posebno ostro grajal avstrijski Lloyd ter označil nemarnost tega od države subvencioniranega društva, katera ima žalostne posledice za izvažanje našega sladkorja v jutrove dežele. Naglašal je tudi, da se mora naša sladkorna industrija sedaj, ko smo izgubili svoj trg na Augleškem in Nizozemskem, ozirati tem bolj na Italijo in na konsumente v jugovzhodnih deželah.
Zakon o železnici Mostar-Metkovič odobril se je brez debate v drugem in tretjem branji. Potem je bila na dnevnem redu postava o davku na žganje, katero je zbornica, navzlic ugovoru levičarskih poslancev Pros-koveca in Auspitza, sprejela s premembami, nasvetovanimi od gosposke zbornice.
Konečno je interpeloval tržaški poslanec Burgstaller z drugovi ministerstvo zaradi gradnje železnice čez Ture ter zaradi direktne zveze Rudolfove železnice s tržaškim pristaniščem.
Prihodnja seja bila je včeraj, 9. maja.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V včerajšnji seji državnega zbora sprejel se je na dnevnem redu stoječi predlog o pre-membi paragrafa 28 tiskovnega zakona. Zakon o žganjarskem davku sprejel se je v tretjem čitanji.
Volitve za državni zbor ogerski vršile se bodo v drugi polovici prihodnjega meseca, in sicer od 21. do 30. junija. Sicer je agitacija v opozicijoualnem taboru silno strastna, no vkljub temu imel bode Tisza v prihodnjem zasedanji zopet veliko večino.
Eksekutivni odbor srbske narodne stranke na Ogerskem izdal je volilni proglas, ki je posebno važen zaradi tega, ker ne odobrava dosedanjega postopanja srbskih poslancev ter izjavlja, da Srbi sprejmejo kot temelj svoje politike obstoječi državopiavni položaj in da se bodo na tem temelji borili za n&rodno jednakopravnost. Proglas podpisali so Maksimovič, Kasapinovič in Bekič.
Tuje dežele.
V nemškem državnem zboru nadaljevala se je včeraj razprava o prodolženji zakona proti socijalistom. Sodeč po izjavah posameznih strank, verjetno je, da bode ta zakonska osnova zavržena. Razpuščenje državnega zbora bode potem neizogibno.
Splošne občinske volitve na Francoskem izpale so sicer v republikanskem smislu, no proti vladni stranki. Poroča se, da se je ministerstvo uže posvetovalo, kako bi te volitve utegnile delovati na politiko in parlamentarni položaj ministerstva sploh.
Novi kitajski poslanik v Parizu izročil je predsedniku republike svoj kreditiv; izjavil
pregledati mu je treba mnogokako nepremisel-nost in nerodnost. Misliti in tolažiti se je treba; uteče in učisti se s časom kalni gorski potok, in grozdni sok, ki^zdaj tako vre, dal bode dobro vino. Ali, gospfida moja, ta otročja, ali če hočete, ta mladeniška doba ne sme trajati predolgo. Kaj bi se dejalo odraslemu človeku, ki bi pred vsem svetom po ulicah kozolce prevračal! In kaj dela tisti, kateri si pri vsaki priliki in nepriliki, tudi tam, kjer ni čisto nič potreba, na prsi s pestjo bije in vpije: Jaz sem Slovenec, jaz sem Slovan! Mož misli, Bog vč, kaj je storil za svoj narod, ko je tako pred vsem svetom krepko in ponosno poudaril svojo narodnost. Morebiti celo meni, da se je s tem rešil in od-križal vseh svojih narodnih dolžnosti!
Gotovo, svojo narodnost treba je, kakor vero, vselej in pred vsem svetom spoznati; kdor jo zataji, ker se je sramuje ali iz kakega koli razloga — jaz ga ne morem spoštovati, prijatelj mi ne bode nikdar; kdor jo celo zasmehuje in grdi, takega človeka jaz zaničujem in pri eni mizi bi ne mogel sedeti z njim. A po nepotrebnem ustiti se se svojo
je, da nima pooblaščenja, dogovarjati se zaradi Tonkinga.
Depeša generala Millota javlja, diL je položaj v Tonkingu zelo povoljen; vojaki so zdravi in povsod vlada mir in red. Tonking organiziral se bode po primeru Tunisa; v Ha-noi vpostavil se bode vojaški guverner.
V	angleški zbornici izjavil je Glad-stone, da bode konferenca razpravljala samo o predmetih, navedenih v vabilu k konferenci, torej saino o premembi likvidacijskega zakona v Egiptu.
Bolgarska vlada plačala je nedavno ruski državni banki za kupljene puške 250 000 rubljev. Za vsem dolžna je Bolgarija ruski vladi za 36400 pušek še 1037 500 rubljev.
Angleške novine poročajo, da namerava Rusija v centralni Aziji zopet novo pokrajino podvreči svoji oblasti; da se ravnotežje vzdrži, hočejo Angleži zasesti Kandahar.
Dopisi.
Iz Planine, 9. maja. [Izv. dop.] Nalezljiva davfca (difteritis), katera ima baje v bližnji Cerknici uže domovinsko pravico, priklatila se je te dni tudi v našo prijazno dolino ter je položila uže več otrok v bolniško posteljico, a jedno šolarico pa celo v hladni grob. Če se bode ta morilka še dalje širila, treba bode konečno (v 58. štev. »Ljubljanskega Lista" dobro opisano) šolo zapreti ter s poučevanjem prenehati.
Iz logaškega okraja, 9. maja. [Izv. dop. | Letošnje uradno zborovanje za učiteljstvo tukajšnjega okraja se bode vršilo v 2. dan meseca julija v krasnem dolenjelogaškein šolskem poslopji. Razven običajnih točk bosta poročala gg. učitelja K. Benedik in J. Turek o vprašanji: „Zakaj in kako naj se učitelj izobražuje?11 — Pri tem zborovanji izbralo si bode učiteljstvo tudi dva zastopnika v deželno konferenco, katera bosta prevzela težavno nalogo, naše želje in težnje na velevažnem mestu izraževati in možato zastopati. —Jc.
Iz Trsta, 8. maja. [Izv. dop.j Dopisnik iz Trsta v »Slov. Narodu11 29. aprila t. 1., kateri popisuje koncert in sploh veselico pevskega zbora „Delavskega podpornega društva11 dnč 20. aprila pri »Zelenem liribu“, dokaže s svojim dopisom, da je jedna tistih oseb, ki so po polnem nasprotne celemu odboru in sploh nič ne iščejo druzega nego razkol. Zlobni njegov namen vidi se uže iz tega, ker pravi, da je bil koncert slabo obiskan in da se je samo okolo 200 oseb vdeležilo te veselice, dasi se za gotovo zna, da je bilo blizo 500 oseb.
Tudi pri naklonu spomina predsedniku pokaže dopisnik svojo osobno mržnjo, nagla-ševaje, da je bila le prisiljena stvar in samo od 80 udov pripravljena. Slabo ste se prepričali, g. dopisnik! kajti lehko mu dokažemo s polami v rokah, da za ta spomin je več
narodnostjo, to tudi ni pametno. Če mi kdo tu poreče, da to ne škodi, odgovarjam mu: kaj pa, da škodi. To se mi zdi, kakor če neki pobožni ljudje menijo, da ne škodi, če človek malo preveč veruje, češ: bolje preveč nego premalo. Pametni duhovniki pa pravijo, da naj se veruje samo to, kar cerkev uči, vse drugo je prazna vera, in ta kvari pravo. S tistim vednim poudarjenjem naroduosti ugla-dijo se nam sčasoma ušesa, da postane slednjič gola »fraza", kar je bilo prej tehtovita beseda. Prazna vreča nam ostane naposled v rokah; izginilo je, kar je bilo v ujej, in kaj si pomagamo s prazno vrečo! In pa tisti nesrečni narodni ponos, kateri se nam tako živo priporoča! Kolikokrat sem slišal tožiti, da imamo vse premalo narodnega ponosa. Narodna zavest, dobro! a kaj, gospoda, hočete s tistim svojim narodnim ponosom, katerega tako pogrešate, zlasti pri našem ženstvu! Ponosa ne zametam samega ob sebi, časi je celo koristen, d&, potreben; a najprej treba, da ima ponos pošteno podstavo, drugače je — „berašk“ ponos, in tak nas smeši pred svetom. Za sedaj še; menim, da Slovenci ni-
nego 300 družabnikov podpisanih, ter da so še drugi prostovoljno darovali, dasi niso podpisani. Dopisnik sklene potem, da obstoji opozicija iz bolj zavednih mož, in omeni, da je še druga oseba, katera je naklona vredna, in katero do nebes povzdigujejo; ta oseba pa je ravno tista, katero so ti zavedneži pred letom na vse strani črtili in grdili, proti nji vsake baže pisma pisali in še celo predlagali, naj jo iz društva izključijo.
Težko je torej umeti, kako je to, da so letos ti zavedneži na vse to pozabili in se ravno tistega trna prijeli, kateri jih je lansko leto tako hudo zbadal; zdaj ga pa tako gladijo in hvalijo!
Pravica je le jedna in vsacemu svoje, to je istina. Zato bi pa morali vendar ti bolj zavedni možje, premisliti in se ozreti nekoliko nazaj; tedaj bi gotovo spoznali, kako je uže društvo viselo nad propadom, kakošne razprtije so se bile vnele, kako so bili začeli udje odpadati — in vse to zakaj? Zavoljo nereda, in sicer tacega, da ni bilo mogoče še letnih računov skupaj spraviti, ako bi ne bili pravi možje na krmilo prišli ter se poprijeli stvari.
Od tega časa se je naš predsednik krepko poprijel stvari in vodil društvo kakor pravi oče svojo družino; sedaj smemo ponosni biti, da imamo za vodjo tako osebo katera živi le za napredek in korist društva!
To so tudi družabniki spoznali; cenč njegovo neutrudljivo delovanje, naklonili so mu spomin, katerega je vreden.
Ud nesavedneš.
Razne vesti.
— (Prebrisana tatica.) Tedni je prišla k neki zasebnici na Dunaji priletna, slabotna ženska, opiraje se na berglje; pravila je zasebnici, da gre v bolnišnico, a na poti so jo premagale slabosti in zato prosi, da sme nekoliko počiti pri nji. Usmiljena gospa je rada privolila vbogi ženi in hitela jo celo v kuhinjo, da bi ji pripravila nekoliko krepčalnih jedil. Med tem pa je tujka nagrabila obleke po sobi in odnesla za 100 gld. perila in povrSnih oblačil. Svoje berglje pa je pustila za spomin pri dobrohotni zasebnici.
— (Savanyu Jozsi), glasovit ogerski ropar, bil je te dni vjet; 4. t. m. so ga pripeljali z njegovimi sodrugi v Topolczo. Lopovi so bili tako trdo povezani, da so jih morali stražniki vzdigniti raz voz. — Uže cel teden zasledovali so to-polczski žandarji predrzno družbo, a zastonj. Tri dni in tri noči so ležali stražniki v gozdu in še lo zadnjo noč se jim je posrečilo najti roparsko ležišče. Po trebuhu so se priplazili do mesta, kjer so spali trije hudodelniki zraven sodčeka vina. Na dano znamenje skočili so žandarji na lopove in jih povezali, preden so se do dobrega zavedli in zbudili.
—	Vsa okolica se raduje nad vjetjem strahovitega roparja, ki je bil trepet in groza celemu okraju.
mamo potrebne podstave narodnemu ponosu; jaz bi res ne vedel reči, s čim naj se posebno ponašamo. Ali nam je pa tudi potreba tega gosposkega čuta? Ali ne moremo ljubiti mater, če tudi ne vem, kako bi se mogel po pameti ponašati z njo? Ali si ne morem misliti rodoljubja, pravega, globokega, gorkega rodoljubja brez tistega mrzlega ponosa? Pustimo že ta „luksus“ drugim, srečnejim narodom, kateri si ga lahko privoščijo; pri nas je ta narodni ponos sama pulila fraza. Ne zidajmo na pesek, rodoljubja svojega ne stavimo na to negotovo podlogo. GospOda, jaz vam vem drugo, trdnejšo podlogo, na njo stavimo svoje rodoljubje, in ne omaj6 ga bučeči vetrovi, ne prodero ga povodnji bobneči valovi. Ta podloga, gospoda moja, imenuje se, če je niste še ugenili — vsiniljenje, vsmiljenje z našim siroinaškim ljudstvom, z našim ubogim narodom!
Po dolgem okoliši prišel sem zopet na svoje izhodnje mesto, k predmetu nazaj, o katerem sem hotel govoriti. — Prihodnjič!
Jos. Stritar.
— (Roparski napad na železnici.) V nedeljo zvečer sedela je neka gospa sama v kupeju železniškega vlaka, ki je drdral iz Verone proti Milanu. Na postaji Peschiera vstopi železniški delavec Kronič v isti kupej; komaj se vlak začne premikati, skoči delavec na gospo in jo hoče oropati. Potnica jame kričati in vpiti na pomoč in k sreči so čuli njen glas v sosednem vozu. Nekoliko nevstrašenih mož prihitelo je gospej pomagat; z veliko silo so povezali predrznega roparja. Gospej ni bil še nič žalega storil, samo iz desnega ušesa ji je bil zlat uhan s silo odtrgal.
— (Razstava v Parizu.)• Union centrale des arts deeoratifs v Parizu priredi v času od 1. avgusta do 21. novembra t. 1. v industrijalni palači v Champs ehjsees v Parizu tretjo tehno-logično razstavo na polji umeteljnostnih obrtov — torej uže osma razstava, katero priredi Union centrale — in ta razstava bode obsezala vse obrte, katerih izdelki sestoje iz kamna, lesa, ilovine ali stekla. Z razstavo je združeno tudi modnarodno tekmovanje. Pri tem tekmovanji reševalo se bode 30 vprašanj z vsporeda, in za rešitev teh vprašanj razpisanih je 30 bronastih in 2 zlati svetinji, zadnji v vrednosti po 1000 frankov (grands prix de 1'union). Pravila te razstave, kakor tudi vsa tega podjetja se tičoča pojasnila daje glavno tajništvo industrijalne palače v Parizu (porte VII.) v Champs ehjsees.
— (Velikansk demant) našli so 27ega marcija v Kaplandu v južni Afriki. Dolg je la/4 palcev, v premeru pa ima 11/4 palca; tehta 302 karata. To je največji demant, kar so jih do sedaj našli v onih krajih. Podoba mu je oktaedrova in barva nekoliko rumenkasta, kakor pri vseh de-mantih iz južne Afrike. Pred nekoliko leti bila bi njegova cena velikanska — a sedaj ga nihče ni hotel kupiti za 30 tisuč gold., ki so jih zahtevali lastniki zanj.
Domače stvari.
— (Trčil) je blizu živinskega sejma voz gosp. Karola bar. Schweigerja iz Tufsteina z vozom gosp. W. Kubelke; voz gosp. bar. Schweigerja se je zvrnil. Pri tej priliki pala je iz predala pod sedežem črna listnica, V kateri je bilo 300 gold., in sicer eden stotak, eden petdesetak in več dese-takov in petakov. Listnice niso mogli več najti. Denar je lastnina gosp. bar. Schvveigerja in naj-bržo ga je v zmešnjavi kak tat vkradel.
— (Vojaški kaznenci), ki so 8. t. m. vbežali iz tukajšnje vojaške bolnice, sede uže zopet na gorkem. O jednem smo včeraj 'poročali, da ga je vojaška patrulja zasačila na Dobravi, ko je sladko spal za nekim grmom. Lovca Bogomira Repnika prijela je žandarska patrulja v Brezjah blizu Dobrave, tretji begun, pešec Bačkora, pa se je vrnil sam v zapor, češ, saj me prej ali slej vendar le vjamejo, toraj je bolje, da se ne podimo okrog.
— (Občen zbor.) Letošnji občni zbor akcijonarjev „Kranjskega stavbenega društva1* vršil se bodo prihodnji ponedeljek 12. t. m. ob petih popoludne v prvem nadstropji hotela „Stadt Wiou“.
— (Pobalinsko.) Fotografu g. E. Pogorelcu sneli so neznani pobalini včeraj po noči med 2. in 3. uro na voglu Špitalskih ulic obešeno omaro, v kateri je imel razstavljene fotografije, in jo vrgli v Ljubljanico. Tem junakom bi pač pristojala občutljiva kazen!
— (Vkraden) je bil gospej Z. na Mestnem trgu mošnjiček s 4 gold. 30 kr. denarja, ko je kupovala na trgu.
— (Izgubila) je uboga šivilja v Slonovih ulicah 17 gold., katere je imela spravljene v listnici.
— (Vkraden konj.) Posestniku Juriju Jeriču iz Hrastnika (v okraji kamniškem) odgnal je v noči 5. maja neznan tat štiriletnega rujavega konja iz hlova. Žival je 15 pestij visoka in ima ostriženo grivo in rop. Vredna jo 200 gld. Tatu do sedaj še niso našli.
— (Nova volite v) načelnika cestnega odbora za radovljiški okraj vršila se je 7. maja. Izvoljen je bil posestnik Pran Legat iz Lesec za predsednika, za njegovega namestnika pa blejski župan Anton W e s t e r.
— (Nesreča.) Iz Višnje Goro se nam poroča: Dno 1. maja jo bil god našega g. župnika in po stari navadi zbrali so so prijatelji in znauci
pri njem, da praznujejo veseli dan. Pozno v noč odpelje se joden gost, tako zvana „Froncovka“, proti domu, spremljana od g. šentvidskega bene-ficijata, ki je posodil par konj in voz. Ko je bil voznik ženo odložil in konja obrnil, zadene ob neki steber na strani cesto (ali kakor drugi pravijo, ob voz pred hišo) tako močno, da se odtrga jedna „štranga“ in udari oje druzega konja po trebuhu. Vsled tega se živali splašite in zdirjate ko blisk po cesti. Pred cerkvijo skoči g. beneficijat z voznikom raz voz tako srečno, da se nobenemu ni nič pripetilo, a konja — bili ste čili kobili — drvita dalje v temno noč. Pod Rojščekom našli so zadnji konec voza, kobili pa pozneje pod nekim kozolcem. Po cesti se je poznal krvav sled, ki je izviral od jedne kobile, katera se je takoj pričetkom bega ranila in hudo poškodovala.
—	(O čudni smrti) laškega delavca Jakoba Mazzulinija, o kateri smo včeraj poročali, piše se nam iz Brezij: Posestnik Jože Pižgar iz Brezij ima opekarnico, nekoliko oddaljeno od mosta čez Peračico nad Posavcem; tam ima štiri Lahe, da mu izdeljujejo opeko. Med njimi bil je uže nad 60 let star mož, jako dobrovoljen človek, samo da se ga je časih malo preveč navlekel; to pa le takrat, kadar ni bilo za delo. V sredo 7. t. m. pil je tudi malo preveč žganja. V četrtek zjutraj dobili so mrtvega, naslonjenega v kad z vodo napolnjeno pri opekarnici tako, da je imel glavo v vodi. Bil je samo v spodnji obleki, zgornjo pa je imel lepo zloženo nekoliko korakov oddaljeno. Ljudje mislijo, da je šel v slabosti se umivat in se je ponesrečil. Ker pa je prostor, na katerem stoji kad, ueliko nižjo od spalnice, tako, da bi moral nezavesten človek prej pasti, kot bi prišel do kadi, je stvar malo sumljiva. Sodnijska preiskava, katera se bode skoraj vršila, bodo stvar uže pojasnila.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Dunaj, 10. maja. Budgetni odsek je sprejel nespremenjen zakon o davčnih dokladah za zemljiščino-odvezni zaklad kranjske dežele. Državni zastopnik, dvorni svdtnik Auerhammer, je naznanil, da namerava vlada na podlagi novih predpisov za zemljiščini davek znižati minimum dosedanjih zakonito določenih, fondnih doneskov za Kranjsko.
Rovigo, 10. maja. Pri Careji sta dva železniška vlaka skupaj trčila. Ranjenih je devetnajst vojakov in jeden civilen potnik.
Berolin, 10. maja. Generalni adjutant grof Goltz, ki bode zastopal nemško cesarsko obitelj pri pogrebnih svečanostih na Dunaji, prinese lastnoročno pismo nemškega vladarja do avstrijskega cesarja.
Budimpešta, 9. maja. V spodnji zbornici očital je Ugron poslancu Dobrzanskeinu nepatrijotično, panslavistično mišljenje in kazal zbornici pisma njegova. Dobrzanski je izjavil, da so pisma ponarejena.
Berolin, 9. maja. Državni zbor odložil je posvetovanje zakona proti socijalistom na jutri; Bismarck je poprej še politično delovanje naprednjaške stranke hudo bičal in opozarjal na vladino pozitivno socijalno reformo, ki je v družbi z represivno sistemo zakona proti socijalistom jedino pravo sredstvo.
London, 8. maja. V neki tovarni blizu mesta Ayr na Škotskem se je dogodila danes zjutraj dinamitna eksplozija. Štiri osobe so mrtve.
Telegrafično borzno poročilo
* dn6 10. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih....................80-85
»	,	>	»	srebru.......................81-50
Zlata renta..........................................101-70
6°/p avstr, renta.....................................96-25
Delnice n&rodne banke............................. 855- —
Kreditne delnice.................................... 320-70
London 10 lir sterling...............................121-55
20 frankovec.......................................... 9-65
Cekini c. kr.......................................... 5-73
100 drž. mark.........................................59-50
Umrli so:
D n k 8. m a j a- Jakob Žitko, upok. stanovski vratar, 67 1., Tes&rske ulice St. 3, za starostjo.
D n 6 9. maja. Janez Kopečnik, tovarniški paznik, 39 1., Florijanske ulice št. 13, jetika.
V b61nici:
Dne 6. maja. Ant. Stermec, gostač, 72 1., vodenica. — Marija Turšič, delavka, 51 1., jetika.
Javna dražba sviral.
Soboto v dan 17. maja
dopoludne ob 9. uri proda se na javni dražbi na dvorišči magistratnega poslopja nekaj še prav dobro ohranjenih
sviral *Tp|
tistemu, ki največ zd-nje ponudi in je takoj na mestu plača v gotovini. Kupci so v to uljudno vabljeni.
Podpisani usoja si priporočati
in drugih stvarij p. n. občinstvu;
fvsakovrstne klobuke
za gospode
posebno pa: auknene klobuke (Lodmhiltt) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dedke po 1 gld. do 1 gld. SO kr.; dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
itd. itd.	(4)	13
$/4F~ Naročbe z dežele izvršujejo se točno in vestno poštnim povzetjem.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Soklič
y IJubljani, Gledališke ulice štev. 6.
{?
*
Zalogi zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., eloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
IH.T.niayr&Fed.Merpva
knjigarna v Ljubljani.
Uradni glasnik
z dnž 10. maja.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri okr. sodniji v Ilir. Bistrici za katastralni občini Dobro Polje in Zarčica; poizvedbe v dan 24. maja; — pri okr. sodniji na Brdu za katastralno občino Troj ane; poizvedbe v dan 19. maja.
Razpisane službe: Na dvarazredni dekliški šoli v Kranji združeni s Stirirazredno deško ljudsko šolo služba druge učiteljice; letna plača 400 gld., nastop v prihodnjem šolskem letu. Prošnje do 10. junija okr. šol. svžtu v Kranj i.
Pod varstvom: Janez Bohte iz Kostanjevice zaradi bebosti; varuhom mu je postavljen od novomeške okrož. sodnije gosp. Leop. Bučar v Kostanjevici.
Eks. javne dražbe: V Mokronogu zemljišče Matije Mandla iz Sotle (2670 gold.) dne 4. jun., 9. jul. in 13. avgusta. — V Postojini zemljišče Jos. Sedmaka iz Nadanjega Sela (1600 gold.) dn6 16. maja (3. narok); posestvo Mih. Šušlav iz Neverk (1050 gold.) dnž 22. julija; posestvo Jak. Čelharjevo iz Št. Petra (2100 gold.) dn6 11. jun. in 17. jul. (3. narok); zemljišča Ant. Malečkarja iz Ostrožnega Brda (4200 gold.) dnfe 23. jun., 25. jul. in 29. avgusta; zemljišče Antona Malečkarja iz Ostrožnega Brda (4580 gold.) dn6 10. jun. in 18. jul.; zemljišče Janeza Kornuta iz Radohove Vasi (1445 gold.) dnž 9. jun.; zemljišče Fr. Smerdu iz Kala (1759 gold.) dnž 10. jun. in 18. jul. — V Črnomlji zemljišče Jurija Štruclja iz Jarneje Vasi (654 gold.) dn6 27. jun.. 25. jul. in 22. avgusta.
Meteorologično poročilo.
n rt Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo
oS 'c?	7. zjutraj	744-36	+10-6	szpd. sl.	js.
£	2. pop.	742-29	+19-4	»	»
05	9. zvečer	742-50	+12-4	»	»
Mo-krina v m ni
o-oo1
Ig. pl. Kleinmayr-jevi in Fed. Bambergovi
knjigarni se vedno dobivajo:
Josipa Jurčiča &ap@,aa.i spisi«
I. zvezek: Deseti brat. — Cena 1 gld.
II. * Pripovedni spisi. — Cena 70 kr.
tLD
N N
cud v
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih oenah
tiskarna
Kleinmayr&Bamberg
v Ljubljani.
(24) 26
A. Mayer-jeva
trgovina
piva y steklenicah i
■v Lj-uTDljani ^
priporoča
carsko in izvozno marčno pivo
v zabojčekih po 25 ali 50 steklenic.
mifcZELILEB
TROPFEN
NUR ECHT. BEl
APOTFIF.KER TRNKOEZV LAIBACH 1 SIUGKMi
J.jlWtay, Mar pri .pri zlatem samorop'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodeo, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodou, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.,
5 tucatov samo 8 gld.	Svarilo! Opozar-
jamo, da se tiste istinite Marijaceljske ka-pljioe dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J. pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d-r.
ej odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se i rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. IZahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-:liču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zalivala.	(6)	12—11
Gospodu pl. Trnk6ozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protlnskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po SO kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prlsrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Fran. Tio-gr, posestnik v Smariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsch)
jetrno
olje
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna nstna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri Čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogreSati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih;
S udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah h, 21 kr. jeden zavoj s 6. Skatuljami 1 gold. 6 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
^ Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu" g Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. jj
Odgovorni urednik prof. Pr. Šukljo.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamborg v IJubljani.