Ptuj, torek, 11. decembra 2007
letnik LX • št. 97 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
<3\
Zdravstvo
Slovenija •
Slovenci občutno
preplačujemo
zdravila
Stran 2
Po mestni občini Ptuj • Višje najemnine - napad na mestno jedro?
Stran 3
Kronika
Ptuj • Pirotehnični izdelki so lahko nevarni
Stran 4
*
Trgovski center
S u per mesto
-	A	Hrmncka Ptui

\ / ---
A*»13,1"007
t0 ot>l°,urt * *
* * *	Tit	it
Obratovalni
V
cas:
pon - sob: 8.00 - 20.00 neti: 8.00- 1 5.00
Ormoška 30, Ptuj
* *' • ^
Otvoritveni
Turbo Angels * # veseli klovni Balonomanija Team žonglerji
plesne točke * ustvarjalna delavnica Božiček s sanmi degustacije in promocije
'V;,../,
Foto: Črtomir Go'znik
lercator Pika
Zbirajte lepe trenutke
Trgovski center Supermesto odpira svoja vrata. Zato bomo vsem kupcem, ki bodo na dan 13.12.2007 v prodajalnah Supermarket, Mo d i an a, Intersport ali M Tehnika opravili nakup s kartico Mercator Pika, podarili 2x toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa.
2x
o	o i
Slovenija • Kaj je pokazala raziskava zasebnega inštituta INERHC
Slovenci občutno preplačujemo zdravila!
Inštitut za ekonomske raziskave v zdravstvu INERHC je danes predstavnikom ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) in agencije za zdravila in medicinske pripomočke predstavil izsledke raziskave, ki po navedbah inštituta dokazuje, da so cene zdravil v Sloveniji previsoke. Z ministrstva za zdravje so sporočili, da raziskavo smatrajo le kot pogled inštituta in bi bil vsak zaključek špekulativen.
Ugotovitve iz raziskave kažejo tudi na negospodarno ravnanje z javnimi in zasebnimi sredstvi v zdravstvu, so sporočili z omenjenega inštituta. Kot navajajo, gre za strokovno in finančno neodvisno raziskavo, ki je bila pripravljena na željo in pobudo ministrstva za zdravje.
Na ministrstvu naročilo raziskave sicer zanikajo. V sporočilu za javnost so zapisali, da je inštitut raziskavo opravil na lastno pobudo. "Kot odprto ministrstvo do pobud vseh udeležencev izboljšav v procesu zdravstvenega sistema smo pretekli teden sprejeli njihovo ponudbo za interno predstavitev raziskave," so zapisali.
Izsledki raziskave sicer po navedbah INERHC kažejo, da v Sloveniji predvsem zaradi
Uvodnik
neupoštevanja ekonomskih in stroškovnih kriterijev pri določanju cen zdravil ter pri razvrščanju zdravil na liste občutno preplačujemo zdravila, kar bolnikom dodatno otežuje dostopnost do novih zdravil in zdravstvenih programov ter viša javnofinanč-ni pritisk.
Raziskava je pokazala, da so zdravila v Sloveniji v povprečju precenjena za več kot 80 milijonov evrov na letni ravni, kar znaša skoraj petino vseh izdatkov za zdravila. Razlog za to so predvsem previsoke cene generičnih zdravil, te po navedbah INERHC izdatke za zdravila preobreme-njujejo za 71 milijonov evrov letno, ter zaradi neprimerne regulacije marž trgovcev na debelo, ki nanese do devet milijonov evrov letno.
»To je bila napaka!«
»To je bila napaka, ki jo bomo skušali znotraj zakonskih okvirov in pravil prve javne ponudbe čim prej rešiti," je dejal Andrej Bajuk, ko so na njegovem ministrstvu ugotovili, da so ponudbo investicijske družbe NFD 1 za nakup delnic NKBM izločili pomotoma, in dodal, da za to prevzema osebno odgovornost, S to izjavo smo Slovenci vseeno dočakali velik napredek, da je finančni minister ob številnih napakah priznal vsaj eno,
Zagotovo pa ta napaka pri prodaji NKBM ni največja, saj je po cenitvi Kapitalske družbe delnica NKMB vredna37in ne27evrov, kotjoprodaja država, Pri preračunu razlike, če cenitev Kapitalske družbe drži, kaj hitro ugotovimo, da oškodovanje državnega proračuna znaša več kot 50 milijonov evrov ali skoraj 10,000 letnih delavskih plač,
Na finančnem ministrstvu so razkrili seznam domačih institucionalnih vlagateljev, ki bodo lahko kupili 10,19-odstotni delež NKBM, Vemo tudi, da je obstajalo več seznamov in na vprašanje, katerega je potrdila vlada, je finančni minister z nasmeškom odgovoril: "Vlada je sprejela tako, kot je finančni minister podpisal,"
Vsekakor si velja imena teh družb zapomniti, da bomo v prihodnjem volilnem letu lahko opazovali, kako se bodo te družbe obnašale, ko bodo morda vračale naklonjenost, Kljub temu da je na 10, redni seji Sveta Nove Slovenije Andrej Bajuk pri obravnavi višine članarine za leto 2008 dejal, daje Nova Slovenija glede tega zelo posebna stranka, ki nima nobenih velikih botrov in je zelo odvisna od tega, kako jo podpira članstvo, se nekateri ne morejo izogniti občutku, da gre za povečanje političnih interesov in pridobitev volilnih glasov, Razmišljam in se tudi v tem trenutku ne morem spomniti nobene organizacije, ki je času te vlade pridobila veliko premoženje in je naklonjena politiki Nove Slovenije ,,, Zakaj je že odstopil sekretar na finančnem ministrstvu Bogomir Špiletič?
Skratka, ko bo premier Janez Janša ponovil Baju-kove besede: "To je bila napaka!", ko bo govoril o imenovanju finančnega ministra, bo to znak, da se vlada kesa za svoje grehe in misli resno,
Zmago Šalamun
Tramal
trde kapsule ▲
tramadoli hydrochloric!um
20 trdih kapsul po 50 mg

Zaldiar* 37,5 mg/325 mg A
tramadoli hydrochloridum/paracetamolum
1 filmsko obložena tableta vsebuje 37!5 mg tramadolijevega klorida in 325 mg Paracetamols.
20 filmsko obloženih tablet
I Loram 2,5 mg tablete 50mg SertraJinum ■ lorazepamum
7777
Glede teh ugotovitev INERHC je vodja oddelka za zdravila na ZZZS Jurij Fürst dejal, da niso "nič novega" in da so enako na zavodu že spomladi ugotovili tudi sami. Fürst se strinja z ugotovitvami, da so marže veletrgovcev v cenah zdravil previsoke, a pravi, da bo treba spremeniti zakon, če želijo vplivati na to.
Z raziskavo so v INERHC skušali ovrednotiti tudi jav-nofinančne in narodnogo-
spodarske učinke slabe dostopnosti do novih zdravil. Na podlagi vzorca nekaterih novih zdravil pri oceni njihove stroškovne učinkovitosti so ugotovili, da zaradi nedostopnosti do inovativnih terapij stroški zdravstvenega sistema občutno naraščajo.
Na ministrstvu še nočejo komentirati
Kot navajajo v sporočilu za
javnost, je vzorec zgolj treh tako ocenjenih zdravil pokazal, da bi lahko prihranili do 11 milijonov evrov. A do teh prihrankov ne pride zaradi netransparentnosti in neupoštevanja ekonomske učinkovitosti pri postopku razvrščanja zdravil na liste, navajajo v INERHC.
Fürst pritrjuje tudi tej kritiki. Kot je pojasnil, Slovenijo k spremembi sistema razvrščanja zdravil na liste sili že EU.
Sedanji sistem razvrščanja zdravil na liste le dvakrat letno bo treba nadomestiti s sistemom stalnega razvrščanja, pravi Fiirst.
Na ministrstvu pa raziskave, s katero so se seznanili danes, še ne želijo komentirati. V sporočilu za javnost so pojasnili, da bodo raziskavo dobili šele naknadno, zato jo bodo lahko komentirali šele takrat, ko jo bodo preučili. Zapisali so še, da raziskavo razumejo kot pogled inštituta in je lahko "hipoteza za nadaljnjo obravnavo te tematike". Kakršen koli zaključek pa bi bil strokovno nepreverjen in zgolj špekulativen.
Raziskava je sicer obdelala tudi produktivnost v zdravstvu in pokazala na izgube, ki izvirajo iz neprimernega plačnega sistema. Kot navajajo v INERHC, izgube samo v primeru kirurgov znašajo 2,4 milijona evrov letno. Ugotovitve še kažejo, da ima Slovenija ekonomsko neučinkovit sistem zagotavljanja in financiranja zdravil, kar med drugim tudi občutno znižuje bolnikovo dostopnost do novih terapij ter negativno vpliva na kvaliteto oskrbe bolnikov, je še zapisano v sporočilu za javnost inštituta INERHC.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Mesic o ERC: Našli bomo rešitev, zadovoljivo za Slovenijo, Hrvaško, Italijo in EU
Hrvaški predsednik Stipe Mesic se je med obiskom v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. Med drugim sta govorila o zaščitni ekološko-ribo-lovni coni v Jadranu (ERC). Mesič je po srečanju poudaril, da se "državo sprejema samo, če se sama drži dogovorov in načel". "Hrvaška se drži načela 'pacta sunt servanda' in našli bomo rešitev, s katero bosta zadovoljni tako Italija kot Slovenija, pa tudi EU in hrvaška stran," je napovedal. Rehn je dejal, da je Hrvaški jasno povedal, naj se "vzdrži" uveljavitve cone za članice EU, ki jo Zagreb napoveduje za 1. januar prihodnje leto, in naj spoštuje dogovor iz leta 2004 med Italijo, Slovenijo in Hrvaško o izogibanju enostranski uveljavitvi cone v Jadranu. "To je zelo pomembna zadeva in upam, da ne bo povzročala držav. V nasprotnem primeru bi lahko imela negativne učinke na pristopna pogajanja za vstop v EU," je po srečanju z Mesicem poudaril Rehn. (sta)
SNS: Institucionalni vlagatelji v NKBM določeni vnaprej
Komisija za privatizacijo Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) je bila po informacijah SNS imenovana izključno zaradi zavajanja ter doseganja navideznega učinka transparentnosti postopka prodaje delnic banke. Vsi institucionalni vlagatelji so bili izbrani že pred minulim petkom, ko naj bi komisija šele naredila izbor oz. "seznam tistih, ki bodo v prihodnje krojili usodo, lastništvo in življenje NKBM," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal poslanec SNS Sašo Peče. Ne glede na delo, nedelo ali navidezni obstoj komisije pa se je vlada odločila, da bo od 49 odstotkov delnic NKBM, kolikor se jih je prodajalo v prvi fazi privatizacije, razdelila 24 odstotkov delnic med male vlagatelje. Slovenci so vplačali nekajkrat več, kot je obljubljala vlada, zato jo je Peče pozval, naj se ta preplačila malih vlagateljev vključijo v drugo fazo privatizacije NKBM. "Žal vlada ni sprejela poziva, naj se med državljane razdeli še dodatnih 25 odstotkov delnic NKBM," je dejal. (sta)
IPCC: Prepozno, da bi ustavili podnebne spremembe
Leto 2007 mineva v znamenju treh novih poročil IPCC, ki temeljijo na znanstvenih člankih in dajejo najnovejša znanstvena spoznanja o razmerah v podnebnem sistemu in o njegovih predvidenih spremembah v prihodnosti. "Ostaja nam komaj 15 let časa, da se izognemo neobvladljivemu segrevanju," je na novinarski konferenci napovedala Lučka Kajfež Bogataj iz medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Ob tem je opozorila, da je za ustavitev podnebnih sprememb že prepozno. Kajfež Bogatajeva je med drugim povedala, da poročilo IPCC o vsebuje tudi informacije o vplivih že opazovanih in prihodnjih podnebnih sprememb na naravo in družbo, o ranljivosti in prilagajanju na te spremembe ter o možnih načinih blaženja podnebnih sprememb in o ekonomskih in tehnoloških vidikih blaženja. Obenem je opozorila, da so poročila izjemno alarmantna in jasno kažejo na tempiranosti klimatske bombe. "Morali se bomo hitro začeti prilagajati, torej znati obvladovati neizogibno," je še dodala Bogataj
Kajfeževa.(sta)
V Kompasu MTS ogorčeni nad ravnanjem oblasti zaradi schengna
V Kompasu MTS so v izjavi za javnost izrazili ogorčenje nad ravnanjem državnih organov zaradi spreminjanja prometnega režima na sedanjih mejnih prehodih na prihodnjih notranjih mejah schen-genskega območja, kjer imajo svoje objekte. Kot očitajo, so bili šele v začetku decembra obveščeni o projektih spremenjenega režima, pri tem pa so ugotovili, da se s tem "praktično ukinja dostop" do njihovih objektov, zaradi česar je ogroženo njihovo poslovanje in delovna mesta zaposlenih. Kot poudarjajo v Kompasu MTS, se z vstopom Slovenije v schengensko območje in z rušenjem objektov na mejnih prehodih rušijo tudi dostopne poti do njihovih objektov. Gre predvsem za objekte na sedanjih mejnih prehodih Škofije, Fernetiči, Vrtojba in Karavanke, pa tudi na vseh drugih mejnih prehodih, kjer se spreminja prometni režim in kjer imajo svoje trgovinske objekte. (sta)
Foto: Goznik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Najemniki poslovnih prostorov negodujejo
Višje najemnine - nov napad na mestno jedro?
Ptujski mestni svetniki so v prvi razpravi odklonili načrtovano 42-odstotno povišanje vrednosti točke za izračun najemnin za prostore v lasti Mestne občine. V drugi razpravi, ko so prejeli odgovore na svoja vprašanja in odprte pomisleke, pa so predvideni dvig potrdili z večino glasov.
Albin Pišek, svetnik DeSUS, je bil med tistimi svetniki, ki so povišanje vrednosti točke za izračun najemnine za poslovne prostore in garaže ocenili kot "izzivanje javnosti". Ne glede na pomisleke, ki so jih nekateri imeli tudi po drugi obravnavi predloga sklepa o določitvi vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž ter se glede na dosedanjo vrednost s prvim januarjem 2008 povišuje za 42 odstotkov, jih je kar 23 dvignilo roke za, le dva pa sta bila proti takšnemu občutnemu povišanju. Doslej je vrednost točke znašala 1,l3 evra, po novem 1,60 evra.
Tudi s tem povišanjem bodo najemnine za poslovne prostore v lastni MO Ptuj še naprej nižje kot v drugih občinah. V Mo Ptuj utemeljujejo povišanje najemnin z interesom občine za prodajo poslovnih prostorov in garaž ter s primerljivostjo cen z drugimi okolji, pri čemer poudarjajo, da višina najemnine poslovnih prostorov ni odvisna od statusa najemnika niti od njegovih dohodkov, socialni faktor se upošteva le pri stanovanjih.
Primerjave najemnin med lokali v lasti MO Ptuj in lokali v zasebni lastnini kažejo na občutne razlike. Slednje plačujejo najemniki brez razprav v javnosti, najemnina za 15 m2 velik poslovni prostor, v katerem je trgovina, je pri zasebniku tudi za desetkrat večja od najemnine za lokal v lasti MO Ptuj, prav tako pa se močno razlikuje od najemnine za lokale v nekaterih velikih trgovskih centrih na mestnem obrobju. Imeti lokal v mestnem jedru naj bi bil prestiž, a to sedaj ni, čeprav
nekateri najemniki tarnajo, da ni obiska, ker je ptujsko mestno jedro mrtvo. Analiza zasedenosti lokalov je pokazala, da poslovni prostori v lasti MO Ptuj v glavnem služijo dobičkonosnim dejavnostim, zato je smotrno, da se tudi MO Ptuj v takih primerih obnaša tržno. Za druge dejavnosti pa je mogoč drugačen pristop, kar opredeljuje tudi pravilnik o osnovah in merilih za določitev najemnine poslovnih prostorov in garaž. K spremembi najemnine za poslovne prostore in garaže MO Ptuj zavezuje tudi zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, ki med drugim navaja, da je postopke ravnanja s stvarnim premoženjem potrebno voditi učinkovito, s čim manjšimi stroški, na podlagi metod, ki omogočajo najugodnejše rezultate za državo in samoupravne lokalne skupnosti. Iz tega izhaja, da občina, ki ima prenizke najemnine, ravna v nasprotju z zakonom.
Primerjava med občinami kaže, da ima MO Ptuj prenizke najemnine poslovnih prostorov. Primerljivi poslovni prostor na Mestnem trgu na Ptuju (vrednost lokala presega 75 tisoč evrov), za katerega najemnik plačuje 329 evrov mesečno, ima na Tar-tinijevem trgu v Kopru ceno nekaj manj kot 629 evrov, kar je 91 odstotkov več.
Velik interes za lokale v lasti MO Ptuj
Št. tednik: Ptujski obrtniki, člani OOZ Ptuj, ki imajo lokale v starem mestnem jedru, negodujejo glede tako visokega
povišanja najemnin (42 odstotkov). Kaj jim lahko odgovorite oziroma s čim utemeljujete takšno povišanje?
Dr. Š. Čelan: „Predlog za povišanje je nastal na podlagi razlike, ki se pojavlja med rastjo vrednosti nepremičnin in najemnin. Če želi MO Ptuj skrbeti za obnovo svojih nepremičnin, ki so iz dneva v dan dražje, je to žal nemogoče uresničiti z vedno nižjo vrednostjo najemnin, ki pa jih nismo dvigovali skoraj dve leti. Z uvedbo davka na dodano vrednost so najemnine z vidika prihodkov občini avtomatsko padle za 20 odstotkov. Nadalje se v MO srečujemo s številnimi nepravilnostmi pri najemnikih. Naj navedem le en primer, kjer je najemnik na posebno prošnjo dobil soglasje od MO Ptuj, da sme oddati najeti poslovni prostor v podnajem tretji osebi. Ta mu je redno mesečno nakazovala skoraj 800 evrov najemnine. Najemnik bi moral po pogodbi plačati MO Ptuj 400 evrov najemnine, a žal do danes ni poravnal niti evra. MO Ptuj je proti najemniku vložila tožbo. V času trajanja sodnega postopka pa smo bili obveščeni, da je naje-mnikovo podjetje zaradi stečajnega postopka prenehalo delovati. Ker v stečajni masi ni sredstev za poravnavo zapadlih obveznosti, bo najverjetneje MO Ptuj oškodovana za dobrih 13.000 evrov najemnine. Ob tem je potrebno povedati, da za vsak poslovni prostor, ki je v lasti MO Ptuj, obstaja zelo velik interes po najemu pri številnih drugih fizičnih in pravnih osebah."
Št. tednik: Kaj pokaže primerjava ptujskih najemnin z najemninami v
drugih slovenskih mestih?
Dr. Š. Čelan: „V občinski upravi in na sejah mestnega sveta so potekale poglobljene razprave o potencialnih prednostih in nevarnostih pri spreminjanju vrednosti najemnin. Med drugim smo pregledali tudi primerljive najemnine v drugih krajih. Primerjave za podobne lokacije s sorodnimi dejavnostmi so pokazale sledeča razmerja: Mestna občina Ptuj 7,73 €/m2, Radovljica: 11,09 €/m2, Jesenice: 9,32 €/m2 in Mestna občina Maribor: 9,03 €/m2."
Št. tednik: Kakšna bo bodoča politika MO Ptuj na področju najemnin?
Dr. Š. Čelan: „V vseh tistih prostorih, ki so namenjeni tržni dejavnosti, bomo sledili tržnim zakonitostim. V objektih, ki so namenjeni zadovoljevanju javnega interesa, pa bomo najemnine prilagajali skladno s sprejeto politiko na mestne svetu."
Obrtniki spet tarnajo
Pod točko razno so se z novembrskim občutnim dvigom najemnin seznanili tudi člani upravnega odbora Območne obrtne zbornice Ptuj, ki so se sestali 26. novembra.
"Gre za zelo visoko enkratno zvišanje cen (40 odstotkov). Župan ima seveda svoje razloge za povišanje, vendar je tako visoko enkratno povišanje nesprejemljivo v današnjem času, ko smo že tako dolgo priča umiranju starega mestnega jedra. Tako
visok dvig najema prostora bo povzročil, da se bodo lokali v starem mestnem jedru še zapirali, kar pa nikakor ni dobro za razvoj Ptuja kot turističnega mesta," je na seji povedal Mitja Gjurasek, ki je upravni odbor tudi seznanil s predlogom za povišanje cen najemnin. V sklep so člani UO OOZ Ptuj zapisali, da se ne strinjajo s tako visokim enkratnim zvišanjem najemnin za poslovne prostore in garaže, ki so v lasti MO Ptuj. Na MO Ptuj bodo naslovili dopis proti takemu zvišanju cen, saj bo to imelo za posledico še nadaljnje umiranje starega mestnega jedra.
V zvezi s poslovnimi prostori v lasti Mo Ptuj ima javnost, zainteresirana in ulična, veliko vprašanj. V enem pa se oboji strinjajo: da bo mestno jedro z zdajšnjim povišanjem vrednosti točke, ki je osnova za izračun uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, veliko izgubilo, ker bodo nekateri prisiljeni občinske lokale zapustiti in jih poiskati drugje. Nekaj vprašanj, glede poračunov vlaganj, prodaje lokalov v celoti ali delno in o tem, kdo odloča o prodaji, smo postavili tudi mag. Janku Šircu, vodji oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj.
Št. tednik: Kako je s poračuni za vlaganje, kdaj jih pri obračunu upoštevate in kdaj ne?
J. Širec: " Pri nujni večji obnovi ali preureditvi poslovnega prostora je možno na podlagi predhodnega soglasja MO Ptuj, ta možnost
je predvidena v najemni pogodbi, z najemnikom skleniti posebno pogodbo glede morebitnega povračila stroškov vlaganj. Priznana vlaganja se pobotajo z najemnino za obdobje največ treh let. Po-bot pa je mogoč le na osnovi predhodnega pisnega dogovora (soglasja) o vsebini in višini vlaganj."
Št. tednik: Ali je pričakovati, da se bo MO Ptuj odločila za prodajo vseh lokalov v starem mestnem jedru ali samo nekaterih?
J. Širec: "MO Ptuj pripravi program prodaje na osnovi potencialnih kupcev in na osnovi potrebe po poslovnem prostoru, izkazanem v širšem družbenem interesu. Nesmotrno bi bilo speljati postopek prodaje, ki vključuje tudi nekatere stroške, pa kupca ni bilo. Zato je stališče MO Ptuj, da gre nek lokal v postopek le, če je znan vsaj en potencialni kupec."
Št. tednik: Kaj odloča o tem, da gre nek lokal v prodajo?
J. Širec: "Če posamezen lokal ni zajet v katerega od razvojnih programov ali kakršenkoli drugi program oziroma načrt, se le-ta na podlagi predlagatelja proda po postopku, ki ga določa zakon o stvarnem premoženju. Ključno merilo pri prodaji posameznega lokala, ob izpolnjevanju osnovnih pogojev, podanih v razpisu, je ponudbena cena, ki pa mora biti višja ali vsaj enaka izhodiščni ceni, ki jo je potrdil mestni svet."
LOKACIJA DEJAVNOST NAJEMNINA LETOS	NAJEMNINA PO 1. 1. 2008
I. cona	trgovina	4,55 €/m2	6,44 €/m2
I. cona	izobraževanje	3,76 €/m2	5,32 €/m2
II. cona	zdravstvo	3,60 €/m2	5,10 €/m2
II. cona	storitve	2,82 €/m2	3,99 €/m2
III. cona	kultura	0,49 €/m2	0,69 €/m2
III. cona	trgovina	2,80 €/m2	3,96 €/m2
I. cona: Minoritski trg, Krempljeva ulica, Mestni trg, Ulica heroja Lacka, Zelenikova ulica, Osojnikova cesta, Ustrenjakova ulica, Miklošičeva ulica, Potrčeva cesta od št. 1 do 10, Novi trg, Slomškova ulica, Slovenski trg in Murkova ulica. V II. coni so Prešernova ulica, Raičeva, Potrčeva cesta od št. 10 dalje, Gregorčičev drevored, Ciril-Metodov drevored, Ormoška cesta, Vodnikova ulica, Zagrebška cesta, Žnidaričevo nabrežje, Mariborska cesta, Zadružni trg, Muzejski trg, Na hribu, Grajska ulica, Vičava, Panonska ulica, Volkmerjeva ulica, Rimska ploščad, Kraigherjeva ulica, Ulica 25. maja, Ulica 5. prekomorske, Arbaiterjeva, Jadranska, Vošnjakova, Vrazov trg, Aškerčeva ulica, Cvetkov trg, Cankarjeva in Dravska ulica. V III. coni pa se nahajajo vse četrti mO Ptuj razen ulic in trgov, ki so uvrščeni v I. in II. cono.
Policija opozarja • Pirotehnični izdelki so lahko nevarni
Pomembno je, kdaj in kako jih uporabljamo!
Predpraznično vzdušje je že med nami. Božično-novoletna praznovanja pa tradicionalno spremlja uporaba različnih pirotehničnih izdelkov. Ti so v osnovi namenjeni zabavi, žal pa neredko pri tem zaradi nepravilne ali celo nezakonite uporabe nastanejo negativne posledice, predvsem telesne poškodbe, povzročajo pa tudi splošno nevarnost oziroma ogrožanje drugih, premoženjsko škodo, vznemirjanje državljanov, motenje miru in podobne nevšečnosti.
Foto: M: Ozmec
Darko Najvirt, komandir Policijske postaje Ptuj: „Prodaja pirotehničnih izdelkov I. in II. razreda, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena v času od 19. decembra do 31. decembra, njihova uporaba pa le od 26. decembra do 2. januarja!"
Foto: M: Ozmec
Pisana paleta pirotehničnih izdelkov, ki jih je možno kupiti že skoraj v vsaki trgovini.
Policija že več let intenzivno izvaja aktivnosti, ki so usmerjene v preprečevanje negativnih posledic pri uporabi pirotehničnih izdelkov tako na represivnem kot preventivnem področju. O letošnjih preventivnih aktivnostih, ki jim dajejo poseben poudarek, smo se pogovarjali s komandirjem policijske postaje Ptuj Darkom Najvirtom. Ta je o pirotehničnih izdelkih pri nas uvodoma pojasnil:
„Zakon o eksplozivih s spremembami in dopolnitvami, ki veljajo od 6. avgusta 2005 kot eksplozive opredeljuje tudi pirotehnične zmesi in pirotehnične izdelke, določa pogoje za promet in uporabo eksplozivov ter določa nadzor nad izvajanjem tega zakona zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi ter njihovega premoženja.
Pirotehnični izdelki, torej izdelki, ki vsebujejo pirotehnične zmesi, so razvrščeni v več razredov: v razred I sodijo pirotehnične igrače (bengalske vžigalice, pokajoče vžigalice, pokajoče žabice, pokajoči bomboni, pasje bombice), v razred II izdelki za male ognjemete (petarde, rimske svečke, majhna ognje-metna kolesa, ognjemetne baterije, fontane), v razred III izdelki za srednje ognjemete, v razred IV izdelki za velike ognjemete in v razred T1 in T2 pirotehnični izdelki za tehnične namene."
Komu in kako pa je do-
»S tem delovnim sestankom ne odpiramo uradno Centra za starejše občane. Naj se nekaj časa v tem prostoru odvija dejavnost, da bomo imeli kaj pokazati,« je okrog tridesetim navzočim povedala Irena Jereb. Občina Slovenska Bistrica je v prostore bivše gostilne Jakec v Leskovarjevi ulici vložila že okrog 70.000 evrov, vsak mesec pa bodo plačali 256 evrov najemnine. Pred kratkim je občina objavila razpis za zazidavo doma za starejše. Med pogoji za izbiro izvajalca je, da mora biti dom, v katerem bo tudi dnevni center za starejše, odprt v enem letu od pridobitve gradbenega
voljena uporaba posameznih pirotehničnih izdelkov?
„Za promet, uporabo, ravnanje z eksplozivi in izvajanje ognjemetov s pirotehničnimi izdelki razredov III in IV morajo biti osebe ustrezno strokovno usposobljene, izpolnjevati pa morajo tudi druge z zakonom določene pogoje, pravne osebe in podjetniki pa morajo imeti dovoljenje za promet in za nakup. Ti pogoji pa ne veljajo za uporabo pirotehničnih izdelkov razreda I in II, zato fizična oseba, ki v Sloveniji nabavlja te vrste pirotehnične izdelke za lastno uporabo ne potrebuje dovoljenja za nakup. Seveda pa veljajo nekatere omejitve za uporabo tudi teh pirotehničnih izdelkov."
dovoljenja. Investitor ga bo nato predal v najem Domu dr. Jožeta Potrča iz Poljčan, ki bo skrbel za domsko dejavnost in za center. Irena Jereb je povedala: »Imamo šest potencialnih investitorjev, dom pa bodo morali predati v upravljanje Domu dr. Jožeta Potrča iz Poljčan, saj Slovenska Bistrica zaradi obstoječih normativov sama ne more pridobiti dejavnosti za starejše. Enega potencialnega investitorja smo v preteklosti že imeli, ko pa je ugotovil, da ne more pridobiti koncesije, je odstopil od pogodbe. Če razpis ne bo uspešen, bo občina sama pričela investicijo, vendar je ta potem odvisna
Kaj pa čas prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov? Tudi to je posebej določeno?
„Prodaja pirotehničnih izdelkov razreda I in II, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa le od 26. decembra do 2. januarja. Njihova uporaba je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve.
V zvezi s slednjim tudi Zakon o javnih zbiranjih med prepovedana ravnanja uvršča prinašanje pirotehničnih izdelkov na shod oziroma prireditev. Mladoletnikom do
od občinskega proračuna in v enem letu težje izvedljiva.«
Prisotni so izrazili bojazen, da se bo pričetek investicije pričel odmikati zaradi tega, ker je zemljišče pri Zdravstvenem domu pod spomeniškim varstvom in so postopki za pridobitev vse potrebne dokumentacije dolgotrajni.
Valerija Kidrič iz Centra za socialno delo iz Slovenske Bistrice je predstavila program pomoči na domu in povedala, da so potrebe vedno večje. Kljub temu da so potrebe drugačne, je vsak upravičenec lahko deležen le štiriurne oskrbe na dan.
Nataša Pogorevc
15. leta starosti sta dovoljena le prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razredov I in II ter le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca, prepovedana pa je predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka poka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi ter preprodaja pirotehničnih izdelkov."
Kakšne kazni grozijo kršiteljem?
„Najprej naj povem, da se za kršitve mladoletnikov kaznujejo starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. Na podlagi Zakona o eksplozivih lahko policist brez predhodne odločbe na kraju prekrška zaseže predmete prekrška v primeru, če posameznik poseduje eksploziv brez dovoljenja ali uporablja pirotehnične izdelke razredov I in II v nasprotju z omejitvami za uporabo pirotehničnih izdelkov. Podobno pooblastilo je dano policistom tudi v Zakonu o policiji. V primeru uporabe pirotehničnih izdelkov razreda I in II lahko policist le-te na kraju samem zaseže, če posameznik z njimi ogroža javni red ali splošno varnost, vendar to policist ugotavlja v vsakem primeru posebej.
Ob tem se najpogosteje pojavlja dilema glede zasega tistih pirotehničnih izdelkov, ki jih ima posameznik pri sebi, prekršek pa je storjen s predmetom, ki ga v bistvu več ni, se pravi, da je zgorel. Če je na podlagi posameznikovega ravnanja, kot so objestnost, nesramnost ipd., in kraja uporabe - javna zbiranja ipd., mogoče sklepati, da bo ta po-
sameznik nezakonito uporabo nadaljeval, lahko policist zaseže tudi tiste preostale izdelke, ki jih ima posameznik pri sebi in očitno namerava kršitev nadaljevati.
Posameznik se kaznuje za prekršek z globo od 417,29 do 1.251,88 evra, če uporablja pirotehnične izdelke v času, ko to ni dovoljeno, če uporablja pirotehnične izdelke razreda I in II tam, kjer je to prepovedano, če ne uporablja pirotehničnih izdelkov v skladu z navodili proizvajalca ali jih predeluje zaradi povečanja učinka, uporablja v drugih predmetih, sam izdeluje pirotehnične izdelke ali zmesi in preprodaja pirotehnične izdelke.
V skladu z določilom Zakona o javnih zbiranjih, ki prepoveduje prinašanje pirotehničnih izdelkov na shod oziroma prireditev, pa bo policist tistemu, ki ima ali bo imel na shodu ali prireditvi pri sebi pirotehnične izdelke, na kraju samem izrekel globo 104,32 evra.
Morda ni odveč omeniti še določbo 11. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru, po kateri se kaznuje z globo 104,32 evra, kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti. Tudi v tem primeru policisti brez predhodne odločbe zasežejo predmete, ki so povezani s tem prekrškom. Glede obravnave prekrškov, ki so v pristojnosti policije, pa naj povem, da bodo policisti glede na določila Zakona o prekrških v primeru, ko bodo osebno zaznali kršitev iz Zakona o eksplozivih in ne bodo zasegli pirotehničnih izdelkov, kršitelju na kraju kršitve izdali plačilni nalog, če pa ne bo osebne zaznave in v vseh
primerih, ko bodo zaseženi pirotehnični izdelki, pa bo prekrškovni organ (Policijska postaja) izdal odločbo o prekršku v hitrem postopku."
Boste po šolah tudi letos izvajali preventivno akcijo 'Bodi zvezda, ne meči petard?
„Da, tudi letos je policija v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije pripravila preventivne aktivnosti, da bi zmanjšala število telesnih poškodb, še posebej pri otrocih, ali druge negativne posledice zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov. V tej zvezi nadaljujemo projekt 'Bodi zvezda, ne meči petard', ki je bil že v prejšnjih letih dobro sprejet. V sodelovanju z osnovnimi šolami želimo vse učence, še posebej pa učence 5. razredov osemletke in 6. razredov devetletke opozoriti na nevarnosti in škodljive učinke pri nepravilni uporabi pirotehničnih izdelkov. Tako smo oziroma bomo v vseh osnovnih šolah na območju Policijske postaje Ptuj razdelili plakate s preventivno vsebino na to temo.
Omeniti velja tudi aktivnosti naših vodij policijskih okolišev, ki so že oziroma še bodo obiskali petošolce osemletke in šestošolce devetletke ter jim predstavili problematiko uporabe pirotehničnih izdelkov, torej vse, o čemer sem doslej govoril - od uporabe in posledic do sankcij. In ne nazadnje, kot v preteklih letih bomo tudi letos skupaj s tržnim inšpektorjem izvajali nadzor v prodajalnah in zunaj njih, torej na tržnici in drugih lokacijah, kjer največkrat prihaja do prodaje pirotehničnih izdelkov na črno."
M. Ozmec
Slov. Bistrica • Odprli Center za starejše občane
Upokojenci zadovoljni
»Ker je prebivalstvo tudi pri nas vedno starejše, je nemogoče razumeti stare normative, ki Slovenski Bistrici ne omogočajo odpreti samostojnega doma za starejše občane. Kljub temu smo zadovoljni, da bomo imeli dnevni center,« je povedal Ivan Jurše, predsednik slovenskobistriške upokojenske stranke, na delovnem sestanku starejših občanov z Ireno Jereb, vodjo oddelka za družbene dejavnosti.
Ptuj • Sedem mesecev po porušitvi vile na Ormoški 24
Posledice še nejasne
Vila na Ormoški 24 na Ptuju, razglašena za kulturni spomenik, torej je ni bilo dovoljeno rušiti, je bila podrta 12. maja letos. Še pred tem so jo izropali oziroma iz nje odstranili vse, kar se je dalo.
Foto: Črtomir Goznik
V sredo, 12. decembra, bo minilo sedem mesecev po porušitvi vile - kulturnega spomenika na Ormoški 24. »Očiščeno« zemljišče (nekdanje zgradbe Gradisa - GP Gradnje Ptuj so podrte) pa še zmeraj sameva, čeprav naj bi po nekaterih podatkih do gradnje na tem območju vendarle prišlo že v kratkem. Ptuj bo tam dobil svoj prvi Hofer, drugi pa naj bi zrasel na Zagrebški cesti.
Zanimivo je, da so jo porušili, ne da bi varuhi kulturne dediščine to sploh opazili. Prve podatke o tem jim je posredovala javnost. Investitorji v Mestni hiši na Ptuju za ruši-tev naj ne bi dobili oziroma niso iskali soglasja, je bil eden prvih odgovorov v zvezi s porušitvijo kulturnega spomenika, ko smo želeli vedeti, kako je sploh mogoče, da se brez dovoljenja poruši objekt, razglašen za kulturni spomenik. Res pa je, da je bila rušitev na nek način »predvidljiva«, ker je bila vila moteča za izpeljavo gradnje petkrakega kro-žišča, kar je ena od zahtev pri izgradnji novega trgovskega središča na Ormoški cesti na Ptuj, saj bi v nasprotnem primeru bilo potrebno porušiti nekaj vil na nasprotni strani ceste.
Vila na Ormoški cesti 24 je bila za kulturni spomenik razglašena z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, ki je pričel veljati 21. decembra 1989. Bila je ambiciozno oblikovana meščanska vila, njena arhitektura je iz leta 1936.
Že lani je mariborska Območna enota Zavoda za kulturno dediščino Slovenije predstavila nove strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena, v okviru katerega za zaščito na območju MO Ptuj
predlagajo 35 novih spomenikov, skupaj pa v razglasitev predlagajo 181 enot kulturne dediščine. S seznama kulturnih spomenikov lokalnega pomena naj bi nekatere objekte tudi izločili, kot na primer stavbi v Jadranski ulici 12 in 16, pa tudi (sedaj že porušeno) vilo na Ormoški 24. V varstvo pa bi po novem prešlo tudi staro Mestno pokopališče. Čeprav ptujski mestni svetniki letu in pol po javni predstavitvi novih strokovnih podlag še vedno niso razpravljali o novem odloku, se jim z decembrsko sejo ponuja v odločanje odlok o spremembi odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj po skrajšanem postopku. Črtal naj bi se osmi člen odloka v točki, ki se nanaša na Ormoško cesto 24 (v poglavju meščanska in trška kultura). Obrazložitev je, da se v novih strokovnih podlagah objekt več ne navaja kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Spomenika sedaj sicer ni več, a v fazi rušitve je še bil zaščiten kot spomenik, zato bodo s to spremembo zadostili formalnostim, ker je za razveljavitev pravnega statusa spomenika lokalnega pomena pristojen organ MO Ptuj. Nadaljevanje del na Ormoški pa je v javnem interesu, zato je potrebno spremeniti trenutno še veljavni odlok. Šlo
naj bi za manj zahtevne spremembe odloka. Sicer pa je v postopku priprave novi odlok. Trenutno je v fazi usklajevanja, tudi zanj pa predvidevajo javno razgrnitev.
Sicer smo že maja pisali o tem, da nestrokovno obnovljena vila mestu ni bila več v ponos. Do njene rušitve naj bi prišlo zaradi nesporazuma v komunikaciji med investitorjem in izvajalcem del. Nesporno dejstvo pa je, da so v tem primeru investitorji nekoliko prehiteli stroko. Na Ministrstvu za kulturo smo se zanimali, kakšne so posledice za investitorja in izvajalca poru-šitvenih del glede na to, da je prišlo do rušitve kulturnega spomenika; oba sta sicer po dogodku zatrjevala, da je bila porušitev posledica nesporazuma. Predstavnica za stike z javnostmi Ministrstva za kulturo Nina Orel je v zvezi s tem odgovorila, da je preiskava zaradi suma kaznivega dejanja, nastalega pri porušitvi vile, v rokah Ministrstva za notranje zadeve. Strokovne službe ZVKD, enota Maribora, so na vlogo policije izdale oceno dodatne vrednosti nekdanjega kulturnega spomenika, ki je potrebna za izračun njene vrednosti, saj bo to po vsej verjetnosti osnova za izrek višine kazni. O tem, kaj sta glede porušitve omenjene vile ukrenila gradbeni inšpektor in inšpektor za področje var-
stva kulturne dediščine, pa je Nina Orel odgovorila: »V inšpekcijskem postopku, ki ga ja zoper zavezanca, lastnika kulturnega spomenika, vile na Ormoški cesti 24 na Ptuju, podjetje Modro polje, Alfa, d. o. o., Trdinova 9, Ljubljana, vodil Inšpektorat RS za kulturo in medije, je bil izveden ogled območja posega. Glede na ugotovitve ob ogledu in glede na dokumentacijo, pridobljeno v postopku, je pristojni inšpektor v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru naslovil na Policijsko upravo Maribor predlog za ukrepanje zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 223. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije.«
V tem trenutku se torej še ne ve, kakšne bodo posledice porušitve nekdanjega kulturnega spomenika, ki je bil v fazi rušitve vsaj po formalni plati še kulturni spomenik in se ga ne bi smelo porušiti, četudi je bil kot spomenik že dolgo pred tem »porušen« zaradi nestrokovnih posegov. Zdaj ga bodo torej »porušili« še po formalni plati, če bodo ptujski mestni svetniki dvignili roke za sprejem odloka o spremembi odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, o tem pa skoraj ne gre dvomiti.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Praznična stojnica Lions kluba Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Na Novem trgu na Ptuju so decembrske sobote že po tradiciji rezervirane za praznične stojnice.
Tudi letos jo je postavil Lions klub Ptuj, na njej pa k nakupu vabijo izdelki humanitarnih organizacij in zavodov. V jubilejnem letu delovanja, aprila 2008 bodo ob 10-letnici uspešnega delovanja pripravili tudi svečano akademijo in izdali zbornik, v katerem bodo strnili dosedanje delovanje, želijo biti pri prodaji še posebej uspešni. Prav tako pa si želijo, da bi skupaj z že tradicionalnimi donatorji in sponzorji bili še bolj darežljivi do vseh tistih, ki potrebujejo pomoč v takšni in drugačni obliki. K temu še posebej kličejo tudi praznični decembrski dnevi.
MG
Ptuj • Praznična darila ptujskih soroptimistk k.
Foto: Črtomir Goznik
S praznično stojnico na Novem trgu na Ptuju vabijo k nakupu tudi ptujske soroptimistke. Pripravile so drobna darila, za katera so se potrudile same. Posebej iskani so njihovi prašički iz slanega testa, kijih pečejo za srečo vsem, ki dobro mislijo. Ptujske soropti-mistke so prepoznavne po dobrih delih, z nakupi na njihovi praznični stojnici jih bo lahko še več.
MG
Ljutomer • Razstava del Agate Pavlovec
Letošnji program dela ljutomerske galerije Ante Trstenjak se zaključuje z razstavo del Agate Pav-lovec, ki prihaja s kraja Rudno v občini Železniki.
»Akademska slikarka Agata Pavlovec sodi med umetnike mlajše generacije, ki si je na Slovenskem že utrla pot in dosegla prepoznavnost na področju likovne ustvarjalnosti,« je ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled celoten december, povedal vodja ljutomerske galerije Srečko Pavličič. Pavlovčeva je leta 2002 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pred prihodom v Ljutomer pa je imela samostojne razstave v Ljubljani, Kranju, Piranu, Škofji Loki, Umagu, Kamniku in Naklem.
Foto: NS
Ormož • Ustanovili društvo za pomoč pri demenci
Spominčica za bolne in svojce
Po podatkih nekaterih raziskav naj bi bil leta 2040 vsak tretji prebivalec Slovenije star čez 65 let. S staranjem prebivalstva se v večji meri pojavljajo tudi bolezni, povezane z njo. Ena takšnih je demenca, za katero povečini zbolijo starejši ljudje.
Pobudnica ustanovitve društva Majda Keček je postala prva predsednica Društva za pomoč svojcem in bolnikom z demenco za območje severovzhodne Slovenije.
Foto: vki
Foto: vki
Demenca ima lahko različne vzroke, v več kot 50 % je demenca posledica Alzhe-imerjeve bolezni. Nekatere pojavne oblike bolezni so danes že ozdravljive in je bolezen mogoče ukrotiti. Zato je ob sumu na demenco potrebno reagirati hitro, da se reši, kar se še rešiti da.
V večini primerov je demenca neozdravljiva bolezen, ki se poslabšuje. Z zgodnjim odkrivanjem in ustreznimi zdravili jo je mogoče za leto ali dve zadržati, potem pa gre svojo pot. O tem, kako prepoznati bolezenske znake in kako pomagati bolnim, je v svojem predavanju Starostna pozabljivost ali demenca spregovoril dr. Aleš Kogoj, dr. med., spec. psihiater, ki je predaval na povabilo območnega združenja RK Ormož. Da je demenca vse bolj prisotna bolezen, ki zaposluje veliko število ljudi, je pokazal zelo množičen obisk.
To, da človek pri 80 letih pozablja, je normalno, enako kot v vseh drugih starostnih obdobjih. Meja med običajno pozabljivostjo in bolezenskim pozabljanjem pa vendar obstaja. Številni ljudje so aktivni do pozne starosti in jih pozabljivost prav nič ne prizadene. Študije pravijo, da se v starosti pojavijo motnje spomina predvsem v hitrosti priklica, starejši so v večini aktivnosti nekoliko počasnejši. Lahko pa si še vedno zapomnijo veliko, če imajo seveda interes. Motnje
Dr. Aleš Kogoj, dr. med., spec. p like med običajno vsakdanjo in
spomina v starosti so lahko bolezenske. Ko je Ronald Reagan povedal, da ima Alz-heimerjevo bolezen, je to povzročilo večjo zanimanje za bolezen in skokovit porast števila raziskav za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Trenutno poteka v svetu vsaj 156 raziskav, ki se ukvarjajo s tem, kako to bolezen zdraviti.
Upokojen spomin
Da bi nazorno predočil potek bolezni, je dr. Kogoj predstavil primer 72-letne gospe, ki že leto in pol nenehno izgublja ključe. „Če se dogaja le to, to ni demenca, saj tudi mlajši pozabljamo, kje so ključi ali denarnica, sploh kadar smo utrujeni ali imamo težave. Potem se je zgodilo,
iater, je zelo nazorno orisal raz-lezensko pozabljivostjo.
da ni ugasnila pečice, tudi to se lahko zgodi vsakemu. Ko se začne jed smoditi in smrdeti, pa se nas večina takoj spomni, kaj je narobe. Bolnik z demenco pa, čeprav zavoha zažgano jed, ne ve, kaj naj s tem podatkom stori. Potem je gospa je dvignila 200.000 tolarjev in si kupila lep pulover. Za dementne bolnike je značilno, da ne znajo oceniti vrednosti denarja, s čimer se pogosto okoriščajo nepridipravi. V shrambi je hranila stvari, ki tja ne sodijo, recimo smeti, jedla je hrano, ki je bila že pokvarjena, hrane, ki sta jo prinašala sin in hči, pa se ni dotaknila. Potem se je zgodilo, da je sestro zamenjala s hčerko, imela je občutek, da v njeni postelji spita dva. To pa je že problem. Same težave s
ključi še ne pomenijo nič, če se pa pridružijo drugi bolezenski znaki, pa je potrebno poiskati pomoč."
Kadar bolnika z demenco vprašajo, koliko je star, ponavadi odgovori: „Rojen sem (recimo) 1924, pa si izračunajte, koliko je to! Bolniki z demenco namreč nimajo časovne orientiranosti, ki je vezana na spomin. Bolnik z demenco ne ve, kateri mesec, dan ali leto je."
Dr. Kogoj je povedal, da se dementni bolniki ne znajdejo v prostoru. Sprva imajo težave le v tujem kraju, kasneje tudi v domačem, na koncu se ne znajdejo več v lastnem stanovanju. Če se recimo bolnik zbudi ponoči, ker mora na stranišče, ga išče po sta-

novanju, hodi, išče, dokler ni prepozno in mu uide v hlače. Številnim pomaga, da zvečer v stranišču pustijo goreti luč in odprta vrata. „Najverjet-neje je, da bo bolnik ponoči odšel tja. Nekateri se v svojem stanovanju ne znajdejo, ker se spomnijo le stanovanja iz svoje mladosti in obupano iščejo tisto razporeditev prostorov. In takrat rečejo: 'Hočem domov.' Čeprav so v resnici doma, je v njihovem spominu dom izpred 40 ali več let."
Dementni bolniki imajo tudi težave s komunikacijo. Nočejo biti v družbi več ljudi, ker pravijo, da ne morejo slediti pogovoru. Z enim še lahko komunicirajo, kasneje ta sposobnost lahko popolnoma usahne. Ostane le never-balna komunikacija, ki pa bolniku veliko pomeni. Bolniki z demenco znajo pisati, pa ne vedo, kaj naj napišejo, za razliko od bolnikov, ki jih je prizadela kap, ki ne morejo pisati, so pa prisebni. Težave imajo tudi pri ocenjevanju vrednosti denarja, zato je pogosto potrebno določiti nekoga, ki je pooblaščen za plačevanje računov, ali skrbnika.
„Hči mi krade!"
Prej ali slej se začne dogajati, da bolniki ne prepoznajo več svojcev. Zamenjujejo osebe ali mislijo, da je to tuja oseba. Ker so te osebe v njihovem stanovanju, se jih bojijo, so preplašeni. Prepričevanje ne zaleže, izkoristiti je treba lastnost demence, namreč, da bolniki pozabljajo, in preusmeriti pogovor v drugo
smer. Nekateri temu sledijo, drugi pa vztrajajo pri svojem. Prav tako ne prepoznajo sebe v ogledalu in se s svojo podobo pogovarjajo. Težave imajo tudi z zaznavo. Pri gledanju televizije ne razumejo, da se to ne dogaja zares, da jih strel iz pištole na televiziji ne bo ubil. Če je na tleh živahen vzorec, imajo občutek, da nekaj leži na tleh, in to poskušajo dvigniti ali pa visoko dvigajo noge, ker imajo občutek, da tla niso ravna.
Bolniki pogosto založijo ključe ali denarnico, nenehno jih iščejo, ker jih ne najdejo, so mnenja, da jih je nekdo ukradel. „Kdo? Tisti, ki so tam. Najbližji, svojci, sostanovalci, zaposleni v domu. Ko izgine denar, marsikdo pomisli, da je lahko res kraja. Imel sem zanimiv primer, ko je bila hči zelo užaljena, ker jo je mati obdolžila, da ji je ukradla denarnico. Želela je mami dokazati, da to ni res. Celo stanovanje sta obrnili na glavo, na koncu jo je hči našla in mamin komentar je bil: 'Seveda si jo lahko našla, če pa si jo ti skrila.' Dopovedovanje se pri dementnih bolnikih običajno ne obnese."
Avto lahko vozijo zelo dolgo, če jih kdo vodi. Vendar niso varni vozniki, zato de-mentnim bolnikom odsvetujejo vožnjo takoj na začetku, čeprav bi fizično morda še bili sposobni voziti. Veliko se jih ob taki odločitvi razjezi. Dobra ideja je skriti ključe ali odklopiti akumulator, saj sam odvzem vozniške ne pomeni nič, ker bolnik ne ve, da jo potrebuje. Pri vseh drugih dejavnostih pa bolnika vzpodbujajo, da jih opravlja čim dlje časa sam.
V Sloveniji je 20.000 bolnikov z demenco. Postelj za tovrstne bolnike v bolnišnicah je izredno malo, zato ponavadi živijo doma, ko pa to ni več mogoče, običajno odidejo v dom za starejše občane. Za bolnike, predvsem pa za njihove svojce, ki se morajo soočati s številnimi težavami, ki jih prinaša ta bolezen, so zelo koristne skupine za samopomoč. Eno takih so minuli teden ustanovili v Ormožu. Namenjena je svojcem, ki imajo dementne bolnike, da si izmenjajo izkušnje in nasvete, saj kot je povedal dr. Kogoj, tega ne najdete zapisanega v nobenih knjigah.
Viki Klemenčič Ivanuša
Sv. Trojica • Seja občinskega sveta
O proračunu 2008 in 2009
Svetniki občine Sveta Trojica so na zadnji seji v prvem branju sprejeli proračun občine za leti 2008 in 2009. Sprejeli so tudi sklep o pričetku postopka za spremembo meje med naseljema Zgornji Por-čič (občina Sveta Trojica) in Spodnji Porčič (občina Lenart).
Trojiški svetniki so na 11. seji v torek, 4. decembra, najprej sprejeli Odlok o nagradah in priznanjih občine. Omenjeni odlok določa vrste priznanj in nagrad pogoje, merila in način njihovega podeljevanja. V prvem branju so sprejeli proračuna za leti 2008 in 2009. Oba sta zelo investicijsko naravnana. Prihodki v proračunu 2008 znašajo nekaj več kot 2,7 milijona evrov, odhodki pa dobra 3,9 milijona evrov. Razlika je predvsem na račun večjih investicij, kot je nadgradnja in adaptacija OŠ Sveta Trojica, pričetka rekonstrukcije vodovodnega omrežja in izgradnje kanalizacijskega omrežja ter čistilnih naprav. Ob teh investicijah bodo nadaljevali
tudi program modernizacije občinskih cest po sprejetem razvojnem načrtu. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrivali s prenosom sredstev iz proračuna 2007 in predvidenim zadolževanjem oziroma najemom kredita za rekonstrukcijo in adaptacijo osnovnošolske stavbe. Najetje kredita je bilo predvideno že za letos, vendar ga zaradi zamude z investicijo v tem letu ni bilo treba najeti.
Po besedah župana Darka Frasa je tudi proračun za 2009 investicijsko naravnan, saj je več kot polovica sredstev namenjena za investicije. Ta proračun je nekoliko nižji. Načrtujejo slaba 2,5 milijona prihodkov in 2,4 milijona
odhodkov. Na investicijskem področju gre za nadaljevanje rekonstrukcije in novogradnje vodovoda, izgradnje kanalizacijskega omrežja in programa modernizacije občinskih cest ter številne druge investicije na raznih področjih.
Sprejeli so tudi sklep o začetku postopka za spremembo meje med naseljema Zgornji Porčič in Spodnji Porčič in posledično za spremembo meje občine Sveta Trojica. Prebivalci dela naselja Zgornji Porčič so septembra letos naslovili pobudo za spremembo meje med naseljema Zgornji in Spodnji Porčič ter posledično za izločitev z območja občine Sveta Trojica in priključitev k občini Lenart. Iz pobude je
razvidno, da pobuda zajema 27 hišnih številk. Iz podatkov centralnega registra prebivalstva je razvidno, da je na tem območju stalno prijavljenih 96 oseb. Sprememba meje občine pomeni za 36,7 ha zmanjšanje površine občine. Občinski svet je z omenjenim sklepom občinsko upravo pooblastil, da izvede vse potrebne aktivnosti ter pripravi oceno finančnih in drugih posledic za občino, predlog elaborata in odloka o spremembi meje naselij. Svetniki so še sklenili, da stroške postopka nosi predlagatelj ali za njih Občina Lenart. Sklep o začetku postopka so pred tem potrdili tudi že lenarški občinski svetniki.
Zmago Šalamun
Svetovalni telefon Spominčice Slovenskega združenja za pomoč pri demenci - 01 52 83 995, na katerem dežurajo prostovoljci, je uporabnikom na voljo vsak ponedeljek, sredo in petek med 15. in 17. uro.
Slovenija • So se distributerji o dvigu cen dogovorili?
Bo električna energija s 1. januarjem dražja?
Po napovedih lahko že v začetku novega leta pričakujemo prvo podražitev električne energije. Elektrika za gospodinjstva naj bi bila dražja za okrog 6 odstotkov. Obstaja upravičen sum kartelnega dogovora o dvigu cen.
Z novim letom bo najverjetneje moralo povprečno gospodinjstvo za električno energijo mesečno odšteti v povprečju 6 odstotkov več oz. skoraj dva evra več kot doslej. Račun za povprečnega gospodinjskega odjemalca bo tako v povprečju višji za od 1,87 do 1,9 evra mesečno. Če ste do zdaj plačevali recimo 30 evrov, boste po novem morali plačati od 31,5 do 33 evrov na mesec (takšen izračun velja ob pogoju, če se bosta hkrati podražila tako elektrika kot tudi omrežni-na). Dobavitelji so se za podražitev morali odločiti že v novembru, saj sicer cene ne bi mogli zvišati že v januarju. Dobavitelji so namreč svoje odjemalce dolžni obvestiti vsaj en mesec pred spremembo cen.
V teh dneh še vedno ni znano, ali se bo z novim letom uresničila napoved o dvigu cene električne energije. Pristojni organi imajo manj kot mesec dni časa, da preverijo, ali je napovedana podražitev v skladu z zakonodajo. Ker pa Urad RS za varstvo konkurence (UVK) postopka še ni začel, obstaja velika verjetnost, da bo zmanjkalo časa in da se bo cena pri vseh elektro-distributerjih zvišala. UVK bi namreč moral po uradni dolžnosti začeti postopek, a je zdajšnji direktor UVK Sor-šak zatrdil, da se še to ni zgodilo. Kdaj bo postopek stekel, se še ne ve, prav gotovo pa lahko traja več let.
Velja razmisliti o zamenjavi dobavitelja
Spomnimo, da velja od sredine letošnjega leta povsem prost trg električne energije, kar pomeni, da cena električne energije ne spada več med t. i. kontrolirane cene. Vzrok, zakaj je potrebno dvigniti ceno električne energije, distributerji pripisujejo vedno večji razliki med nakupno in prodajno ceno. Ceno torej določajo dobavitelji sami, na drugi strani pa imajo odjemalci (gospodinjstva) možnost zamenjave dobavitelja. Trenutno so cene za osnovni paket oskrbe pri vseh dobaviteljih enake, zato tudi večjega števila menjav dobaviteljev ni bilo pričakovati. Prav raz-
Foto: Martin Ozmec
Električna energija bo v bodoče samo še dražja.
like v ceni med dobavitelji pa bodo vplivale na čedalje večje število zamenjav.
Po besedah ministra za gospodarstvo napovedane podražitve električne energije niso nepričakovane, ker se je cena električne energije na debelo, kjer jo kupujejo dobavitelji gospodinjstvom, precej povečala. Poznavalci trga že lep čas opozarjajo, da cene za gospodinjstva ne sledijo rasti cen na debelo.
Kartelni dogovor o dvigu cen
Podražitev je napovedalo pet podjetij (Elektro Ljubljana, Elektro Primorska, Elektro Maribor, Elektro Celje ter Elektro Gorenjska), ki so v večinski lasti države. Ker so vsi hkrati napovedali dvig cen električne energije (tudi v približno enaki višini), se pojavlja utemeljen sum kar-telnega dogovora med elek-trodistributerji. Po besedah Plahutnika, zdajšnja napoved podražitve elektrike spominja na leto 2001, ko si je pet distributerjev želelo razdeliti trg po regijah. UVK je že pred leti izdal odločbo, na podlagi katere so elektrodistributerje z električno energijo spoznali odgovorne zaradi sklenitve kartelnega sporazuma in pismo o nameri opredelili kot
nično. Kljub temu da UVK ni cenovni organ, je iz sedanje namere razvidno, da gre za usklajeno delovanje s ciljem omejevanja konkurence na trgu. Zdaj že bivši direktor UVK Plahutnik je prepričan, da bo UVK proti njim sprožil ustrezne postopke. Dodaja, da poleg globe (125.000 EUR) obstaja tudi možnost, da se dvig cene električne energije prepove. Prav iz tega razloga torej ni pričakovati, da bi vsi dobavitelji električno energijo podražili za enak odstotek, saj bi bili sicer osumljeni kar-telnega dogovarjanja.
Vpliv na inflacijo bo majhen
Na Statističnem uradu, kjer računajo inflacijo in razpolagajo s strukturo indeksa cen življenjskih potrebščin, so izračunali, da bi napovedana podražitev cene električne energije za 6 % dvignila inflacijo za 0,16 odstotne točke. Napovedana podražitev se kljub vsemu ne bo bistveno poznala na januarski inflaciji prihodnje leto, saj je prav januar čas velikih sezonskih razprodaj, ki bodo bistveno znižale januarsko inflacijo. Tako je pričakovati, da bodo razprodaje podražitev elektrike povsem zakrile.
Kljub vsemu ne preseneča
dejstvo, da napovedana podražitev za gospodinjstva ne bo višja. Smo namreč v obdobju visoke inflacije in vlada kot 80-odstotni lastnik elek-trodistributerjev najbrž ne bo dopustila prevelikega enkratnega dviga cene elektrike. Država (vlada) je namreč večinski lastnik in lahko preko svojega deleža doseže, da do podražitev ne bi prišlo. Vendar je gospodarski minister napovedal, da vlada v gospodarstvo ne bo posegla, in dodal: »To bi bila groba zloraba in tega seveda ne bomo naredili. Vsaka gospodarska družba je odgovorna za svoje ravnanje, uprava nadzornim svetom, nadzorni sveti svojim lastnikom.« Lahko pa zato v letu 2008 pričakujemo več manjših zaporednih podražitev. Prav zaradi neugodnih inflacijskih gibanj je vlada elektrodistribucijska podjetja posvarila, da kljub temu da se cena električne energije oblikuje svobodno in da dokler distributerji ustvarjajo dobiček, ki ga ne razporejajo v investicije, temveč v rezervacije, ni potrebe po kakršnih koli podražitvah. Škarje in platno pa bo na koncu vendarle kot večinska lastnica imela prav vlada, vendar pa je časa vse manj.
Mitja Petek
Od tod in tam
Ptuj • Biseroporočenca Kristovič
V poročni dvorani na Ptuju je bilo 24. novembra nadvse slovesno. Opravili so obred biserne poroke, vodila ga je Renata Jupič. Biseroporočenca Marija in Jožef Kristovič iz Pacinja 13 sta si prvič prstane izmenjala 22. novembra 1947 na Ptuju. Biserni ženin je bil po poklicu ključavničar, Marija pa je skrbela za dom. V zakonu so se jima rodili trije otroci, v jeseni ju razveseljuje osem vnukov in enajst pravnukov. Zdravje jima še služi, najbolj pa se veselita trenutkov, ki jih preživita z vnuki in pravnuki.
Biseroporočencema ob jubileju iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Ptuj • Zlata poroka pri Čehovih
V poročni dvorani na Ptuju 17. novembra porok mladih parov ni bilo. Opravili pa so obred zlate poroke, ki ga je vodil Filip Maučič. Petdeset let skupnega življenja sta dočakala Ana in Milan Čeh iz Podvincev 30. Prvič sta se poročila 9. novembra 1957 v Rogoznici. Zlati ženin je delal v tujini, nevesta je skrbela za dom. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes ju razveseljujejo štirje vnuki in dva pravnuka. Zlatoporočenca Čeh sta zdrava in pri močeh, zadovoljna in srečna v krogu svoje družine ter prijateljev. Še vedno tudi pomagata na kmetiji. Želita si, da bi bilo še dolgo tako.
Zlatoporočencema ob jubileju iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Ptuj • Miklavževanje na Mestnem trgu
Foto: Črtomir Goznik
Šestega decembra je bilo na Mestnem trgu na Ptuju že tradicionalno miklavževanje, ki ga je MO Ptuj pripravila v sodelovanju z župnijo sv. Petra in Pavla. Miklavž je prišel v spremstvu parkljev in med pridne otroke razdelil darila. Miklavževa knjiga je bila polna imen otrok, ki so jim bila namenjena darila, ker so bilipridni. Otroci so županu MO Ptuj dr. Štefanu Čela-nu, ki jim je zaželel veselo praznovanje, pomagali tudi osvetliti mesto, pridružil se jim je še miklavž. Letos je MO Ptuj dodatno praznično osvetlila mesto, kar jo je stalo 15 tisoč evrov, največ drobnih lučk, deset tisoč, je zasvetilo na praznični smreki. Podarila jo je družina Dolničar iz Ulice Šercerjeve brigade.
Foto: Arhiv
Foto: Laura
Schengen • V zračnem prometu šele marca
Letališča že pripravljena
Čeprav bo Slovenija v schen-gensko območje vstopila še ta mesec, bo nadzor na zračnih mejah odpravljen šele marca prihodnje leto, sočasno s prehodom na letni urnik letenja. Letališča pa so na uvedbo novega reda, po katerem bodo morala ločevati schengenske in neschengenske hoto: internet potnike že pripravljena. Največja naložba za zadostitev kriterijem je bila potrebna na osrednjem, ljubljanskem letališču, kjer nadgradnja terminala ne sledi le schengenskim standardom temveč tudi vse večjemu številu potnikov.
Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so julija odprli prvo fazo novega terminala, ki obsega adaptacijo obstoječega terminala, prizidek in izgradnjo prvega nadstropja, v katerem so odhodne čakalnice in mejni prehod. Z 18 milijonov evrov vredno investicijo je letališče zadostilo zahtevam schengen-skih evalvatorjev, ki po prvem ocenjevanju junija lani z infrastrukturo letališča niso bili zadovoljni.
"Zdaj smo na odpravo nadzora na zračnih notranjih mejah pripravljeni," je za STA zagotovila predstavnica za odnose z javnostmi na Aerodromu Ljubljana Brigita Zorec. Površina čakalnic za potnike se je povečala z 800 na 5.000 kvadratnih metrov, povečalo pa se je tudi število prehodov. V prizidku je šest mejnih kontrolnih točk za potnike iz neschengenskih destinacij, kot so Rusija in države bivše Jugoslavije, v prizidanem prvem nadstropju pa štirje izhodi za schengenske potnike.
Poleg tega bodo v starem delu terminala do začetka predsedovanja Slovenije EU ob dveh obstoječih uredili še en izhod, s katerim bodo razbremenili gnečo v jutranjih konicah. Tako bo za odhod na schengenske destinacije, torej v države znotraj schnegenskega območja, na voljo skupaj sedem mejnih točk.
Schengenskemu ločevanju je prilagojen tudi manjši terminal, ki so ga na Brniku uredili za splošno letalstvo. Na novem terminalu, ki naj bi ga začeli uporabljati v prihodnjem tednu, bodo lahko pristajala manjša letala, teže do 45 ton in velikosti do 19 sedežev, katerih premike so morali na ljubljanskem letališču doslej kombinirati z rednim letalskim prometom. Terminal, ki je stal 800.000 evrov, so uredili v hangarju, ki je bil prvotno namenjen vladnemu falconu, zdaj pa ga bo Aerodrom Ljubljana del uporabil v svoje namene, del pa ga bo še vedno dajal v najem.
Zaenkrat je na Brniku obseg potnikov generalne aviacije relativno majhen, vendar se stalno povečuje. Še zlasti pa bo terminal dobrodošel v času predsedovanja Slovenije EU, saj bodo na njem oskrbeli tudi visoke goste, ki bodo v Slovenijo prispeli z manjšimi letali.
Na Aerodromu Ljubljana spomladi zaradi spremembe režima ne pričakujejo kakšnih večjih težav, kot so zastoji v letalskem prometu, zmedenost potnikov ali podaljšan čas od odpreme potnikov do vkrcanja na letalo. Sprememba režima marca bo po mnenju Zorčeve v večji meri zahtevala prilagoditev policije in carine, medtem ko je letališče pripravljeno.
"Ker bo na ostalih mejnih prehodih nov režim začel veljati že več mesecev prej, bo verjetno do marca že popolnoma jasno, kakšne so novosti oziroma spremembe," je pojasnila in dodala, da se bo gneča na točkah za odpremo potnikov v prihodnjem letu predvidoma celo zmanjšala, saj je v pripravi prijava na let prek spleta, kar bo razbremenilo letališče.
Slovenija ima poleg ljubljanskega še dve mednarodni letališči, za kateri prav tako velja, da se bo opravljala mejna kontrola tistih potnikov, ki prihajajo iz tretjih držav in vstopajo na območje držav članic schengenskega reda. Tako na mariborskem kot na portoroškem letališču so na spremembo pripravljeni, vendar pa na prvem zahtevi po ločenih stezah za potnike zaenkrat še niso uspeli ugoditi.
"Po modernih standardih bo pretok potnikov zagotovljen z novim terminalom, katerega izgradnja je predvidena do konca prihodnjega leta. Do tedaj pa se bo ločevanje potnikov izvajalo operativno," je za STA dejal direktor Aerodroma Maribor Matjaž Sonc. Pojasnil je, da to pomeni, da ne bodo mogli sočasno na terminal prihajati potniki za schengenske in neschengenske lete, saj bodo od tega, iz katere države prihaja letalo odvisne mejne procedure. Takšno prilagajanje pa bo zahtevalo tudi usklajevanje z letalskimi prevozniki v času poletne sezone.
Na portoroškem letališču imajo težav bistveno manj, saj je specifika omenjenega letališča njegova majhnost. "Koridorje smo prilagodili schengen-skemu redu in že lani uspešno prestali evalvacijo, na kateri so bile predlagane le minimalne korekcije, ki so bile tudi že opravljene," je za STA povedal direktor Aerodroma Portorož Ljubo Milič.
Dejstvo, da bodo zračne meje odpravljene kasneje od cestnih in železniških, ni povezano s pripravljenostjo letališč. Razlogi so povsem tehnične narave, saj se nadzor na zračnih mejah odpravlja na dan, ko se spreminja zimski in letni urnik letenja. Ko se bodo vnašale spremembe letov, bodo letališča vstopila tudi v schengenski informacijski sistem, saj bi drugače lahko drugače prišlo do zmede in napak v sistemu, zaradi česar bi morebiti nastala tudi gospodarska škoda. (sta)
Rim • Iz italijanskega senata
Prodijeva vlada prestala glasovanje o nezaupnici
Foto: Internet
Levosredinska italijanska vlada premiera Romana Prodija je v četrtek zvečer znova s tesno večino prestala glasovanje o nezaupnici v zgornjem domu parlamenta, senatu. Sveženj ukrepov za povečanje varnosti v državi, med katerimi je tudi odlok o izgonu državljanov EU, ki ogrožajo javno varnost v Italiji, je namreč podprlo 160 poslancev, 158 pa jih je glasovalo proti, poročajo tuje tiskovne agencije. Sveženj mora potrditi še spodnji dom parlamenta, kjer imajo vladajoče stranke udobno večino.
Odlok o izgonih državljanov EU, ki je tako v Italiji kot v vsej EU dvignil veliko prahu, je vlada v Rimu sprejela v začetku novembra po nasilnem napadu na 47-letno Italijanko, za katerega je osumljen romunski državljan. Komunisti in Zeleni po poročanju francoske tiskovne agencije AFP menijo, da je ta ukrep prestrog, medtem ko ga sredinske stranke podpirajo. (sta)
Bruselj • Zunanji ministri Nato in EU:
Natove sile bodo ostale na Kosovu
Zunanji ministri zveze Nato in Evropske unije, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so v četrtek pozno zvečer na zasedanju v Bruslju dosegli soglasje, da bo zavezništvo na Kosovu še naprej ohranilo 17.000 vojakov in da bo poveljnikom sil na tem območju "dalo proste roke" pri reševanju morebitnih težav, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah evropskih in ameriških diplomatov so ministri glede tega že pripravili dokument, ki naj bi ga formalno potrdili danes.
"Vsi so poudarili, da vsaj znotraj EU potrebujemo konsenz, da ne bi izgubili nadzora nad položajem na Kosovu," je ponoči dejal belgijski zunanji minister Karel De Gucht. (sta)
Pariz • Evropejci in in Američani za žensko
Clintonova najprimernejša za predsednico
Američani in Evropejci se strinjajo, da bi bila demokratka Hillary Clinton od vseh kandidatov za naslednjega ameriškega predsednika najboljša predsednica. Navdušenje nad Clintonovo je v Evropi še veliko večje kot v ZDA. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa so to pokazali rezultati javnomnenjske raziskave, ki so jo danes objavili v Franciji in jo je za francosko televizijo France 24 in časopis International Herald Tribune izvedel Harris Institute.
Pri vprašanju, kateri od desetih kandidatov bi bil po njihovem mnenju najboljši predsed-
nik ZDA, je Clintonovo izbralo 22 odstotkov Američanov, 24 odstotkov Britancev, 29 odstotkov Špancev, 30 odstotkov Italijanov, 35 odstotkov Francozov in 40 odstotkov Nemcev.
Clintonova je po tej raziskavi daleč pred zasledovalci, saj ji njen rival iz demokratskih vrst Barack Obama in republikanski kandidat Rudy Giuliani na drugem mestu sledita z vsega 12-odstotno podporo Američanov. Obama se je na drugem mestu znašel v Franciji in Nemčiji, medtem ko ga je Giuliani prehitel v Veliki Britaniji, Italiji in Španiji.
Večina Evropejcev se strinja s trditvijo, da bi ženska predsednica imela pozitiven učinek za ZDA. Trditev so od 53- do 56-od-stotno podprli v Španiji, Italiji, Franciji in Nemčiji. Nasprotno z Evropejci pa se v ZDA s to trditvijo strinja le 29 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 26 odstotkov meni, da bi ženska na čelu ZDA prinesla negativne učinke. (sta)
Moskva • Po volitvah
Končni izidi potrdili zmago Enotne Rusije

Foto: Internet
Ruska volilna komisija je v petek objavila končne izide nedeljskih parlamentarnih volitev, ki so potrdili zmago stranke Enotna Rusija. Stranka predsednika Vladimirja Putina je osvojila 64,3 odstotka glasov, v 450-člansko dumo pa so se uvrstile še tri stranke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Enotni Rusiji daleč zadaj sledi komunistična stranka z 11,57 odstotka glasov. Tretja je ultranacionalistična liberalno-demokratska stranka (LDPR) Vladimirja Žirinovskega z 8,14 odstotka, zadnja pa prokremelj-ska Pravična Rusija s 7,74 odstotka glasov. Ostalim sedmim strankam, ki so sodelovale na volitvah, ni uspelo preseči sedemodstotnega volilnega praga.
Nedeljske parlamentarne volitve so zaznamovale številne trditve o nepravilnostih in kršitvah. Vodja ruske opozicijske stranke Druga Rusija in šahovska legenda Gari Kasparov je volitve označil kot "najbolj nepoštene in najbolj umazane v sodobni ruski zgodovini". Rusko notranje ministrstvo je očitke zavrnilo in zagotovilo, da na nacionalni ravni ni zabeležilo resnejših incidentov ali kršitev reda in miru.
Ruski predsednik Vladimir Putin je zmago Enotne Rusije označil za glas zaupanja javnosti vanj. "Seveda, gre za znak zaupanja," je dejal Putin, ki je bil nosilec liste Enotne Rusije. Kot je dodal, je nedeljsko glasovanje pokazalo, da "Rusi ne bodo nikoli dovolili, da bi država stopila na uničevalno pot, kot se je zgodilo v nekaterih državah na prostoru nekdanje Sovjetske zveze". "To je dober znak povečane politične stabilnosti," je poudaril. (sta)
Peking • Število žrtev narašča
Že 105 mrtvih
Število smrtnih žrtev četrtkove eksplozije plina v premogovniku na severu Kitajske se je danes povzpelo na 105. V času nesreče je bilo v rudniku najmanj 120 rudarjev, med katerimi se jih je 15 uspelo rešiti iz rudnika. Točno število rudarjev, ki so ob eksploziji delali v premogovniku, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni znano. "Še vedno ne vemo točnega šte-
vila ujetih ljudi," je za AFP povedal predstavnik kitajske uprave za varnost v rudnikih. Dodal je, da so tisti, ki so še vedno ujeti, najverjetneje mrtvi. "Možnosti za njihovo preživetje so zaradi eksplozije plina zelo majhne," je dejal. Kitajski mediji so danes poročali, da je za nesrečo v premogovniku v mestu Linfen v provinci Shanxi odgovorna uprava premogovnika, saj naj bi v prizadevanjih za pridobitev večje količine premoga, kot ji ga dovoljuje licenca, dovolila rudarjenje na prepovedanem območju. (sta)
FRANKFURT - Svet ECB je po pričakovanjih ohranil ključno obrestno mero na štirih odstotkih. Ta korak so že pred tem zaradi upočasnjene rasti, močnega evra in porasta inflacije napovedovali tudi vsi vodilni finančni analitiki. Ključna obrestna mera tako ostaja nespremenjena že od junija, po napovedih analitikov pa zaradi negotovih razmer tudi še ni pričakovati skorajšnjega posega ECB v obrestne mere. ECB je sicer še poleti napovedovala zvišanje ključne obrestne mere, vendar pa bi sedaj lahko po mnenju nekaterih analitikov lahko storila tudi nasprotno, torej znižala ključno obrestno mero in tako skušala ponovno zagnati gospodarsko rast v območju evra, ki se je začela upočasnjevati zaradi težav, povezanih s krizo na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov.
FRANKFURT - ECB je popravila napovedi gospodarske rasti in inflacije v območju evra za letos in prihodnje leto. Gospodarska rast naj bi bila po novih napovedih letos 2,6-odstotna in ne 2,5-odstotna, prihodnje leto pa naj bi namesto napovedanih 2,3 odstotka znašala dva odstotka. Zaradi višjih cen nafte in hrane je po novih napovedih ECB letos pričakovati 2,1-odstotno inflacijo, ki se bo leta 2008 povzpela na 2,5 odstotka. Nazadnje je ECB za leti 2007 in 2008 napovedala dvoodstotno inflacijo. Inflacija v območju evra naj bi se zmanjšala leta 2009, ko naj bi padla na 1,8 odstotka.
PARIZ - OECD je precej znižala napovedi o gospodarski rasti v zahodnem svetu. Cenovni šoki na trgih surovin in nafte ter ameriška hipotekarna kriza bodo prihodnje leto močno zavrli konjunkturo. Zahvaljujoč visokim dobičkom podjetij ter krepki rasti v manj razvitih državah pa splošni trend ni tako slab. Države bi se morale upreti pritisku, da posežejo po protekcioni-stičnih ukrepih ter omilijo nadzor nad izdatki. Potem ko bodo šoki obvladani, utegne gospodarstvo vsaj v Evropi hitro spet izkoristiti svoj potencial rasti. Gospodarska rast v območju evra se bo naslednje leto znižala z letošnjih 2,6 na 1,9 odstotka, leto pozneje pa se vnovič malenkostno okrepila na dva odstotka. BRUSELJ - Največji svetovni proizvajalec jekla Arcelor Mittal je napovedal prevzem slovaškega podjetja OFZ, ki zalaga vzhodnoevropske tovarne Arcelor Mittala z železovimi zlitinami. Ar-celor Mittal ni zaupal vrednosti nakupa slovaškega podjetja, ki izdeluje tudi manganove in silicijeve zlitine ter polnjene žice za industrijo jekla. Tovarne OFZ, lahko letno proizvedejo 150.000 ton, so blizu tovarnam Arcelor Mittal, ki zalagajo Češko in Poljsko. V vodstvu podjetja Arcelor Mittal menijo, da bo združitev obeh podjetij pomagala k napredku industrije jekla. PARIZ - Največji nizkocenovni letalski prevoznik v Aziji, družba Air Asia, je naročila dodatnih 25 novih Airbusovih letal A320, vrednih 1,2 milijarde evrov, in s tem svoja skupna naročila omenjenega modela letala povečala na 175. S tem je Air Asia postal največji Airbusov naročnik letal tipa A320. Air Asia, ki ima sedež v Maleziji, leti po državah jugovzhodne Azije, in sicer po Maleziji, Tajski in Indoneziji, kmalu pa naj bi razširila polete na še nekatere države v regiji.
NOVI SAD - Predstavniki novosadskega holdinga Rodic MB so z nizozemsko pivovarno Heineken podpisali pogodbo o nakupu Pivovarne Mb, za katero naj bi se pred časom zanimala tudi Pivovarna Laško. Partnerji so se s pogodbo dogovorili o podrobnostih prevzema, vendar so se odločili, da višine kupnine ne bodo razkrili. Lastnika Pivovarne MB, brata Milan in Bogdan Rodic, sta zadovoljna z dogovorom, ne le zaradi kupnine, ampak zaradi prihoda močnega strateškega partnerja, ki bo lahko k razvoju pomagal tudi ostalim družbam iz skupine Rodic. BALI - Zaradi globalnega segrevanja bo do leta 2030 izginilo 60 odstotkov amazonskega gozda. To bi povzročilo katastrofalni globalni dvig temperature, so opozorili na konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekala na indonezijskem otoku Bali. Pomen amazonske-ga gozda ne bi smel biti podcenjen, so še opozorili pogajalci na Baliju, saj ni samo bistvenega pomena za ohranjanje globalne temperature, pač pa je tudi velik vir pitne vode. Krčenje gozda lahko vpliva na tok oceanov, pa tudi na zaloge ogljika. DUNAJ - Cene nafte so se na azijskih trgih v četrtek znižale pod 87 dolarjev za sod (159 litrov), kar je najnižja vrednost v zadnjih šestih tednih, potem ko so ZDA sporočile, da so se jim povečale zaloge nafte. Vlagatelji so pričakovali, da bo odločitev Opec, da ne poveča nafte, zvišala cene, hkrati pa so pričakovali tudi upad ameriških zalog.
ABU DABI - Večina članic Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) je na srečanju v Abu Dabiju v Združenih arabskih emi-ratih nasprotovala zvišanju proizvodnje nafte, tako da kartel zaenkrat ne bo spreminjal uradnih proizvodnih kvot. Ministri članic Opeca bodo o morebitnih ukrepih za stabilizacijo trga ponovno razpravljali januarja.
BERLIN - Predstavniki nemških železnic in sindikata strojevodij GDL so po devetih mesecih spora glede plač le nakazali možnost rešitve. Še do konca januarja naj bi vodstvi GDL in Deutsche Bahn sklenili posebno tarifno pogodbo. Novih stavk, ki so v minulih tednih večkrat ohromile nemške železnice, do takrat ne bo. "Dokler se pogajamo, ne bomo stavkali," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa po dvodnevnih pogajanjih s prvim možem železnic Hartmutom Mehdornom dejal predsednik GDL Manfred Schell.
MOSKVA - Ruski plinski monopolist Gazprom je v prvi polovici letošnjega leta ustvaril manj dobička. Od januarja do junija je največji proizvajalec zemeljskega plina na svetu ustvaril 9,2 milijarde evrov čistega dobička, kar je 0,67 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
MOSKVA - Ukrajina bo za 1000 kubičnih metrov ruskega plina z začetkom leta 2008 plačevala 122 evrov ali 180 dolarjev, je v torek sporočil ruski plinski monopolist v državni lasti Gazprom. To po poročanju ameriške tiskovne agencije AP v primerjavi s sedanjo ceno pomeni 40-odstotno podražitev. Dogovor o novi ceni je bil dosežen po več mesecih pogajanj med Moskvo in Kijevom.
Ptuj • Družabni večeri Ptujčanov v lokalih
Veseli december tudi za starejše
Avtor ideje „Ptujčani in njihovi lokali" je Vojo Veličkovič, krstil jo je 6. decembra v „svojem" lokalu Kava baru Orfej v Prešernovi 5, kamor zahaja že od njegovega odprtja leta 1984. Gre za lokal, ki je oral ledino tovrstnim lokalom na Ptuju.
Z idejo je Vojo Veličkovič želel obogatiti decembrsko dogajanje, poimenovano Veseli december, ki je v glavnem namenjeno otrokom. Praznični dnevi pripadajo tudi mamicam in očetom, dedkom in babicam, pravi, in prav njim je namenil štiri nova decembrska druženja
v lokalih, ki imajo kulturni in družabni značaj. S svojimi medsebojnimi druženji in druženji z drugimi gosti v lokalih posredno in neposredno ustvarjajo in soustvarjajo zasebne, poslovne, družabne in druge dogodke na Ptuj, s tem pa bogatijo tudi ptujsko družabno življenje in mu
dajejo dušo, poudarja avtor Vojo Veličkovič. Z udejanjanjem ideje „Ptujčani in njihovi lokali" bosta tudi srednja in starejša populacija dobili svoj veseli december.
Veličkovič ni samo avtor ideje, je tudi njen aktivni kreator z intarzijami silhuet dvanajstih (stalnih) gostov
Foto: Črtomir Goznik
Veseli december naj imajo tudi očetje in mame, babice in dedki, je ob rojstvu ideje „Ptujčani in njihovi lokali", povedal njen avtor Vojo Veličkovič.
posameznih lokalov, ki jih je sam izbral. Krst v kava bar Orfeju je začinil s trinajstimi podobami v okviru enodnevne razstave. S hudomušnimi razmišljanji in vložki je prvi decembrski večer mamic in očkov, dedkov in babic pomagal udejaniti Mirko Jaušo-vec, eden izmed treh avtorjevih upokojenskih prijateljev ("Smo trdoživi in navihani," pravi.), ki mu bodo ob nekaterih drugih pomagali osmis-liti četrtkove večere v ptujskih lokalih. Mirku Jaušovcu se bosta pridružila Franc Si-monič in Oto Mesarič.
Že prvi četrtek je bil nepozaben večer smeha ob skupnem druženju. Podobno bodo potekali preostali trije četrtkovi večeri v ptujskih lokalih. Trinajstega decembra ob 18. uri se bo dvanajst stalnih gostov lahko videlo na razstavi intarzij (silhuet) v Bo caffeju, 20. v hotelu Mitra in 27. v kava baru v Živilih. Spremljali jih bodo kulturni in zabavni užitki, padla pa bo tudi marsikatera šala in domislica.
MG
Juršinci • Obsežen dnevni red 12. redne seje
Radodarni tudi svetniki
Decembrska seja občine Juršinci je potekala v znamenju obravnavanja različnih poročil in programov ter reševanja vlog za finančno pomoč.
12. redna seja občine Juršinci se je pričela s predstavitvijo razlogov za sprejetje soglasja k zvišanju cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Juršinci družbi Čisto mesto Ptuj, d. o. o. Razloge je svetnikom predstavil predstavnik družbe Franc Merc, ki je poudaril, da je sedanja cena v veljavi že od leta 2004. Kot osnovni razlog za povišanje cen je navedel povišanje cen goriv in električne energije, ki se je od leta 2004 do danes nerazumno povečala. Izpostavil je tudi postopke sortiranja, ločevanja in obdelave odpadkov, ki pomenijo ekonomičen pristop k odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Ob tem je svetnik Simon Toplak predstavil socialno stanje v občinah in regijah, ki jih takšne podražitve najbolj prizadenejo, zaradi česar se mu je porajalo vprašanje, kako bodo uporabniki zmogli takšne obremenitve.
Kljub nekaterim dvomom so svetniki občine Juršinci z večino glasov podali pozitivno soglasje k zvišanju cen storitev družbi Čisto mesto Ptuj, d. o. o.
Zadnjič v tem letu pa je svetnike nagovoril tudi predstavnik Skupne občinske uprave Ptuj Stanislav Napast in svetnikom predstavil zadnjo fazo sprejemanja Odlo-
ka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Juršinci. Napast je svetnike seznanil s postopki, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve. Med temi je izpostavil gradnjo doma za starejše občane in obrtne cone na vzhodnem robu centralnega naselja Jur-
Tajnik občine Juršinci je predstavil poročila in programe nekaterih zavodov in podjetij, med drugim Komunalnega podjetja Ptuj, ZRS Bistra Ptuj in Knjižnice Ivana Potrča.
šinci. Tudi ta odlok so svetniki soglasno sprejeli.
Sprejet rebalans proračuna
Predsednik Odbor za finance in proračun občine Juršinci Stanko Holc je člane občinskega sveta seznanil z delom odbora. Ta je podrobno pregledal rebalans proračuna za leto 2008, ki jim ga je predstavila računo-vodkinja Ida Berlak. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Juršinci za letošnje leto je Brlakova tudi svetnikom natančno predstavila in pojasnila, da so v letošnjem letu prihodki znašali 1.701.584 EUR, odhodki pa 1.712.500 EUR. Svetniki so brez večje razprave odlok potrdili in sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto.
Na decembrski seji so svetniki obravnavali tudi nekatera poročila in programe, ki jih je predstavil tajnik občine Drago Slameršak. Med drugim so na dnevni red uvrstili program Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., za oskrbo s pitno vodo, obravnavali
Pa brez zamere
Tu in tam
Večplastno razkrivajoči učinek razdalje
Zadnje čase bolj poredko zahajam na Ptuj. Zakaj? Ker so me življenjske sinusoide odnesle na drug konec naše deželice. Morda se kdaj za stalno še vrnem, morda tudi ne. Kdo bi vedel. A eno je gotovo - v rodno mesto se bom vedno vračal, kolikor pogosto bom pač mogel.
Ne glede na vse pomanjkljivosti in neizkoriščene ali napačno izkoriščene možnosti mi je mesto pač pri srcu. Kar je menda v večini primerov, ko gre za rojstne kraje, tudi povsem normalno.
Je pa zanimivo, kako ti oddaljenost od rodnega kraja spremeni pogled nanj (pa tudi nase), in predvsem je zanimivo tudi to, kako spremeni pogled rodnega kraja nate - pri tem mislim predvsem pogled ljudi, ki so ostali tu, na tistega, ki je šel tja. Nekako bi lahko rekli, da v prvem primeru odpade tisti vpliv malega okolja, kjer te in se tudi medsebojno (skoraj) vsi poznajo - take družbena mini okolja pa imajo poleg dobrih tudi svoje slabe strani, kot mi najbrž ni treba posebej poudarjati - zato se nekatere misli izkristalizirajo in posledično tudi pogled na in v samega sebe zjasni; v drugem primeru pa imam v mislih predvsem dejstvo, da tudi nekateri ljudje, ki so bili prej na tak ali drugačen način v (večjem ali manjšem) stiku s tabo, predvsem skozi odnos do tebe oziroma skozi komentarje o tebi, ki sijih zaradi tega psihološkega učinkovanja fizične razdalje med njimi in tabo, med tu in tam, sedaj lahko privoščijo, čeprav bi z racionalnega vidika morali pričakovati, da ti bodo ti komentarji slej ko prej, tako ali drugače prišli na uho.
Ta situacija je nekako podobna tisti, ko kak človek umre. Sprva se o njem govori bolj potiho in skorajda spoštljivo, kasneje pa vedno bolj na glas in na plano prihaja to, kar so si ljudje že za časa njegovega življenja mislili o njem, a tega niso upali povedati. Ali pa, to je druga in večkrat bolj verjetna varianta, da ljudje s tem govoričenjem več povedo o sebi in svojem karakterju kot pa o tistem, ki je umrl. Seveda je v mojem primeru pomembna razlika s pravkar opisanim ta, da sem še vedno živ, in da že ob mojem odhodu nekateri niso govorili potiho, ampak precej na glas. A ključni elementi primerjave z umrlim veljajo, še posebej kar se tiče govoričenja ljudi o tebi, s čimer pravzaprav o tebi ne povedo nič, a s tem skoraj vse povedo o sebi. Ob do sedaj povedanem naj poudarim, da povedano ne velja le zame, ampak gre za obči fenomen - o sebi in svoji izkušnji govorim predvsem zato, ker sem tole občutil na svoji koži, ne pa zato, ker bi bil tako nar-cisoiden.
Razdalja lahko torej deluje kot dejavnik, ki človeka osvobaja, mu pusti zadihati s polnimi pljuči oziroma mu omogoči biti to, kar je. Včasih je razdalja (tako fizična, časovna ali psihična) potrebna, da se človek osvobodi majhnih spon, ki so ga prej, ko je bil še tu, ovirale in ga omejevale (dostikrat celo nezavedno), da ni bil v celoti to, kar je (v ljudskem pojmovanju se temu reče, da ga je preteklost omejevala). In seveda, ta razdalja je tudi potrebna za tiste, ki ostanejo tu - da zanj, o njem, ki je sedaj tam, povedo to, kar mu niso upali v obraz; oziroma, kot smo omenili zgoraj, da se skozi odnos do njega, kije tam, sami izkažejo v svoji pravi podobi. Se pravi, daje razdalja tudi tisti dejavnik, ki razkrije tiste, ki so tukaj, skozi odnos do tistega, ki je tam. Ali, povedano najbolj preprosto - skozi to, kar govoriš in kakšno stališče imaš do nekoga, ki ga ni več tukaj, ampak je tam, in ki mu tega nisi upal ali zmogel reči v obraz, zgolj pokažeš, kakšen človek si ti, in ne, kakšen je on. Ali, kot je nekdo že nekje rekel - raje imam poštenega sovražnika kot pa zahrbtnega prijatelja. In če me slučajno poznate, pa se sedaj sprašujete, ali ta tekst govori o vas, potem se vprašajte, ali ste res tako resnicoljuben, odkrit in iskren človek, kot ste mislili, da ste?
Gregor Alič
poročilo ZRS Bistra Ptuj o izvedenih aktivnostih za obdobje od januarja do novembra letošnjega leta in obravnavali program Knjižnice Ivana Potrča Ptuj za prihodnje leto. Vsem navedenim programom je občinski svet podal pozitivna mnenja, obenem pa so potrdili njihove plane dela za prihodnje leto.
Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Alojz Hrga je v skladu z 28. členom statuta Občine Juršinci razrešil Natašo Žajdela kot članico Nadzornega sveta in predlagal novega kandidata za člana. Na predlog Komisije so svetniki za nadomestnega člana imenovali Damijana Starčiča.
Radodarni svetniki
Zadnja točka decembrske seje je bila namenjena obravnavanju in reševanju vlog. Večino teh so svetniki pozitivno rešili. Med drugim so Branku Grilu iz Bodkovcev, ki mu je neurje porušilo gospodarsko poslopje, namenili 200 evrov. 50 evrov več bo za prihodnje leto dobilo Čebelarsko društvo Juršinci, za sofinanciranje računalniške opreme za OŠ Juršinci bo tisoč evrov šlo iz proračunskega denarja, štiri evre po učencu pa so svetniki namenili za novoletno obdarovanje otrok v osnovni šoli Juršinci.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Jeruzalem • Psiha, jesenska šola slovenščine
Ustvarjalni v maternem jeziku
Minuli konec tedna so profesorice Katja Koroša, Bojana Kovačič Zemljič in Vesna Vodnik na Jeruzalemu pripravile že četrto jesensko šolo slovenščine.
Prva tovrstna šola je bila v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Hočkem Pohorju, druga na Ptuju v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kurent. Lanskoletni projekt Jesenska šola slovenščine Ona2 so zaradi manjših finančnih sredstev izpeljali v prostorih mariborske Filozofske fakultete in Multimedij-skega centra Kibla, tokratno, ki so jo poimenovale Psiha, jesenska šola slovenščine, pa so izvedle v gostišču Vinski hram Vincenca Brenholca na Jeruzalemu.
"Psiha, jesenska šola slovenščine je projekt, ki s svojim programom že četrto leto zapored stremi k sodobnim teoretično-jezikoslovnim spoznanjem, hkrati pa želi z razgibanim kulturno-umet-niškim programom prikazati praktično in živo rabo slovenskega jezika, s čimer se udeležencem šole približa in olajša vsakdanja komunikacija. Projekt spremlja novitete s književnega področja kot tudi uspešne literate in umetnike, ki s svojim ustvarjanjem povzročajo večjo sprošče-
nost in samozavestnejšo rabo slovenskega besedja. Posebna pozornost je namenjena kreativnosti v slovenskem jeziku oziroma z jezikom. Šola izhaja iz temeljne posebnosti slovenskega jezika, to je dvojine, ki ji že od vsega začetka namenjamo največ pozornosti," je o zanimivem projektu povedala Koroševa.
Letošnja jesenska šola slovenščine je bila vsebinsko uglašena na temo postmo-dernizma, velik poudarek pa je bil na ustvarjalnih delavnicah, preko katerih so ude-
leženci odkrivali neomejene možnosti igranja z jezikom. "V koraku s časom in trendom razvoja tudi na področju slovenščine se s projektom poudarja povezanost med jezikom, literaturo in kulturo v enakovredni meri, s poudarkom na dinamičnosti slovenskega jezika in skritih možnostih, ki nam jih mater-ni jezik ponuja. Z literarnim predavanjem so udeleženci pridobili podroben vpogled v sodobno slovensko literaturo, svoje dosedanje bralne izkušnje pa so primerjali z novimi interpretacijami in smernicami," je ob zaključku šole, ki ji je prisostvovalo 15 udeležencev, dodala Koroše-va.
Bogati program je pričel docent dr. Vlado Nartnik, ki je govoril o slovanskem jezikoslovju in zgodovini dvojine v slovenskem jeziku, profesor Nino Flisar pa je predstavil postmodernizem v drami Emila Filipčiča Psiha. V zanimivem literarnem kolažu, ki ga je vodila Vesna Vodnik, so ustvarjali na temo Psiha moje babice, nato pa jim je vinska kraljica Slovenije za leto 2002 Tjaša Kos ob glasbeni spremljavi mojstra harmonike Riki-ja Zadravca pripravila bogato degustacijo vin. Katja Koroša je udeležence seznanila s pr-leškim jezikom, nato pa so se dotaknili še teme Delajmo blog.
Niko Soštarič
Foto: NS
Udeleženci jesenske šole slovenščine na Jeruzalemu so svoje ustvarjalne sposobnosti prikazali v literarnem kolažu.
Ptuj • Izjemen uspeh mlade Ptujčanke
Med najboljšimi tudi Urška Ljubec
Mlada flavtistka Urška Ljubec iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je na mednarodnem tekmovanju, ki je potekalo minuli petek v Kopru, kljub močni konkurenci osvojila kar 100 točk, kar je največje možno število.
Urška, ki jo v svet glasbe že vrsto let vodi odlična pedagoginja in flavtistka profesorica Natalija Frajnkovič, je dosegla izjemen uspeh in si z njim zagotovila vstopnico za igranje na zaključnem koncertu najboljših, kjer je
zaigrala ob spremljavi profesorice Cecilije Emeršič. S tem prestižnim rezultatom je Urška le še nadgradila uspeh, ki ga je dosegla že novembra letos, ko je dosegla tretje mesto.
Kot je dejala Veronika
Emeršič, ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, se učenci njihove šole uspešno dokazujejo tako doma kot v tujini. »Čeprav Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju deluje šele
Ptujčanka Urška Ljubec (na sredini) se je že večkrat predstavila tudi na različnih koncertih na Ptuju.
dobre tri mesece, se je njeno ime že zapisalo na zemljevid uspešnih glasbenih šol. Menim, da je uspešna glasbena pot, ki si jo je začrtala Urška, lahko zgled tudi ostalim učencem naše glasbene šole, ki so se konec novembra predstavili na treh nastopih pod skupnim imenom Prvi koraki ter pred vedno polnim ref-lektorijem minoritskega samostana pokazali, kaj so se v treh mesecih naučili. Starši in prijatelji šole so tako prisluhnili instrumentalistom z oddelkov klavirja, flavte, trobil, klarineta, saksofona, kitare, violine in violončela, najbolj prisrčni pa so bili otroci glasbenega vrtca in pripravnice,« je dejala Emeršičeva.
Po adventnem zatišju pa bo v refektoriju glasba zazve-nela že januarja, ko se bodo ponovno predstavili učenci šole, februarja pa bo na podiplomskem recitalu zaigrala profesorica Mojca Sok.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Na knjižni polici
Lin Jovtang Pomembnost življenja
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007 (Zbirka Esenca)
Pred tridesetimi leti umrli vsestranski kitajski razumnik Lin Jovtang je bil večkrat nominiran za Nobelovo nagrado za literaturo, sicer pa je bil doktor filozofije, univerzitetni profesor, založnik, izumitelj pisalnega stroja s kitajskimi pis-menkami, esejist, pisec sodobnega kitajsko-angleškega slovarja. Med okrog šestdesetimi njegovimi deli jih je dvajset napisal v kitajščini in štirideset v angleščini. Znan je bil po svojem humorju, s katerim je želel graditi mostove. Živel je med Kitajsko, ZDA, Francijo, Nemčijo, Tajvanom in Hongkongom. Svoji dobri prijateljici Pearl S. Buckovi je zaupal, da ne bi smel nikoli oditi v tujino. Lin sprejema Pomembnost življenja kot lirično filozofijo, kar pomeni njegov strogo osebni in celostni pogled. S samosvojo blago ironijo in strpnostjo nam zatrjuje, da ni izviren avtor, jemlje tako mislecem vzhoda in zahoda, kupuje neznane izdaje starih knjig, ni preveč učen, kajti taki ne ločijo, kaj je prav in kaj napačno, stari kitajski pisci preteklih stoletij so njegova skromna, izbrana družba. Prikazuje nam vizijo življenja, ki so jo cenili kitajski pesniki in modreci s svojim zdravim razumom, realizmom, pesniško čustvenostjo.
Kitajska miselnost je izrazito praktična in trmasta s svojo lahkotno, modro in skoraj veselo filozofijo. Japonci in Nemci politično trpijo, ker jim manjka večji smisel za humor. Ljubezen do zabave in prirojena splošna zdrava pamet sta najizrazitejši lastnosti ameriškega naroda, tri glavne ameriške slabosti pa so popolnost, točnost in želja po uspehu! Človek na Kitajskem živi v primerjavi z Zahodom življenje, ki je bližje naravi in otroštvu. V našem času sta ogroženi tako demokracija kot posameznikova svoboda. Med milijardami stvaritev na tem planetu obstaja bitje po imenu človek, ki se zaveda samega sebe in tudi vsega, kar ga obdaja. Stvarnik je ustvaril na Zemlji potepuha. Se bo kdaj umaknil v zasebno življenje in prepustil vodenje vesolja svojemu muhastemu sinu? Kdo ve? Doktrina o grehu je bistvena postavka krščanstva. Zanimivo za Grke je, da so iz svojih bogov naredili ljudi, medtem ko so kristjani iz ljudi želeli narediti bogove. Tudi kitajski pogled na človeka je prišel do zamisli, daje človek gospodar stvarstva. Konfu-cijska vizija meni, da lahko s harmoničnim življenjem postanemo enaki v nebesih in na zemlji. Najočitnejše dejstvo, ki ga filozofi nočejo upoštevati, je, da imamo telo. Ko je ustvaril človek svojo civilizacijo, je stopil na razvojno pot, ki bi lahko ustrašila celo samega Stvarnika. Poezija in filozofija sta se pričeli s spoznanjem naše smrtnosti in minevanjem časa. Vsi organi človeškega telesa imajo neko funkcijo, povsem nepotrebna pa so usta in želodec, izvor vseh nemirov in nesreč. Ko Kitajec je juho mlaska z jezikom, kar se zdi zahodnjakom, ki se brezbrižni do hrane, nevzgojeno. Hrana je eden redkih zanesljivih užitkov v človeškem življenju. Uživanje hrane v kitajski restavraciji spominja po hrupu na nogometno tekmo. Edina razlika med ljudožerci in civiliziranimi ljudmi je, da ljudožerci ubijejo svoje sovražnike in jih pojedo, civilizirani ljudjepajih ubijejo, pokopljejo in molijo za rešitev duš! Človeški razum, očarljiv zaradi svoje iracionalnosti, je verjetno najžlahtnejši izdelek stvarstva. Skrivnost spolne sramežljivosti pri človeku izvira iz njegove pokončne drže. To je pripeljalo do podrejenosti žensk. Vojne pričenjajo naduteži in strahopetci! Filozof gleda na življenje kot umetnik na pokrajino: skozi tančico in meglo. Čeng Pančhjao pravi, da je težko biti pameten, še težje pa se je dvigniti od modrosti k neumnosti. Poezija je s čustvom prebarvana resničnost, glasba je čustvo brez besed, religija je simbolično izražena mladost. Človek ne more živeti sam in biti srečen, celibat je pošast civilizacije, ženska je privlačnejša v svileni obleki kot v delovnem kombinezonu. Umetnost je pripravila sodobnega človeka, da se je zavedel spolnosti. Kako lep je bil rajski vrt in kako grd je sedanji fizični svet! Sodobna astronomija, ki preiskuje vidno vesolje nas sili, da sprejmemo, da so nebesa na Zemlji. Gradimo kvadrataste hiše in jih postavljamo v vrste in imamo ravne ulice brez drevja. Civilizacija, ki človeku jemlje zemljo, je zgrešena. Današnji Evropi ne vlada razumen duh, temveč duh fanatizma. Lin meni, da bi se morali roditi v mirnem času v okrožju s hribi in jezeri pod pravično in pošteno upravo, živeti v premožni družini, se poročiti z razumevajočo ženo ter imeti pametne sinove, užiti popolno življenje. Življenje je v resnici sen in mi smo potniki, ki se peljejo po večni reki časa.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
V	Škofji Loki se Ormožanom ni izšlo
Stran 12
Namizni tenis
V	boju za 5. mesto uspešni Velenjčani
Stran 12
Odbojka
Pomembni zmagi Ptuja in Benedikta
Stran 13
Judo
Klemen Ferjan po operaciji že na blazinah Stran 13
Atletika
Trend rezultatske rasti
Stran 15 Mali nogomet
Zgodovinski uspeh Tomaža v pokalu!
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Drava Ptuj
Največ je »delal« Andrej Prejac
Statistični podatki nam velikokrat odkrijejo zanimive stvari, ki sicer tudi precej pozornemu opazovalcu ostajajo skrite. Nekaj zanimivosti smo za vas izluščili tudi iz statistike nogometašev Drave po jesenskem delu prvenstva v 1. SNL.
Na klopi Drave so se izmenjali trije oz. štirje trenerji (Franci Fridl je vodil eno tekmo po odhodu Glihe). Koliko
tekem so vodili in koliko točk so dosegli?
Dražen Besek, 4 tekme, 3 točke Primož Gliha, 3 tekme, 4 točke Franci Fridl, 1 tekma, 0 točk Milan Buričič, 12 tekem, 13 točk Med vratnicami so si trije vratarji Drave precej enakomerno razdelili minutažo: prvih 5 tekem je branil Mladen Dabanovič (prejel je 13 golov), nato 7 Dejan Germič (16), za-
Foto: Črtomir Goznik
V jesenskem delu prvenstva v 1. SNL je izmed igralcev Drave na igrišču največ minut prebil Andrej Prejac, ki je nastopil na vseh 20 tekmah.
Rezultati vseh tekem Drave, jesen 2007:			
20. krog: Primorje : Drava	1:1	Ajdovščina 02. 12. 07	
19. krog: Drava : Maribor	1:2	Ptuj	25. 11. 07
18. krog: Drava : Domžale	0:0	Ptuj	11. 11. 07
17. krog: Livar : Drava	4:2	Ivančna Gorica 4. 11. 07	
16. krog: Drava : Koper	1:0	Ptuj	31. 10. 07
15. krog: Hit Gorica : Drava	1:1	Nova Gorica 27. 10. 07	
14. krog: Nafta : Drava	1:1	Lendava	20. 10. 07
13. krog: Drava : MIK CM Celje	0:2	Ptuj	07. 10. 07
12. krog: Interblock : Drava	4:1	Ljubljana	03. 10. 07
11. krog: Drava : Primorje	3:2	Ptuj	29. 09. 07
10. krog: Maribor : Drava	1:3	Maribor	26. 09. 07
9. krog: Domžale : Drava	4:1	Domžale	22. 09. 07
8. krog: Drava : Livar	1:3	Ptuj	16. 09. 07
7. krog: Koper : Drava	2:1	Koper	01. 09. 07
6. krog: Drava : Hit Gorica	1:0	Ptuj	26. 08. 07
5. krog: Drava : Nafta	2:2	Ptuj	19. 08. 07
4. krog: MIK CM Celje : Drava	6:0	Celje	11. 08. 07
3. krog: Drava : Interblock	2:0	Ptuj	05. 08. 07
2. krog: Primorje : Drava	2:1	Ajdovščina 29. 07. 07	
1. krog: Drava : Maribor	1:3	Ptuj	22. 07. 07
Lestvica fair-play:			
1. Drava 119, 2. HiT Gorica 123, 3. Primorje 142, 4. Interblock 145,			
5. Domžale 152, 6. Livar 156, 7. MIK CM Celje 165, 8.			Koper 175, 9.
Maribor 198, 10. Nafta 208 točk			
Rumeni kartoni: 70 - Nafta, 64 - Maribor, 56 - Interblock, 53 - Ko-			
per, 52 - HiT Gorica, Primorje, Livar, 49		Domžale, MIK CM Celje, 45	
- Drava.			
Rdeči kartoni: 6 - Domžale, 5	- Nafta, MIK CM Celje, Livar, 4 - Koper,		
Interblock, Maribor, Primorje, 1 -	HiT Gorica, Drava (Marko Drevenšek, 4.		
krog: CM Celje - Drava).			
dnjih 8 pa Tomaž Murko. (11). V povprečju je najmanj golov dobil slednji, ki je ostal nepre-magan na dveh tekmah.
Med vsemi igralci Drave, priložnost jih je dobilo 24, je na igrišču največ minut preživel Andrej Prejac, sledijo pa mu Mitja Emeršič, Doris Kelenc in Mario Lucas Horvat. Prejac in Kelenc sta edina nastopila na vseh tekmah jesenskega dela, po enkrat pa sta zaradi kazni štirih rumenih kartonov manjkala Emeršič in Zilič. 13 nogometašev je igralo na vsaj desetih tekmah.
Nogometaši Drave so v povprečju na tekmo dobivali toč-
no 2 zadetka in jih dosegali 1, 2. Zilič, Kmetec in Kelenc so dosegli 4 zadetke, dvakrat so zadeli Bošnjak, Grbec in Sahiti.
Obstaja pa tudi lestvica, kjer so Ptujčani vodilno moštvo; to je lestvica fair-playa. Drava in Gorica v tem točkovanju že precej izstopata, največ težav s kartoni pa so imeli igralci Nafte. Ptujčani so prejeli najmanj rumenih kartonov, ob tem pa le enega rdečega; v zloglasni tekmi 4. kroga v Celju ga je dobil Marko Drevenšek. Največ rdečih kartonov so sodniki podelili igralcem Domžal; je v tem skrivnost uspeha Domžalčanov?!?
Jože Mohorič
Minutaža igralcev Drave, jesen 2007				
Igralec	Nastopi	Minutaža	Zadetki	RU, RD
Bošnjak Miljenko	18	1419	2	4
Calamante Daniel Marcelo	3	86		1
Dabanovič Mladen	5	450		1
Drevenšek Marko	18	1251	1	3, 1
Emeršič Mitja	19	1710	1	4
Germič Dejan	7	630		1
Grbec Javier Antonio	8	210	2	
Grižonič Marko	18	1576		2
Horvat Lucas	18	1610		5
Kelenc Doris	20	1611	4	
Kmetec Marko	17	1209	4	4
Kronaveter Rok	3	158	1	
Kurež Robert				
Murko Tomaž	8	720		
Nežmah Boštjan				
Novak Dejan	1	1		
Ogu John Ugochukwu	14	461	1	3
Ohunta Eugene Obi	7	457		1
Prejac Andrej	20	1737	1	4
Sahiti Orha	6	364	2	1
Soska Adam Mariusz	10	655		5
Tisnikar Borut	15	811	1	
Zilič Sead	19	1269	4	4
Zupan Herman Aleksander	8	304		1
Šterbal Emil	13	1067		1
Štrukelj Jan	3	34		
Nogomet • Robert Krajnc, mednarodni nogometni sodnik
»Sodniki nismo nezmotljivi
«
Slovenski nogometaši so na odmoru, z njimi pa so na počitku tudi nogometni sodniki. O sojenju smo se pogovarjali z enim najboljših slovenskih nogometnih sodnikov Robertom Krajncem.
V drugi polovici leta ste imeli veliko dela, saj ste bili veliko prisotni na tekmah v Evropi poleg številnih tekem v Sloveniji.
Robert Krajnc: »Vaša ugotovitev je točna. V tem letu sem namreč sodil na desetih tekmah v evropskih tekmovanjih. Prav tako pa jih je bilo deset v 1., nekaj pa še v 2. in 3. slovenski ligi.«
Ali ste s tem številom tekem zunaj meja Slovenije zadovoljni in kakšne so bile ocene kontrolorjev, ki seveda precej vplivajo na nadaljnjo pot sodnikov?
Robert Krajnc: »Število tekem je bilo ravno pravšnje, saj je le malokdo desetkrat sodnik v različnih evropskih tekmovanjih. Bilo bi jih še več, vendar sem turnir v Moldaviji, ki je trajal osem dni, moral odpovedati zaradi bolezni. Povprečje mojih ocen na vseh tekmah je 8,4, kar je zelo dobro povprečje. Trenutno sem v 3. rangu evropskih sodnikov, kje sodniki sodijo kvalifikacije za ligo prvakov, pokal UEFA in tekmovanje mladih reprezentanc. Dobre ocene pa so vsekakor pomembne za rangiranje sodnikov za naslednje leto in napredovanje v drugo skupino najboljših sodnikov v Evropi. Ti spiski se popravljajo dvakrat letno. V jeseni 2007 sem
Foto: Črtomir Goznik
Robert Krajnc je letos sodil na destih mednarodnih tekmah.
med drugim sodil na tekmah reprezentanc U-21 Škotska - Azerbajdžan, na kvalifikacijski tekmi za ligo prvakov Pivnik - Derbi City, bil sem četrti sodnik na kvalifikacijski tekmi za EP Škotska - Litva in četrti sodnik na tekmi lige prvakov Stuttgart - Glasgow Rangers.«
Tempo sojenja je naporen in sodnik mora biti zelo dobro pripravljen, da lahko temu sledi.
Robert Krajnc: »Potrebna je dobra telesna pripravljenost, veliko je teoretične priprave. Veliko je potrebno narediti, da si maksimalno pripravljen na vse obveznosti; na tekmi moraš biti s čistimi mislimi. K vsemu skupaj spadajo tudi naporna potovanja in precej dni odsotnosti od doma. Meni je pri tem v veliko oporo družina, in sicer žena Arlena ter hčerkici, 1,5-letna Lora in 11-letna Nika.
Predvsem žena je tista, ki pri vsem tem opravlja pomembno delo. Tako mi je vse skupaj lažje, saj veš, da imaš pravo podporo pri svojih najbližjih.«
Kako je v slovenski sodniški organizaciji poskrbljeno za izobraževanje?
Robert Krajnc: »Vsako leto nam vodstvo združenja slovenskih nogometnih sodnikov Slovenije organizira 7-dnevno izobraževanje, ki poteka v tujini. Lani je to bilo v Turčiji, kje pa bo letos, bomo še izvedeli. Tu moram vsekakor poudariti, da imamo srečo, da predsednik ZNS Slovenije Vlado Šajn, ki je tudi podpredsednik Uefinega sodniškega komiteja, vedno odlično izpelje te zadeve. Praktično so to nasveti iz najvišjega nivoja, za kar smo sodniki zelo hvaležni. Mislim, da tudi to pripomore k dvige kvalitete sojenja v Sloveniji.«
Ni dolgo od tega, ko so Koprčani dvignili kar nekaj prahu glede tekme v Ljubljani med Interblockom in Koprom, kjer niste pokazali na belo točko za kanarčke iz Kopra. Pred časom ste spet sodili tekmo v mariborskem Ljudskem vrtu, na katerega nimate najlepših spominov.
Robert Krajnc: »Sodniki smo sestavni del nogometne igre in tudi mi naredimo napake. Kar pa se tiče tekme v Ljubljani med Interblockom in Koprom, nisem dosodil najstrožje kazni zato, ker je po mojem mnenju ni bilo. Srečanje se je končalo z rezultatom 2:2 in na koncu to niti ni bilo najbolj odločilnega pomena. Ko sem si pozneje ogledal posnetek tekme, sem videl, da sem naredil napako. Ko sva se kasneje spet srečala s koprskim trenerjem Vladom Badžimom sva se pogovorila o tem. Priznal sem krivdo, njegova reakcija pa je bila povsem normalna in je sprejel moje argumente. Sodniki nismo nezmotljivi, tako kot seveda tudi igralci niso. Kar pa se srečanja v Mariboru tiče, je bilo vse mirno in je tekma potekala po vseh merilih prvenstvene tekme, predvsem pa brez kakršnih kolih groženj ali pritiskov.«
Robert Krajnc si je s trdim delom ustvaril določen ugled med slovenskimi nogometnimi sodniki. Do sodniške upokojitve, ki je običajna pri dopolnjenem 45 letu starosti, pa bo lahko sodil še sedem let. »To je precej dolgo obdobje, kjer bom poskušal svoje znanje še nadgraditi,« je pogovor zaključil Robert Krajnc.
Danilo Klajnšek
Rokomet • MIK liga, 12. krog
V Škofji Loki se Ormožanom ni izšlo
Knauf - Jeruzalem 30:26 (16:12)
Jeruzalem: G. Čudič (13 obramb), Cvetko; Belšak 6, Korpar 2, Krabonja, M. Bezjak 5, Bogadi, R. Bezjak 3(3), Radujkovic 1, B. Čudič 1, Sok 4, He-bar, Žuran 4, Potočnjak, Korez, Pisar. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Knauf 8/8; Jeruzalem 3/3.
Izključitve: Knauf 6; Jeruzalem 4 minute.
Igralec tekme: Dino Bajram (Knauf Škofja Loka).
V tekmi, kjer bi zmaga Jeruzalema že pomenila skoraj zanesljivo uvrstitev v ligo za prvaka, so zasluženo slavili Škofjeločani, ki so si z zmago podaljšali upanje za šesto mesto. Ormožani v športni dvorani Poden niso blesteli, tudi igra v obrambi ni bila na nivoju prejšnjih tekem. Le štiri minute izključitev na strani Ormoža-nov dovolj zgovorno potrjuje, da znan agresivnejši pristop v obrambi ni bil tako močan kot ponavadi, ko Vinarji zmagujejo. V 36. minuti je Knauf že vodil za šest, 19:13. V teh trenutkih
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »V Škofji Loki smo bili blizu, a obenem tudi daleč od uspeha. Agresivnost v obrambi ni bila na običajnem nivoju. Smo namreč ekipa, ki lahko le ob dobri igri v obrambi razvije naš hiter način igre. Pred nami je težak teden, pokal v Kopru in prvenstvena tekma proti Gold Clubu. Upamo na ugoden razplet.«
približali le na gol zaostanka - v 52. minuti je na semaforju pisalo 24:23. Na koncu so Škofjeločani s pomočjo svojih najizku-šenejših možakarjev (Sokolov, Ficko) prišli do težke, vendar zaslužene zmage.
V sredo igralce Jeruzalema čaka v Kopru proti Cimosu tekma pokala Slovenije. Zmagovalec se uvrsti na zaključni turnir. Že v soboto pa bo na Hardeku nov rokometni spektakel, saj v goste Jeruzalemu prihaja hr-
Rezultati 13. kroga: Knauf Insulation - Jeruzalem Ormož 30:26 (16 :12), Slovan - Trimo Trebnje 21:28 (11:15), Intra Gorica Leasing - Rudar EVJ Trbovlje 31:30 (17:15), Gold club
-	Cimos Koper 29:29 (17:15), Prevent
-	Gorenje 32:33 (15:16), Sviš Pekarna Grosuplje - Celje Pivovarna Laško 29:40 (15:20).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 13 12 0 1 24
2.	CIMOS KOPER 13 9 2 2 20
3.	GOLD CLUB 13 8 2 3 18
4.	GORENJE	12 8 1 3 17
5.	TRIMO TREBNJE 13 8 0 5 16
6.	JERUZALEM ORMOŽ 13 7 1 5 15
7.	KNAUF INSULATION 13 5 1 7 11
8.	PREVENT	13 3 3 7 9
9.	RUDAR EVJ TRBOVLJE 12 3 2 7 8
10.	SLOVAN	13 3 2 8 8
11.	SVIŠ PEK. GROSUPLJE13 3 0 10 6
12.	INTRA GORICA L. 13 1 0 12 2
peljski Gold Club. V Ormožu bi bili zadovoljni že s polovičnim izkupičkom.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Belšak (Jeruzalem Ormož, modri dres) je bil v Škofji Loki najboljši strelec svoje ekipe.
v vrstah Jeruzalema niso našli svoji ekipi priigral številne se- Gostje iz Ormoža se kljub rešitve za krožnega napadalca demmetrovke, katere je stood- velikemu zaostanku niso pre-Bajrama, ki je s črte zadeval ali stotno izvajal Dolinar.	dali ter so se v dveh primerih
Športni napovednik
Rokomet
Pokal Slovenije (moški) - četrtfinale
SREDA, 12. 12.: Celje Pivovarna Laško - Prevent (ob 18.30), Cimos Koper - Jeruzalem, Ormož (ob 19. uri), Radeče Mik Celje - Gold Club (ob 19. uri), Ribnica Riko hiše - Trimo Trebnje (ob 20. uri).
Rokomet • 1. B SRL (m)
Krka pregloboka za Gorišničane
Krka - Gorišnica 35:30 (16:15)
Gorišnica: Bratuša, Štorman, B. Šoštarič, Suljič 3, Prejac, Golob, Žu-ran, Ivančič 9, Vincek 6, Firbas, Ma-rušič 5, Grizolt, Valenko in Lozinšek. Trener: Ivan Hrupič.
V Novem mestu so rokome-taši Gorišnice izgubili drugo zaporedno srečanje. Tokrat so bili boljši rokometaši Krke, ki prav tako bijejo borbo za 2. mesto na prvenstveni razpredelnici, ki vodi v prvoligaško druščino.
Rokometaši Krke so na začetku vodili z zadetkom prednosti, nato pa sredi prvega polčasa prišli do vodstva 12:6. Kazalo je že na lahko zmago domačega moštva, vendar so se gostje vendarle uspeli pobrati. V 20. minuti je v igro vstopil tudi rahlo poškodovani Dejan Ivančič in z delnim izidom 1:6
so se gostje približali na samo zadetek zaostanka, 13:12. S takšno majhno razliko so domačini tudi odšli na odmor.
V nadaljevanju srečanja se je ponovila zgodba iz prvega polčasa, ko so domačini visoko povedli; v 8. minuti je vodstvo Krkašev, bilo je 29:24, že nakazovalo na zmago domačinov. Varovanci trenerja Ivana Hru-piča so se borili še naprej ter izid nekoliko znižali, vendar Novomeščani tokrat niso dovo-
Ivan Hrupič, trener Mo-škanjci-Gorišnica: »Kljub poraz, ki smo ga doživeli, bi fantom čestital za dobro igro in pristop k tekmi. Zelo bi bil vesel, če bi mi imeli kdaj takšno 'domačo sojenje', kot so ga imeli tokrat Novomeščani. Zelo verjetno v tem primeru ne bi izgubili proti Ribnici in Klimi Petek.«
1.B SRL - moški			
Rezultati 10. kroga: Krka -			Mo-
škanjci-Gorišnica 35:30, Krško -			Dol
TKI Hrastnik 36:23, Klima Petek Ma-			
ribor - Grosuplje 35:24, Ajdovščina			
- Istrabenz plini Izola 26:26, Ribnica			
Riko hiše - Mitol Sežana 41:24, Rade-			
če MIK Celje - Dobova 34:30.			
1. RIBNICA RIKO HIŠE	10	10 0 0	20
2. KRŠKO	10	7 0 3	14
3. KLIMA PETEK MB	10	7 0 3	14
4. KRKA	10	7 0 3	14
5. MOŠKAJNCI-GORIŠ.	10	6 0 4	12
6. GROSUPLJE	10	5 2 3	12
7. ISTRABENZ P. IZOLA	10	4 1 5	9
8. MITOL SEŽANA	10	4 0 6	8
9. RADEČE MIK CELJE	10	2 1 7	5
10. AJDOVŠČINA	10	2 1 7	5
11. DOL TKI HRASTNIK	10	2 1 7	5
12. DOBOVA	10	1 0 9	2
lili popolnega preobrata. Kljub porazu se je v igri gostov videl napredek Vinceka, Lozinška in ponovni dvig Suljiča.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
V boju za 5. mesto uspešni Velenjcani
V 1. slovenski moški namiz-noteniški ligi so po prvem delu prvenstva igralci Keme iz Pu-concev zasluženo prvi, saj so slavili v vseh devetih srečanjih. V Kočevju so z zmago samo potrdili svoj primat. Na papirju bi naj bil dvoboj v Murski Soboti med domačo ekipo in Mari-
^aRGA^
AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o, Tovarniška cesta 10, Kidričevo
borčani derbi, vendar so gostje brez težav prišli do svoje osme zmage in so praktično edina ekipa, ki lahko prevzame primat igralcem iz Puconcev.
Ptujčani so gostili ekipo Tempa iz Velenja v cirkovški športni dvorani, saj je bila ŠD Mladika na Ptuju zasedena zaradi smučarskega sejma. V obračunu ekip iz sredine prvenstvene razpredelnice so bili uspešnejši gostje, ki imajo sedaj dve točki več in so peti. Ptujčani so imeli tudi nekaj nesreče, saj je bilo pričakovati, da bo Danilo Piljak v osmem dvoboju premagal Nišaviča in rezultat izenačil na 4:4. Sledilo bi še igranje Urbana Ovčarja s četrtim velenjskim igralcem Roscom in verjetno bi točki ostali doma. Toda po porazu Piljaka so vse te računice padle v vodo in točk so se veselili
gostje iz Velenja.
1. SNTL: rezultati 9. kroga: Ptuj -Tempo Velenje 3:5, Melamin - Kema Puconci 1:5, Sobota - Maribor Finea 1:5, Ilirija - Krka 2:5, Prevent - Edigs Mengeš 4:5.
1.	KEMA PUCONCI	9 9 0 18
2.	MARIBOR FINEA 9 8 1 16
3.	SOBOTA	9 7 2 14
4.	KRKA	9 6 3 12
5.	TEMPO VELENJE 9 5 4 10
6.	PTUJ	9 4 5 8
7.	MELAMIN	9 3 6 6
8.	EDIGS MENGEŠ	9 2 7 4
9.	PREVENT	9 1 8 2
10.	ILIRIJA	9 0 9 0
Ptuj - Tempo Velenje 3:5
Ovčar - Nišavič 1:3, Pavič - Klja-jič 3:0, Piljak - Slatinšek 0:3, Pavič - Nišavič 3:1, Ovčar - Slatinšek 0:3, Piljak - Rosc 3:0, Pavič - Slatinšek 0:3, Piljak - Nišavič 1:3.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 2. SRL - vzhod
Oboji v zgornji polovici lestvice
Foto: Črtomir Goznik
David Petraš (MRK Drava, modri dres) je proti Crnomaljcem dosegel 4 zadetke.
Pomurje - V. Nedelja 21:23 (10:11)
Velika Nedelja: Kovačec, Preac, Munda 1; Kvar 5, Cimerman 2, Tro-fenik, Orešnik, Hanželič 3(1), Meško, Veselko, Kaučič, Škripec 3, Venta 6(6), Tušak in Kumer 3(1). Trener: Samo Trofenik.
Sedemmetrovke: Pomurje 5/3; V. Nedelja 11/8.
Izključitve: Pomurje 16; V. Nedelja 8 minut.
Nedeljčani so se iz vročega gostovanja v Murski Soboti vrnili z dvema pomembnima točkama, ki praktično že pomeni-
2. SRL vzhod
Rezultati 9. kroga: Drava Ptuj - Črnomelj 31:23, Pomurje - Velika Nedelja 21:23, Celje - Arcont Radgona 42 :26, Sevnica - Šmartno 99 25:38.
1.	CELJE	9	9	0	0	18
2.	ŠMARTNO 99	9	8 0	1	16
3.	VELIKA NEDELJA	9	6 0	3	12
4.	DRAVA PTUJ	9	4	2	3	10
5.	POMURJE	9	3	1	5	7
6.	SEVNICA	9	3	0	6	6
7.	ČRNOMELJ	9	117	3
8.	ARCONT RADGONA 9	0 0	9	0
ta, da se je Velika Nedelja uvrstila med najboljšo četverico moštev 2. lige vzhod. Najboljša štiri moštva 2. lige vzhod in zahod se bodo v nadaljevanju prvenstva borila za dve mesti, ki v naslednji sezoni vodita v 1. B-ligo. Velika Nedelja je skoraj skozi celotno tekmo nadzirala rezultat, njihova najvišja prednost je znašala štiri gole. Gostitelji iz Prekmurja, ki so se tudi tokrat predstavili z grobo igro, so vodili le enkrat, in sicer v 52. minuti (21:20). Zaključek tekme je pripadel varovancem igralca - trenerja Sama Trofeni-ka in pot domov je bila več kot vesela. K Veliki Nedelji v soboto prihaja druga ekipa Celja, ki v tem prvenstvu še ni okusila grenkobe poraza.
UK
Drava Ptuj - Črnomelj 31:23 (11:9)
Ptuj: Bezjak, Kelenc 3, Mesarec, Halilovič 10 (1), Petraš 4, Luskovič 3, Bračič 4, Predikaka 3, Mesarič 1 (1), Pučko, Dogša, Lukaček 1, Bedrač in Kokol 2. Trener: Marjan Valenko.
Domačini so prvi načeli mrežo gostov, ki so se enakovredno borili in jim je uspelo v 27. minuti izenačiti na 9:9. V tem delu smo spremljali nezadržnega Haliloviča, ki je dosegel številne zadetke kljub odličnim obrambam vratarja gostov.
V nadaljevanju so domačini nadaljevali z dobro in prodorno igro. Njihova prednost je naraščala iz minute v minuto in je v 53. minuti znašala že sedem zadetkov. Gostje so želeli z borbenostjo in požrtvovalnostjo izgubljeno nadoknaditi, toda domača obramba tega ni dovolila.
anc
Marjan Valenko, trener Drave Ptuja: »Zmaga je zaslužena. Prvi del smo na trenutke po nepotrebnem igrali brezglavo in zapravljali priložnosti. Po temeljitem razgovoru v odmoru so fantje zaigrali v nadaljevanju sproščeno, kar se je odrazilo z boljšo igro. Ob visoki prednosti so lahko zaigrali tudi preostali igralci s klopi.«
1. A SRL MOŠKI
Judo
Klemen po operaciji že na blazinah
Ptujski judoist Klemen Ferjan se po operaciji kolena vrača na blazine. Od operacije je minil dober mesec dni in Klemnovo koleno iz dneva v dan prenaša večje obremenitve. Kot pravi sam, je operacijo križnih vezi prestal zelo uspešno in rehabilitacija poteka odlično. Mišica na poškodovani nogi ni skoraj nič atrofirala (uplahnila), v fitnesu pospešeno izvaja vaje za celo telo in nogo že skoraj normalno obremenjuje. V prejšnjem tednu je Klemen opravil že prve treninge juda na blazinah. Pretekli vikend je po predvidenem planu že odpotoval na priprave v njegovo stalno bazo v Kanadski Montreal.
Klemen (trenutno uvrščen na 8. mesto na svetovni lestvi-
ci kategorije do 81 kg, ki pelje na OI v Peking), je v Kanadi že povsem domač, pred odhodom pa je povedal: »V Mon-trealu je organizacija odlična, za športnike je vrhunsko poskrbljeno, vse je na enem mestu in v dveh mesecih spa-ringov še ne zmanjka. Želim, da bi čim več odnesel od priprav in se na tekmah svetovnega pokala prihodnje leto obdržal med potniki na OI. V Kanadi bom treniral na polno, tudi čez božič in novo leto, nato pa se vrnem v Slovenijo, kjer bova s trenerjem zastavila drzen program za drzne cilje! Prva tekma bo tako predvidoma konec januarja, ko je poleg tekem svetovnega pokala na sporedu tudi državno prvenstvo.«
Sebi Kolednik
Namizni tenis • 3. SNTL (m)
Cirkovčani 5. po prvem delu
Po prvem delu prvenstva v 3. SNTL so v vodstvu igralci Merkurja, novinci iz Cirkovc pa so peti. Tokrat so imeli v srečanju s Kajuhom precej nesreče. Zapletlo se je z loparjem Darka Drčiča, ki naj ne bi ustrezal novim pravilom (ta se sicer spremenijo šele meseca julija 2008!). Drčič svojih dveh srečanj ni odigral, s tem pa so Ljubljančani brez truda osvojili dve pomembni točki, ki sta na koncu pomenili zmago. Verjetno se bodo Cirkov-čani na račun dela delegata pritožili.
Kajuh Slovan - Cirkovce 5:3
Stankovič - Drčič 3:0 w. o., Perlo
-	Slaček 3:1, Šulc - Zera 0:3, Perlo
-	Drčič 3:0 w. o, Stankovič - Zera 0:3, Šulc - Slaček 0:3, Perlo - Zera 3:0, Šurc - Drčič 3:2.
Melamin II. - Cirkovce 1:5
Štimac - Drčeč 1:3, Zajec - Slaček 3:0, Novak - Zera 1:3, Zajec - Drčič 0:3, Štimac - Zera 0:3, Novak - Sla-ček 1:3.
Rezultati 5.	kroga: Melamin			II.
- Ptuj II 5:3, Kajuh Slovan		-	Cirkovce	
5:3, Melamin II.	Cirkovce 1:5, Kajuh			
Slovan - Ptuj II. 5:1, LMKO Lendava II.				
- Kema Puconci	II. 2:5, Merkur - Bra-			
nik Markezit 5:0, Škofja Loka			- Branik	
Markezlt 5:0.				
1. MERKUR	8	8	0	16
2. KEMA PUCONCI III.	8	7	1	12
3. KAJUH SLOVAN	8	5	3	10
4. ŠKOFJA LKA	8	4	4	8
5. CIRKOVCE	8	4	4	8
6. MELAMIN II.	8	4	4	8
7. PTUJ II.	8	3	5	6
8. BRANIK MARKEZIT	8	1	7	2
9. LM-KO LENDAVA II.	8	0	8	0
Melamin II. - Ptuj II. 5:3
Markovič - Ovčar 0:3, Novak - Napast 3:1, Zajec - Ber 3:0, Novak - Ovčar 2:3, Markovič - Ber 0:3, Zajec
-	Napast 3:0, Novak - Ber 2:3, Zajec
-	Ovčar 3:0.
Kajuh Slovan - Ptuj II. 5:1
Aramovič - Ber 3:2, Peperko - Napast 3:0, Stankovič - Ovčar 2:3, Pe-perko - Ber 3:0, Šulc - Ovčar 3:0, Stankovič - Napast 3:1.
Danilo Klajnšek
Tenis • Zimska liga 2007-08
Malečnik v vodstvu
1. liga
Krog pred koncem prvega dela tekmovanja v 1. zimski ligi so igralci Malečnika gladko odpravili ekipo Trgovine Jager in so se zavihteli na 1. mesto, imajo veliko možnosti, da to v zadnjem krogu tudi obdržijo. K temu so veliko pripomogli tudi igralci Neptuna, ki so presenetili doslej vodilno Skorbo. TC Luka je po pričakovanjih premagal zadnje uvrščeno ekipo TK Šumari.
Rezultati 4. kroga: TK Šumari
-	TC Luka 0:3 (Strnad - Pušnik 4:9, Premužič - Kolarič 3:9, Premužič/ Sternad - Merc/Kolarič 5:9); Trgovine Jager - Malečnik team 0:3 (Zavrnik
-	Ciringer 0:3, Čeh - Škrinjar 3:9, Zavrnik/Čeh - Škrinjar/Ciringer 4:9); TK Neptun - TK Skorba 2:1 (Korošec
-	Plajnšek 6:9, Drobnič - Grabar 9:1, Drobnič/Mazera - Hazimali Plajnšek 9:5)
Vrstni red: Malečnik Team 9, TK Skorba 8, TC Luka 7, TK Neptun, Trgovine Jager 4, TK Šumari 2 točki.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 1. DOL (ž, m)
Pomembni zmagi Ptuja in Benedikta
ZOK Ptuj - Lip Bled 3:1 (25, -23, 24, 21)
ŽOK Ptuj: Lorber, Cvirn, Draškovič, McNatt, Andjelkovič, Kutsay, Bilano-vič, Liponik, Zupanič, Ljubec, Golob in Mihelač.
Ptujske odbojkarice so v soboto v domači dvorani premagale Blejke. V težki tekmi, neposrednem obračunu za peto mesto na prvenstveni razpredelnici so bile uspešnejše po štirih nizih in skoraj dveh urah igranja. S tem so se Gorenjkam maščevale za poraz v prvem srečanju in se povzpele na vrh spodnjega dela lestvice.
Ptujčanke so tekmo pričele zelo energično, odločno in uspešno. V uvodnih točkah so pokazale precej več od nasprotnic in visoko povedle (15:11). Ko so se Blejke nekoliko približale (12:9), so domačinke še »dodale plin« in še povečale prednost. Izgledalo je, da bodo prvi niz zlahka dobile, a je pri rezultatu 23:16 prišlo do velikega preobrata v igri. V zmedeni končnici so Blejke dosegle kar sedem točk zaporedoma, ptujska trenerka pa je potrošila obe minuti odmora, da je uspela nekako »zakrpati« moštvo. Lorberjeva je nato priigrala še prvo zaključno žogo za zmago, ki pa je Ptujčanke niso izkoristile. Uspešne so bile šele v tretjem poskusu, ko je bila v bloku uspešna Nuša Draškovič. V nadaljevanju smo spremljali izenačeno tekmo, z majhno prednostjo pa so ves čas vodile gostje. Na sredini niza so se uspele »odlepiti« tudi na štiri točke prednosti, vendar so jih domačinke še pred končnico ujele. Rezultat je bil nazadnje izenačen na 22 točki, nato pa so si Gorenjke priigrale dve zaključni žogi. Niz jim je podarila Kutsayeva, katere začetni udarec je končal v mreži. Tretji niz je potekal v stilu drugega, le da so bile v majhni prednosti ptujske igralke. Dvakrat so po-vedle s štirimi točkami prednosti (16:12, 19:15), Blejke pa so zaostanek uspele nadoknaditi (19:18). Cvrinova je po treh zaporednih zabijanjih v eni točki Ptujčankam priigrala kar štiri
Foto: Črtomir Goznik
Sergeja Lorber in Anja Cvirn sta skupaj s soigralkami proti Blejčankam prikazale dobro igro.
tem bržkone že zagotovil drugo mesto. V vnaprej odigranem srečanju 12. kroga so bile vodilne Mariborčanke po pričakovanjih boljše od zadnje uvrščenih Prevaljčank. Zanimivo tekmo so lahko gledalci spremljali tudi v Grosupljem, kjer so domačinke na koncu proti močnim Koprčankam osvojile eno točko in s tem ostale v borbi za obstanek.
Uroš Gramc
Anja Cvirn, kapetanka ŽOK Ptuj: »Bile smo maksimalno motivirane, zmago smo si zelo želele in vesela sem, da nam je uspelo. Dobro smo odigrale v vseh prvinah igre, v drugem nizu je morda malo šepal naš začetni udarec. Po grozni igri na Bledu nam je uspelo popraviti slab vtis. Mislim, da s takšnim pristopom prihodnji teden lahko presenetimo tudi Vital.«
Catherine McNatt, igralka Ptuja: »Igrale smo zelo kolektivno, mislim da je celotna ekipa prikazala vrhunsko predstavo. Sama bi morda lahko odigrala malo boljše, a sem vesela, da mi je šlo bolje kot prejšnji teden v Kopru. Obljubim, da bom prihodnji teden še boljša.«
Sergeja Lorber, igralka in trenerka Ptuja: »To je bila res težka tekma, takšna zmaga pred domačo publiko je res nekaj posebnega. Brez bučne podpore s tribun nam verjetno ne bi uspelo. Imele smo kar precej nihanj v igri, ko smo izgubljale veliko prednost predvsem zaradi lastnih napak. Ko pademo v krizo, se iz nje zelo težko izkopamo. Mislim, da je to tudi posledica pritiska, ki ga že med tednom vrši uprava kluba, v takšnih razmerah je res težko delati. Upam pa, da bomo zdaj razbremenjene proti favorizirane-mu nasprotniku v soboto zaigrale dobro in morda presenetile. Optimizem nam vliva dejstvo, da smo že v Ljubljani bile enakovreden nasprotnik.«
zaključne žoge za niz (24:20), vendar so vztrajne nasprotnice še enkrat izenačile. Z blokom se je še enkrat izkazala Draško-vičeva, izkušena Lorberjeva pa je domače moštvo tudi z malo sreče (po napadu se je žoga dotaknila stropa) pripeljala na prag zmage. Zadnji niz so Ptuj-čanke dobile lažje kot je sprva kazalo. Ob zaostanku (14:16) se je razigrala McNattova, ki je domače moštvo najprej izenačila z nasprotnicami, nato pa jih po-vedla do velike prednosti. Ob odličnih servisih Anje Cvirn so se prebudile tudi ostale igralke
3. državna liga, vzhod 1:
Kurent SK Company - Galeja Vega 0:3 (-16, -15, -12)
Kurentice so bile tokrat bistveno slabše razpoložene kot na prejšnjih dveh tekmah. Na drugi strani je skoraj brezhibno delovala obramba Mariborčank, ki je predstavljala nerešljivo uganko za domačinke. Gostje so dobre sprejeme nadgrajevale do učinkovitih na-
3. DOL ŽENSKE
Rezultati 9. kroga: Kurent SK Company - Galeja Vega 0:3, Nova KBM Branik II. - DŠR Murska Sobota II. 3:0, Kema Puconci - Ecom Tabor 3:0, Ruše - Svit Unimetal 3:2.
1.	KEMA PUCONCI	9	9 0	26
2.	NOVA KBM BRANIK II.	9	7 2	21
3.	GALEJA VEGA	9	7 2	20
4.	DŠR MURSKA SOBOTA II. 9	4 5	14
5.	RUŠE	9	4 5	11
6.	ECOM TABOR	9	2 7	6
7.	KURENT SK KOMPANY	9	2 7	5
8.	SVIT UNIMETAL	9	18	5
padov, katerih kurentice niso uspevale zadovoljivo blokirati. Ta dva elementa sta na koncu rezultirala z visoko zmago Galeje Vege.
Kurent ima nekaj smole tudi s poškodbami: Sandra Bezjak je igrala poškodovana, Nina Klinc je bila zaradi poškodbe na tribunah, Ornikova pa je na petkovem treningu ponovno staknila poškodbo kolena in je zanjo letošnja sezona verjetno zaključena. Kljub temu izpadu je 'zdravi' del ekipe sposoben pokazati več, kot je na minuli tekmi. Ravno nihanje v razpoloženju je ena od značilnosti neizkušenih ekip. Ko bodo punce sposobne kontrolirati nivo svoje motivacije in lastno vzdušje na tekmah, lahko pričakujemo bolj konstantni nivo igre skozi daljše obdobje.
Naslednjo tekmo igrajo kurentice z ekipo Svit Unimetal, ki bo odločila, kdo bo božič-no-novoletne praznike preživel na predzadnjem in kdo na zadnjem mestu razpredelnice. Bistričanke so tokrat tesno z 2:3 izgubile proti Rušam in se jim forma očitno vzpenja.
in gostujoče moštvo spravile na kolena. Po devetih zaporednih točkah so spet zastale na 23 točki, a se drama iz prvega in tretjega niza ni ponovila. Za to je poskrbela Ana Kutsay, ki je z zabijanjem zaključila zelo zanimivo in kvalitetno srečanje.
S to zmago so Ptujčanke naredile pomemben korak k osvojitvi petega mesta v prvenstvu. Obstanek v ligi so si dva kroga pred koncem, v kolikor ne bi prišlo do velikega presenečenja, že zagotovile. Končna odločitev pa bo padla šele v zadnjem krogu prihodnjo soboto, ko bodo gostovale v Grosupljem. V drugem derbiju kroga, v tekmi za drugo mesto je bil prepričljivejši Benedikt, ki je zmagal v Ljubljani in si s
1. DOL ŽENSKE			
Rezultati 12. kroga: ŽOK Ptuj - LIP			
Bled 3:1, Nova KBM Branik -			Prevalje
3:0, Epic Sloving Vita	- Benedikt 1:3,		
MZG Grosuplje - Luka Koper 2:3.			
1. NOVA KBM BRANIK	12	11	1 32
2. BENEDIKT	12	9	3 27
3. EPIC SLOVING VITAL	12	8	4 24
4. LUKA KOPER	12	9	3 23
5. ŽOK PTUJ	12	4	8 13
6. LIP BLED	12	3	9 11
7. MZG GROSUPLJE	12	2	10 10
8. PREVALJE	12	2	10 4
1. DOL MOŠKI			
Rezultati 12. kroga: Svit Unimetal			
- Marchiol Prvačina 0:3, Salonit Anho-			
vo - Calcit Kamnik 3:1, Olimpija - Krka			
2:3, Galex Mir - Astec Triglav 3:1.			
1. SALONIT ANHOVO	12	10	2 32
2. CALCIT KAMNIK	12	11	1 30
3. MARCHIOL PRVAČINA	12	7	5 21
4. GALEX MIR	12	7	5 20
5. ASTEC TRIGLAV	12	6	6 19
6. OLIMPIJA	12	4	8 12
7. KRKA	12	3	9 10
8. SVIT UNIMETAL	12	0	12 0
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Kurent SK Company (na sliki) so v letošnjem, za njih premiernem prvenstvu, dosegle že dve zmagi.
Strelstvo • 3. krog ligaškega tekmovanja v Ljubljani
Zmagoslavje Ciglariča z ligaškim rekordom!
V	soboto je v Ljubljani v organizaciji SD Škofja loka potekal 3. krog 1.državne strelske lige s pištolo, kjer je ormoški strelec (nastopa za ekipo ŠSK Coal Pet-išovci I) Aleksander Cigiarič dosegel daleč najboljši rezultat v zadnjih petih letih ligaškega tekmovanja! S 582 krogi, po serijah 96, 99, 99, 95, 98 in 95, je popolnoma obnorel strelske navdušence! Z dobrima rezultatoma 573 krogov in uvrstitve na 2. in 3. mesto se lahko pohvalita tudi kidričevski strelec Cvetko Ljubič in Ptujčanka Majda Rauši, ki sta dosegla enak rezultat, boljša zadnja serija s 97:93 pa je tokrat odločila v korist Ljubiča. Še bolj izenačeno je stanje v skupnem seštevku posameznikov, kjer imajo sedaj kar štirje, Majda Raušl, Boštjan Simonič, Cvetko Ljubič in Aleksander Ciglarič enako število krogov in sicer 1705 krogov, kar pomeni, da v povprečju dosegajo 568,3 kroge na tekmo. K še večji raz-burljivosti že tako neverjetno izenačenega tekmovanja, pa prispeva še juršinski strelec Simon Simonič mi., ki z minimalnim zaostankom enega (1!) kroga zaseda 5. mesto.
V	ekipnem seštevku je tokrat slavila ekipa SD Kidričevo-Ten-zor s 1700 krogi, pred kolegi iz Juršincev s 1698 krogi in ekipo
Foto: Simeon Gönc
Najboljši trije posamezniki v 1. državni strelski ligi s pištolo: v sredini zmagovalec 3. kroga Aleksander Ciglarič, družbo na stopničkah pa sta mu delala še kidričevski strelec Cvetko Ljubič in Ptujčanka Majda Raušl.
Coala s 1678 krogi. Ptujčani so tokrat s 1677 zadetimi krogi zasedli 4. mesto. Sprememba se je zgodila tudi v ekipnem seštevku, kjer sedaj po treh krogih vodijo strelci iz Kidričevega, popoln uspeh ekip s Ptujskega pa z 2. in 3. mestom dopolnjujeta še ekipi SD Juršinci in SK Ptuj-RGS.
1. liga - pištola
Ekipni rezultati:
1.	SD KIDRIČEVO-TENZOR
2.	SD JURŠINCI
1700 42 1698 36
3.	SSK COAL PETISOVCI	1678 23
4.	SK PTUJ-RGS	1677 29
5.	SD KOPAČEVINA	1673 24
6.	SD DUS.POŽ. REČICA	1671 28
7.	SK BREŽICE	1659 16
8.	VSD GROSUPLJE	1648 15
9.	SD MROŽ VELENJE	1643 9
10.	SD OLIMPIJA	1631 8
11.	SD ŠTEFAN KOVAČ	1612 4
12.	SD MAROK SEVNICA	1611 12 Pomen kolon: Št. krogov v 3. krogu, skupno število točk
Posamezni rezultati strelcev: 1. Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, 582, 2. Cvetko Ljubič,
SD Kidričevo-Tenzor, 573, 3. Majda Raušl, SK Ptuj-RGS, 573, 4. Rok Pučko, SD Juršinci, 568, 5. Simon Simonič ml., SD Juršinci, 567, 9. Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Ten-zor, 564, 10. Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci, 563, 11. Simon Simonič, SD Kidričevo-Tenzor, 563, 12. Matija Potočnik, SK Ptuj-RGS, 560, 29. Robert Šimenko, SK Ptuj-RGS, 544 krogov.
2. liga - pištola
Ekipni rezultati:
1.	SD IK KRANJ	1633 37
2.	SD D. POŽENEL II	1623 34
3.	SD KOPAČEVINA II	1609 20
4.	SK PTUJ PETLJA	1606 33
5.	SD ŽELEZNIKI	1592 27
6.	SD KAMNIK	1590 10
7.	SD TRZIN	1590 20
8.	SD CELJE	1588 21
9.	SD JUTEKS ŽALEC	1584 11
10.	SD ŠKOFJA LOKA	1575 6
11.	SD GORENJA VAS	1091 17
12.	ŠSK COAL PETIŠOVCI II 1025 10 Pomen kolon: Št. krogov v 3. krogu, skupno število točk
Posamezni rezultati strelcev: 1. Jure Frelih, SD Kranj, 561, 2. Simon Veternik, SD Dušan Poženel II, 560, 3. Slavko Frece, SD Celje, 555, 10. Simeon Gonc, SK Ptuj Pet-Ija, 545, 14. Miran Kolednik, SK Ptuj Petlja, 539, 24. Vito Cofek, ŠSK Coal Petišovci II, 526, 26. Domen Solina, SK Ptuj Petlja, 522, 32. Nikola Cofek, ŠSK Coal Petišovci II, 499 krogov.
Simeon Gonc
Mali nogomet • Ligi MNZ Ptuj,ONL Videm
Lige MNZ Ptuj: Sašovci premagali prvake
Četrti krog v obeh ligah malega nogometa je prinesel atraktivne in razburljive igre. V prvi ligi je bilo na sporedu kar nekaj derbijev: Poeto-vio Petlja in Majolka sta se razšla z neodločenim izidom, Bar Saš pa je po ogorčenem boju (ni manjkalo izključitev) premagali branilce naslova Mark 69 ABA, kar jim je prineslo trenutno vodečo pozicijo. V letošnjem tekmovanju so pod samim vrhom nogometaši ŠD Rim, ki so se z novimi tremi točkami prebili na drugo mesto. V prvi ligi tudi ni več ekipe brez zmage, saj so igralci Jure MTS Hajdina premagali Bramac Juršinci, vendar bodo za beg iz zadnjega mesta morali osvojiti še kakšno točko.
V drugi ligi se je ekipa Mark 69 -starejši dečki z visoko zmago ustalila na prvem mestu. Bukovčani so drugi, ŠD Apače Capri pa je s porazom proti ptujskim študentov zdrsnilo na tretje mesto in za vodečim moštvom sedaj zaostaja tri točke.
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 4. kroga: Hobit Pub Apače - ŠD As 1:3, KMN Remos - ŠD Vitomarci 4:6, Poetovia Petlja - KMN Majolka 2:2, Bar Korže - Jure MTS Hajdina 3:4, ŠD Rim - Bramac Juršinci 3:2, Bar Saš - Mark 69 ABA 3:2.
1.	BAR SAŠ 4	3	1	0	15:8	10
2.	ŠD RIM 4	3	10	11:7	10
3.	KMN MAJOLKA 4	2	2	0	14:10	8
4.	POETOVIO PET. 4	2	2	0	9:5	8
5.	MARK 69 ABBA 4	2	1	1	15:8	7
6.	ŠD VITOMARCI 4	2	0	2	15:16	6
7.	ŠD AS 4	1	1	2	8:9	4
8.	BAR KORŽE 4	1	0	3	11:13	3
9.	BRAM. JURŠINCI4	1	0	3	11:13	3
10.	KMN REMOS 4 10 3 11:16 3
11.	HOBIT APAČE 4 1 0 3 9:15 3
12.	JURE HAJDINA 4 1 0 3 8:17 3
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 4. kroga: ŠD Apače Capri - Klub ptujskih študentov 2:3, ŠD Polenšak - ŠD Ptujska Gora 6:1, KMN Blisk - Bukovci bar Gloria 0:2, Mark 69 starejši dečki - Casino Joker MSM International 7:1, Mitmau - Draženci 4:5, Club 13 - Mogg 2:3.
Foto: Črtomir Goznik
Derbi tega kroga sta odigrali ekipi Bara Saš in Mark 69 Aba (temni dresi); razburljivosti ni manjkalo.
1.	MARK 69 ST. D. 4
2.	GLOR. BUKOVCI 4
3.	APAČE CAPRI 4
4.	MITMAU 4
5.	ŠD POLENŠAK 4
6.	CASINO JOKER 4
7.	DRAŽENCI 4
8.	MOGG 4
9.	KPŠ	4
10.	PTUJ. GORA 4
4	0	0	25:7	12
3	1	0	10:4	10
3	0	1	15:10	9
2	1	1	15:11	7
2	1	1	9:6	7
2	0	2	14:13	6
2	0	2	13:18	6
1	1	2	10:12	4
1	1	2	7:11	4
1	0	3	5:13	3
11.	KMN BLISK 4 0 1 3 2:11 1
12.	CLUB 13 4 0 0 4 5:14 0
Danilo Klajnšek
ONL Videm
Skupina A
Rezultati 3. kroga (9. 12.): Lesko-vec - Varnica 7:0, Bar Osmica - ŠD Majski Vrh 5:0, ŠD Videm - Lancova vas 2:7, Lancova vas veterani - ŠD Zg. Pristava 5:8.
1. BAR OSMICA 3	3	0	0	21:8	9
2. LANCOVA VAS 3	2	0	1	14:8	6
3. ZG. PRISTAVA 3	2	0	1	22:17	6
4. LANCOVA VAS V. 3	2	0	1	19:18	6
5. ŠD MAJSKI VRH 3	1	1	1	6:8	4
6. LESKOVEC (-1) 3	1	1	1	10:6	3
7. ŠD VIDEM 3	0	0	3	9:23	0
8. VARNICA (-1) 3	0	0	3	5:18	-1
Skupina B
Rezultati 3. kroga (9. 12.): ŠD
Pobrežje člani - AS 1 2:5, ŠD Po-brežje mladi - AS 2 7:2, NK Tržec veterani - Belavšek 9:1. KMN Majolka prosta.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa ŠD Rim je v 1. ligi MNZ Ptuj trenutno uvrščena tik pod vrhom.
1.	KMN MAJOLKA 2
2.	POBREŽJE ČL. 3
3.	TRŽEC VET,
4.	POBREŽJE ML.
5.	AS 1
6.	BELAVŠEK
7.	AS 2
2 0 2 0 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0
14:3 18:10 13:5 12:9 7:6 6:20 6:23
Darko Lah
Futsal • Pokal NZS -1/4 finala
Zgodovinski uspeh Tomaža!
Ratitovec - Tomaž ABA Mark 69 2:5 (0:2)
Strelci: 0:1 Thaler (avtogol), 0:2 B. Kupčič (19), 0:3 B. Kupčič (23), 0:4 S. Kupčič (28), 1:4 Markelj (34), 2:4 Bečič (39), 2:5 B. Kupčič (39).
Tomaž: Trop, Krajnc; Kamenšek, Školiber, Gajser, Miklašič, Goričan, Plohl, Majcen, B. Kupčič, Cvetko in S. Kupčič. Trener: Marjan Magdič.
Gorica, Puntar, Dobovec iz 1. lige ter Tomaž iz 2. lige so ekipe, ki bodo nastopile na zaključnem turnirju Pokala NZS v futsalu. Prvič v zgodovini je med štiri najboljše ekipe prispela katera izmed drugoliga-ških ekip, in to je ekipa Tomaža. Po spodrsljajih v prvenstvu je ekipa Tomaža v Železnikih proti domačemu drugoligašu z zahoda našla dovolj velik motiv in odigrala solidno tekmo ter se brez večjih težav uvrstila v polfinale Pokala. Ekipa je še en-
Zvonko Gašparič (predsednik Tomaž ABA Mark 69): »Čestitke igralcem za lepo predstavo v Železnikih in čestitke tudi našim navijačem za glasno podporo. Zasluženo smo se uvrstili na zaključni turnir, kjer marsikomu lahko še pomešamo štrene. Vse finaliste smo v preteklosti že znali premagovati. Ponujena nam je organizacija zaključnega turnirja, vendar bomo o tem debatirali šele po tehtnem premisleku v upravi kluba.«
krat dokazala svoj potencial, ki pa ga bo v nadaljevanju sezone morala na vsaki tekmi znova in znova dokazovati. »Petelini« so v 28. minuti vodili že s 4:0 in navijači, ki jih je iz Sv. Tomaža v Železnike prispelo okrog 50, so sijali od sreče. Kako ne bi, če pa je Tomažu uspel največji podvig v njihovi zgodovini kluba.
UK
Mali nogomet • Turnir KOŠ
V Ormožu slavil ljutomerski Meteorplast
Klub ormoških študentov je bil organizator malonogometnega turnirja Ormož 2007, ki je v vseh pogledih lepo uspel. Kvalitetne ekipe, zanimive predstave, veliko število zadetkov, odlično sojenje (Peter Ma-rinič. Marjan Burina, Iztok Milošič, Aleš Sakelšek) so le nekatere značilnosti ormoškega turnirja, ki se vse bolj uveljavlja in je eden najmočnejših v Sloveniji. Na turnirju je sodelovalo 16 ekip: Cerkvenjak, Bar pri Re-ziki Maribor (Roki Štraus), Aries IT Fi-posor Ormož, Meteorplast Ljutomer, Vatreni Ludbreg, Mladost Miklavž pri Ormožu, Young Boys Filovci (igralci Mure in Nafte), Zidarstvo Čurin Pu-šenci, Central caffe Ormož, Rožice Ptuj (Nastja Čeh, Aleš Čeh), Titanium by Titan Murska Sobota (Buzeti, Balažič), Gala Ljutomer, Argentina Rogatec, Bar Saš Ptuj (Marko Kme-tec, Franc Fridl), Trsnica Žiher (Doris Kelenc) in gostitelj turnirja KOŠ. Največ uspeha je požela ekipa Meteor-plasta iz Ljutomera, ki je sestavljena iz starih znancev malonogometnih igrišč. Slednja je do finala nanizala pet zmag, v finalu pa bila po streljanju 6-metrovk uspešnejša od presenečenja turnirja, ekipe Cerkvenjaka. V malem finalu je Bar pri Reziki Maribor po uspešnejšem izvajanju 6-metrovk premagal ptujsko zasedbo Bar Saš. Najboljši strelec turnirja je z devetimi zadetki postal Goran Ristič (Meteorplast Ljutomer), najboljši vra-
Rezultati:
četrfinale: Bar pri Reziki - Argentina 6:1, Meteorplast - Rožice 3:1, Cerkvenjak - Gala 4:3 po 6-m, Bar Saš - Mladost 2:1.
Polfinale: Meteorplast - Bar pri Reziki 2:0, Cerkvenjak - Bar Saš 4:3.
Za 3. mesto: Bar pri Reziki - Bar Saš 3:1 po 6-m.
Veliki finale: Meteorplast - Cerkvenjak 3:1 po 6-m.
Postave ekip:
Meteorplast: Darko Prša, Marko Fajdiga, Boštjan Osterc, Goran Ristič, Sašo Novak, Igor Šoštarič, Dejan Kralj.
Cerkvenjak: David Košnik, Matej Lorenčič, Jani Druzovič, Sandi Podgoršek, Damir Zagoršek, Dejan Novak, Sandi Novak.
Bar pri Reziki: Tomislav Miljkovič, Slaviša Jevdženič, Peter Radenkovič, Drago Štraus, Roki Štraus, Mitja Golob, Peter Breznik, Boštjan Zemljič, Dejan Stamenkovič.
Bar Saš Ptuj: Sašo Starčič, Jure Arsič, Marko Kmetec, Franc Fridl, Damjan Bezjak, Matej Lenart, Tomaž Toplak, Simon Krepek, Rok Marinič.
tar Tomislav Miljkovič (Bar pri Reziki) in najboljši igralec turnirja Jani Druzovič (Cerkvenjak).
UK
Foto: Uroš Hozyan
Najprijetnejše presenečenje turnirja v Ormožu so bili igralci Cerkvenjaka, ki so v finalu šele po streljanju 6-metrovk priznali premoč Ljutomerčanov.
SK Ptuj
Skok v zimsko sezono s smučarskim sejmom
Rabljeno smučarsko opremo je bilo možno na Ptuju kupiti že na nedavnem Katarininem sejmu, pretekli konec tedna pa je v športni dvorani Mladika v precej večjem obsegu potekal tradicionalni sejem novih in rabljenih smuči ter smučarske opreme. Kot vsako leto, je tudi tokrat prireditev pripravil Smučarski klub Ptuj, ki s tem sporoča, da se zimska sezona nezadržno bliža. Ob ugodnih vremenskih razmerah se je ta na večini slovenskih smučišč pričela že v začetku meseca.
Med skoraj tisoč prodajnimi kosi je tudi letos po številu izstopala otroška oprema. Zanjo vlada največje zanimanje, saj otroci v letu ali dveh prerastejo smučarske čevlje in smuči. Kot smo lahko primerjali v Mladiki, kjer so artikle prodajale tudi nekatere ptujske trgovine, je razlika med ceno nove in rabljene opreme precej manjša, kot je bila v preteklosti. V ptujskem klubu so po tehnični »revoluciji« (»karving« smuči), že pred nekaj leti prenehali s prodajo zastarele opreme in s
tem, na zadovoljstvo končnega uporabnika - kupca, dvignili kvaliteto tega sejma. »To je bil nujen korak, saj so tudi v smučarskih šolah programi povsem prilagojeni zarezni tehniki. Stara tehnika in smuči, t. i. sulice', so le še za v muzeje. Obisk na sejmu je precej odvisen od vremena: letos je že dobro kazalo, nato pa je prišla otoplitev, kar je zagotovo eden od vzrokov, da ljudje še ne razmišljajo veliko o smučanju. Upam, da se bo vreme spet pozimilo' in bomo tudi mi prišli na svoj račun,« je povedal predsednik SK Ptuj Bojan Skok.
Sejem je prva, ni pa edina aktivnost SK Ptuj v sezoni. Za letošnjo zimo načrtujejo izvedbo smučarskih tečajev v božičnih ter zimskih počitnicah, oboje se bo po vsej verjetnosti, kot pravi Skok, odvijalo na Rogli. Za svoje člane organizirajo smučanje v Italiji ter tekmovanje v veleslalomu, tudi letos pa bodo nadaljevali s šolanjem učiteljev smučanja in deskanja.
UG
Foto: Uroš Gramc
Največ zanimanja so obiskovalci namenili otroški opremi.
Šolski šport • Košarka
Medobčinsko prvenstvo za učence (8. in 9. razred, letnik 1993 in mlajši)
Predtekmovanje:
Skupina A (OŠ Majšperk; vodja tekmovanja: prof. šp. vzgoje Darko Kafel): Breg - Majšperk 27:42, Olge Meglič
Atletika • Pregled sezone 2007
Trend rezultatske rasti
-	Breg 22:39, Majšperk - Olge Meglič 40:27.
Skupina B (OŠ Destrnik, vodja tekmovanja, učitelj šp. vzgoje Drago Prelog): Destrnik-Trnovska vas - Ljudski vrt 33:32, Kidričevo - Dornava 26:29, Dornava - Destrnik-Tr-novska vas 32:30, Kidričevo
-	Ljudski vrt 28:10, Ljudski vrt
-	Dornava 26:35, Destrnik-Tr-novska vas - Kidričevo 25:33.
Finalni turnir (OŠ Maj-šperk):
O uspehih ptujskih atletov smo v Štajerskem tedniku sproti in redno poročali, na tem mestu bomo v strnjeni obliki pregledali rezultate iz državnih prvenstev in velikih mednarodnih tekmovanj. Zaradi preglednosti bomo izpustili rezultate iz atletskega pokala Slovenije, mednarodne atletske lige AZS, mitingov doma in v tujini ter nastopov članov kluba v reprezentanci Slovenije.
Skupno so se člani AK Cestno podjetje Ptuj letos udeležili več kot šestdeset tekmovanj doma in v tujini, kjer je barve kluba branilo okoli stopetdeset atletov - vse od nadebudnih začetnikov v Atletski šoli Mirka Vindiša, preko mladincev in članov do veteranov. V vseh kategorijah so na državnih prvenstvih osvojili skupno 30 kolajn, od tega 12 zlatih, 6 srebrnih in 12 bronastih. Dosežene kolajne kažejo na kvalitativno rast rezultatov v letošnji sezoni, saj so člani kluba lani zbrali 23 kolajn (10 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih). Jedro za uspehe najbolj zaslužne trenerske ekipe sestavljajo v Sloveniji uveljavljeni Franci Ivančič, Gorazd Rajher in Aleš Bez-jak, s podmladkom v atletski šoli pa se ukvarjajo štirje mladi atletski trenerji in vaditelji - Barbara Gačnik, Mojca Gramc, Simona Oblonšek in Niko Kokot. V letošnji sezoni je klubske vrste okrepila Tatjana Majcen, ki že ima izpolnjeno normo za nastop na paraolimpijskih igrah v Pekingu. Glavni sponzor kluba je postalo Cestno podjetje Ptuj, podjetje Keor pa ostaja v klubu kot glavni sponzor atletske šole.
Številka ena ptujske atletike
Majšperk - Kidričevo 32:16, Dornava - Breg 38:24, Kidričevo - Breg 32:39, Majšperk - Dornava 42:36.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Majšperk,
2.	OŠ Dornava,
3.	OŠ Breg,
4.	OŠ Kidričevo, 5. Olge Meglič, 6. Destrnik-Trnovska vas, 7. Ljudski vrt.
UR
Ekipa mlajših mladincev in mladink AK Cesto podjetje Ptuj - prihodnost ptujske atletike.
je Nina Kolarič. V letošnji sezoni ji je uspel rezultatski in tekmovalni preboj v vrh slovenske atletike. Ptujsko športno javnost je razveselila z 8. mestom na evropskem prvenstvu za mlajše člane v De-brecenu in 13. na Univerzijadi v Bangkoku. K temu je dodala še naslova državne prvakinje v absolutni konkurenci in v konkurenci do 23 let pred domačo publiko na Ptuju. S 657 presko-čenimi centimetri v skoku v daljino je le za prst oddaljena od nastopa na olimpijskih igrah v Pekingu prihodnje leto. Na podlagi omenjenih rezultatov je dobila priznanje za najboljšo slovensko atletinjo do 23 leta starosti.
Na čelu zelo obetavne mladinske generacije, na kateri
temelji prihodnost ptujske atletike, teče Laura Pajtler. Na
svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v Ostravi je osvojila 20. mesto z odličnim osebnim rekordom 56,33 sekunde. Na Evropskem olimpijskem festivalu mladih (EYOF) v Beogradu je prav tako v teku na 400 metrov v močni konkurenci zasedla 9. mesto. Svojo kvaliteto in talent je potrdila z dvema naslovoma mladinske državne prvakinje na 400 in 800 metrov. Vsi omenjeni rezultati jo uvrščajo med najboljše mladinske atletinje v Sloveniji, kar je bilo potrjeno tudi z osvojenim 3. mestom v anketi za najboljšo atletinjo v konkurenci mlajših mladink.
Ob koncu preglejmo še preostale državne prvake iz vrst
AK Cestno podjetje Ptuj. Na začetku sezone sta to postala Rok Grdina v osmeroboju in Živa Sabo v sedmeroboju. Grdina je zbral skupno 5473 točk in le 27 točk ga je na koncu ločilo od norme za nastop na svetovnem prvenstvu. Ponovno se je izkazal Mark Drevenšek, ki je med pionirji (U-12) zmagal v teku na 200 metrov. Za presenečenje je poskrbela Ana Brajkovič, ki je v teku na 5000 metrov osvojila naslov državne prvakinje med mladinkami. Na koncu pa ne smemo pozabiti na aktivne veterane, ki so prispevali štiri naslove - dva Miki Prstec, po enega pa Dušan Koren in Brane Komel.
Uroš Esih
Košarkarji OŠ Majšperk, letnik 1993 in mlajši, zmagovalci medobčinskega prvenstva OŠ
Motokros • Tim Gajser
Evropski naslov v Pečkah
Športi, povezani z vonjem po bencinskih hlapih, so vedno bolj popularni; z njimi se preskušajo že mladi fanti. Še posebej motokros je v zadnjem času v naših krajih v razcvetu, saj se pojavlja vedno več dobrih mladih voznikov, ki so pri samem vrhu slovenskega motokrosa. Prav zagotovo pa je pravi velemojster Tim Gajser, sicer član Motokross - SKI Gajser Teama iz Pečk pri Makolah. Tim je sin nekdanjega odličnega voznika Bogomirja Gajserja, ki se ponaša z množico uspehov: bil je 2. na evropskem prvenstvu, bil je član slovenske reprezentance
leta 2000, ki je na pokalu narodov Evrope zasedla peto mesto, državni prvak Jugoslavije, trikrat prvak Hrvaške, dvakrat Slovenije in večkratni zmagovalec pokalnih tekmovanj v naši državi.
Njegov sin Tim se je tudi hitro navdušil nad motorji in se je z 2,5 leti že sam peljal z motorjem. Z dobrimi štirimi leti postal pokalni prvak Slovenije. Žal pa zaradi togih predpisov AMZ Slovenije ne more voziti v Sloveniji, ampak so rešitev poiskali v sosednji Hrvaški, kjer je Tim član ekipe MCK KIA Božič iz Doljnje Stu-
Mladi Tim Gajser v svojem elementu
bice in nastopa v hrvaškem prvenstvu. Tam je letos postal zmagovalec v konkurenci do 65 in 85 ccm.
Vsekakor pa najbolj odmevajo mednarodni uspehi: Tim je v letu 2006 osvojil skupno tretje mesto v evropskem tekmovanju, letos pa je bil prepričljiv zmagovalec. Za sotekmovalce je bil enostavno prehiter, saj je osemkrat zmagal, dvakrat pa je bil drugi. Za mladega Tima Gajserja so se že zanimali predstavniki sponzorjev iz tujine, ki dobro vedo, v koga se splača vlagati. Skrajni čas bi že bil, da bi Tim Gajser lahko uspešno predstavljal na mednarodnih tekmovanjih Slovenijo, zato pa bi odgovorni na AMZ Slovenije morali spremenili pravila igre.
Zaenkrat ta mladi in nadarjeni fant uspešno usklajuje šolo in športne aktivnosti (poleg motokrosa ima rad še smučanje ...). Je vsestranski športnik, na katerega so lahko ljudje v Pečkah in občini Žetale ponosni. Prepričani smo, da bo domov še prinašal pokale in medalje ter s tem poskrbel, da se bo njegov kraj slišal ne samo po Sloveniji in Hrvaški, ampak tudi po Evropi.
Danilo Klajnšek
Foto: UE
Upravna enota Ptuj
KROVEC
Mizar - delavci lesne stroke (lesarski tehnik, mizar, tesar, inženir lesarstva) opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš opis dela: sestavljanje - montaža gotovih lesenih delov hiše, kot so stene, vrata,okna, stropovi,sestavljanje ostrešja
-	m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. enoizmen-sko delo, 3 mesece delovnih izkušenj, vozniški izpit B-ka-tegorije, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, pripravljenost delati nadure, zlasti v sezoni, imeti veselje do dela, prijaznost do sodelavcev, delo je na terenu po Sloveniji, ista lokacija (Maribor, Celje, Ljubljana) traja cca. 14 dni in se potem menja, dobra priložnost tudi za tiste za prvo zaposlitev, urejevalniki besedil - osnovno, plača 700 EUR / mesečno. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 15. 12. 2007 MONTER KLIMATIZACIJ-SKIH NAPRAV Monter vodovodnih naprav, monterji vodovoda, centralne, klima naprav, opis delovnega mesta gradnja
-	montaža sestavljivih montažnih hiš; opis dela: izdelava vodovodacentralne in klima naprav in ostalih inštalacij v montažnih objektih - eno- in dvostanovanjske hiše - pomoč pri sestavljanju - montaži - m/ ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost
-	delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, plača 700 EUR / mesečno. RESPECT, D. O. O. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 15. 12. 2007 KROVEC
Lesar - krovci; opis delovnega mesta gradnja - montaža sestavljivih montažnih hiš opis dela: pokrivanje in oblaganje streh zlesom, z strešno kritino, montaža strešnih obrob,ž-lebov, na montažnih objektih
-	eno- in dvostanovanjske hiše-pomoč pri sestavljanju -montaži - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, 3 mesece delovnih izkušenj, poskusna doba 1 leto, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, delo na višini, delo na terenu po Sloveniji, lokacija se menja vsakih 14 dni, vljuden, prijazen do sodelavcev, univerzalen -vsestransko spreten z raznimi orodji, ki se rabijo pri montaži, plača 700 EUR / mesečno. RESPECT, D. O. O. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 15. 12. 2007 ELEKTROINŠTALATER Elektroinstalater, delo po gradbiščih v Sloveniji - M/
Ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije, organizacijske sposobnosti, v poštev pridejo tudi kandidati, prijavljeni na ZRSZ
v Ljubljani!, volja do dela!, slovenski jezik - zadovoljivo. MIKS, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 12. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Srednja strokovna ali splošna izobrazba, kvalificiran voznik tovornega vozila, dela se opravljajo na terenu predvsem v tujini - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, vozniški izpit B, E, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, izkušnje pri mednarodnih prevozih, veselje do dela, angleški jezik - osnovno, hrvaški jezik - osnovno, nemški jezik - osnovno, slovenski jezik - tekoče. ZAM AVTO, D. O. O., PUHOVA ULICA 12, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 15. 12. 2007 ELEKTROTEHNIK Elektroinštalater, elektri-kar - delo na gradbišču v Ljubljani in na drugih gradbiščih - m/ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B, organizacijske sposobnosti, volja do dela, slovenski jezik - zadovoljivo. MIKS, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 15. 12. 2007 DELAVEC BREZ POKLICA Pomoč v kuhinji - m/ž, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, plača 400 EUR / mesečno. HANKAI, D. O. O., DRAVSKA ULICA 7, 2250 PTUJ. Rok prijave: 12. 12. 2007 SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Kuhar, samostojen - splošno znanje - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, ročne spretnosti, plača 700 EUR / mesečno. ROBERT GRABAR, S. P., RABELČJA VAS 15, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 12. 12. 2007 ELEKTROTEHNIK Vzdrževalec strojnih in elektro naprav - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - osnovno. PERUTNINA PTUJ, D. D., POTRČEVA CESTA 10, 2250 PTUJ. Rok prijave: 12. 12. 2007 MONTER OGREVALNIH NAPRAV
Monter vodovodnih in ogrevalnih naprav - m/ž,
določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategori-je, resnost, razgovori od torka do čet. ob 8. uri na sedežu firme. MIKS, D. O. O., PREČNA POT 1 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 30. 12. 2007 ELEKTROMONTER Elektrikar energetik, elek-tričarji, opis delovnega mesta gradnja - montaža sestavljivih montažnih hiš; izdelava elek-tro inštalacij v montažnih objektih - eno in dvostanovanj-ske hiše - pomoč pri sestavljanju -montaži gotovih lesenih delov hiše, kot so stene,vrata-,okna, stropovi, - m/ž, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spre-
tnosti, vodenje manjših skupin, sposobnost zdravega mišljenja, dober in strpen odnos s sodelavci, možnost branja elektro načrta in samostojne napeljave elektrike v eno ali dvostanovanjski hiši, delo na terenu, cca. 14 je enaka lokacija v Sloveniji, nato se menja, plača 700 EUR / mesečno. RESPECT, D. O. O. RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ.
Rok prijave:19. 12. 2007 MIZAR
Monterji začetniki ali izkušeni, sodelavci pri montaži montažnih hiš srednješolci/srednješolke, ne glede na vrsto sredje šole, ki ste jo končali, vam nudimo delo v mladem kolektivu na področju montaže lesenih montažnih hiš, delo je zanimivo, zelo pestro in zahteva nekaj ročnih spretnosti, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, montaža montažnih hiš se izvaja v skupini 4 ljudi, delo skupine mora biti enotno, skladno, vladati morajo dobri odnosi med člani te delovne - montažne skupine, delo zajema vijačenje, spajanje, pritrjevanje delov lesene montažne hiše, dobra fizična kondicija in veselje do dela zunaj v naravi, plača 800 EUR / mesečno. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 15. 12. 2007 VARILEC V SERIJSKI PROIZVODNJI
Varilec CO2 - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, oster vid, ročne spretnosti. SU-KA JEV-ŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 12. 2007 KLJUČAVNIČAR Ključavničar - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, fizična moč, ročne spretnosti. SUKA JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGER-SKO.
Rok prijave: 21. 12. 2007 ZIDAR
Slavja pri Svenšku so se udeležili številni kooperanti Perutninarske zadruge (PZ) Ptuj, med njimi pa tudi direktor zadruge Andrej Tkalec, Slavko Visenj ak, izvršilni direktor in direktor poslovnega centra Mesna industrija Ptuj, hajdinski župan Rados-lav Simonič, podžupan Janko Merc, predsednik VO Ge-rečja vas Marjan Rozman, farni župnik naddekan Marijan Fesel in še mnogi drugi, med njimi mnogi kooperanti PZ Ptuj.
Tkalec je na kratko predstavil novo pridobitev v pe-rutninarstvu in omenil, da je farma Karla Svenška z dobrimi 3.000 m2 vzrejnih površin nekaj največja v Sloveniji. Objekti, v katerih lahko naenkrat vzrediš 60.000 živali,
Zidar - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, fizična moč, ročne spretnosti. SU-KA JEVŠOVAR TOMAŽ, S. P., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Rok prijave: 21. 12. 2007 DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
Zaposlimo finančne svetovalce m/ž, zato vabimo k sodelovanju diplomante VI-I.,VI.,V. stopnje podjetništva, ekonomije, marketinga, prometa, turizma in ostale, opis dela: delo zajema obiskovanje pravnih in fizičnih oseb v vaši okolici ali po vaši želji tudi po vsej sloveniji ali tujini, - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, pogoji in pričakovana znanja kandidata: urejen zunanji videz, mirnost, pridnost, poštenost, odgovoren, sproščen in spoštljiv odnos do strank, znanje tujih jezikov v pisavi in govoru, sposobnost samostojnega obvladovanja sodobnih komunikacij in sodobnih sistemov trženja, urejevalniki besedil - osnovno, plača 1000 EUR / mesečno. angleški jezik - dobro, slovenski jezik - tekoče. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 19. 12. 2007 GRADBENIK
Kovinar, gradbenik, možnost priučitve - m/ž, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko delo, slovenski jezik - dobro. MARJAN ROGINA, S. P., RAJŠPOVA ULICA 15, 2250 PTUJ. Rok prijave: 26. 12. 2007 STRUGAR
Strugar - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, oster vid, ročne spretnosti. GRABROVEC ALOJZ, S. P. KMG SERVIS IN PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHAN., PODLEHNIK 3 E, 2286 PODLEHNIK. Rok prijave: 12. 12. 2007 VARILEC
Varilec - m/ž, določen čas 24
naj bi bili redki v Sloveniji, pa tudi tako sodobno urejenih je malo, je omenil Tkalec, zato Svenšku toliko bolj privoščijo dobre poslovne rezultate, ki jih je tudi doslej uspešno dosegal.
Veselja pa ni skrival niti gospodar Karl, ki je bil vesel, da je lahko srečo ob novi pridobitvi delil s svojo družino in mnogimi prijatelji, med drugim pa je povedal: »Zelo sem vesel, da nam je uspelo vse to narediti v tako kratkem času, še posebej pa, ker me je ob tem podpirala tudi moja družina. In ker imam za seboj tudi majhna sinova; štiriletnega Lovra in triletnega Luko, sem se tudi odločil za novo naložbo, drugače bi bila odločitev verjetno veliko težja.
mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. GRABROVEC ALOJZ, S. P., KMG SERVIS IN PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHAN., PODLEHNIK 3 E, 2286 POD-LEHNIK.
Rok prijave: 12. 12. 2007 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
Mesar- izkoščevanje mesa
-	m/ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ANUŠEK BOŠTJAN, S. P., IZKOŠČEVANJE MESA AKORD, VUZMETINCI 3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU.
Rok prijave: 30. 12. 2007 ELEKTROTEHNIK Računalniški tehnik, servisiranje in popravilo v servisnih prostorih in pri strankah
-	m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo. CARLI HUGO, S. P. - BIRO HUGO - SERVIS IN PRODAJA, ROGOZNIŠKA CESTA 40, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 12. 12. 2007 ADMINISTRATIVNI TEHNIK
Tajništvo - komerciala - m/
ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-katego-rije, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, vodenje manjših skupin, obvezno pisna prošnja, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami
-	zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno, nemški jezik - tekoče. HAFI, D. D., OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 19. 12. 2007
Odločili smo se, da obnovimo stari del hleva in v celoti smo zamenjali opremo; od napajalnega do krmilnega sistema, klima in celotni sistem pa so računalniško vodeni.
Pogled v enega od dveh praznih nili že dan po krajši slovesnosti.
Upravna enota Ormož
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
Delavec v proizvodnji in predelavi gob - m/ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, gibljiv-nestalen urnik, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, plača 430 EUR / mesečno. SREČKO KUKOVEC, S. P., SVETI TOMAŽ 12 B, 2258 SVETI TOMAŽ. Rok prijave: 19. 12. 2007
MESAR
Mesar - izkoščevanje mesa
-	m/ž, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ANUŠEK BOŠTJAN, S. P., IZKOŠČEVANJE MESA AKORD, VUZMETINCI 3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU.
Rok prijave: 30. 12. 2007 KLJUČAVNIČAR Posluževalec - nastavljalec strojev - m/ž, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, vloge z življenjepisom poslati pisno, nemški jezik - osnovno. ALRA, D. O. O., PANONSKA ULICA 23, 9250 GORNJA RADGONA.
Rok prijave: 12. 12. 2007 DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE Doktor medicine specialist psihiater - diagno-sticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni - m/ž, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, strokovni in specialistični izpit iz psihiatrije, zdrav. licenca s podr. psih.; stanovanje na razpolago, urejevalniki besedil - osnovno, slovenski jezik
-	tekoče. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 19. 12. 2007
Piščanci pri nas v obeh hlevih, spodnjem in zgornjem, ki sta povezana, ostanejo v povprečju 41 dni, dosežejo pa težo 2,40 kg.«
TM
Foto: TM
za piščance, ki so ga zapol-
Gerečja vas • Novi hlev za piščance
Piščanci v prenovljenem hlevu
Kooperant Perutninarske zadruge Ptuj Karl Svenšek je po 27 letih, kolikor je član zadruge, ob pomoči družine za 1.150 m2 povečal vzrejne površine v že obstoječem hlevu. Skupnih površin tako imajo 3.150 m2 in 60.000 novih piščancev so v hlev namestili že takoj naslednji dan, 8. decembra.
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (37)
Jaz sem Anastazija!
Leta 1920 se je v Berlinu pojavila mladenka, ki je trdila, da je Anastazija Romanova, najmlajša hči ruskega cesarja Nikolja II., ki so ga skupaj z družino l. 1918 usmrtili Leninovi boljševiki. Vendar ruski emigrantski aristokratski krogi niso hoteli potrditi Anne Andersen kot nadvojvodinje Anastazije. Svojo zgodbo je objavila v knjigi Jaz sem Anastazija, po kateri je bil posnet uspešni holywoodski film. Za vlogo Anastazije je Ingrid Bergman prejela oskarja. Sodišče je dvakrat odločilo, da ne more zanesljivo dokazati ali ovreči trditve, da je Anna Andersen v resnici hči ruskega cesarja.
Dinastija Romanovi
Družina Romanovi je prišla v Rusiji na oblast l. 1613 in se je na prestolu obdržala več kot 300 let. Leta 1914 je Rusija ponosno vstopila v prvo svetovno vojno na strani Velike Britanije in Francije. Marca 1917 pa so bile razmere v cesarstvu že naravnost nevzdržne. V Petrogradu so se ljudje tepli za hrano, študentje so se pridružili stavki delavcev, vojaki, ki bi morali ohraniti red, pa so se uprli. Car Nikolaj II. se je nahajal na bojišču, kjer je osebno poveljeval svojim četam. Začasna vlada Aleksandra Kerenskega je zahtevala, naj se nemudoma vrne v domovino in odstopi. Nikolaj se je nato v imenu svoje dinastije odrekel prestolu. Vlada je za nekdajno cesarsko družino odredila hišni pripor v Carskem selu, naselju elegantnih dvorcev in vil pri Petrogradu.
Brezbožni menih
Od kod tolikšno nezadovoljstvo s carjem? Nikolaj II. ni bil odločen in avtoritativen vladar. Zanemarjal je državne in dvorne zadeve in se je raje posvečal družini. Očitali so mu, da se je pustil voditi svoji ženi Aleksandri, nemški princesi, s katero je bil poročen od l. 1894. Paru so se rodile štiri hčere, Olga, Tatjana, Marija in Anastazija, potem pa še na veliko veselje sin Aleksej. Toda otrok je bil hemofilik in je že ob najmanjši poškodbi močno krvavel. Leta 1907 sta Nikolaj in Aleksandra prišla pod vpliv mračnega in razuzdanega meniha Rasputina, ki je bil edini sposoben zdraviti Aleksejeve številne bolezni. Kmalu sta ga začela spraševati tudi za nasvete o državnih zadevah. To ni dolgo ostalo skrito, zato so bližnji sorodniki prisilili Nikolaja, da je Rasputina izgnal iz mesta. Aleksandra je ostala z
njim v stikih. Rasputin jo je svaril, da se mora Rusija za vsako ceno izogniti vojni, saj bo prinesla samo "nesrečo, žalost in morje krvi." Ko je mali Aleksej pričel notranje krvaveti, so Rasputina znova poklicali na dvor. Skupinaplemičev se je odločila, da "brezbožnega meniha" odstrani za vsako ceno. Nakano so uresničili decembra 1916, vendar ne brez zapletov. Raspu-tinu so najprej postregli torto, zastrupljeno s cianidom, ki jo je poplaknil s prav tako zastrupljenim vinom. Toda strup, ki bi lahko ubil več mož, na Rasputina ni imel nobenega učinka. Nato so ga ustrelili v hrbet, a je vstal in pobegnil na dvorišče, kjer je hotel preplezati ograjo. Sledil je še en strel v hrbet in glavo, nakar so ga še tolkli s palicami, dokler ni negiben obležal. Ljudje so se razveselili, ko so slišali za Raspu-tino smrt, on pa je v pismu cesarici zapisal, da nihče iz njene družine ne bo živel več kot dve leti po njegovi smrti.
Zadnji dnevi Romanovih
Ko je proti koncu leta 1917 Rusijo zajela oktoberska revolucija Kerenski ni več mogel ščititi nekadnje cesarske družine. Novembra so se boljševiki polastili oblasti in z Nemčijo sklenili separatni mir. Novi ruski voditelj Vladimir Ilič Lenin se je moral odločiti, kaj naj naredi z nekdanjim carjem. Ko je bela garda, protirevolu-cionarna vojska, ki se je bojevala proti boljševiški Rdeči armadi, aprila 1918 ob transibirski železnici prodirala proti Tobolsku, je Lenin ukazal, naj Nikolaja z družino preselijo v Jekaterin-burg, mesto ob zahodni končni postaji železnice. Tam so bolj-ševiki okrutno ravnali z ujetimi Romanovi. 12. julija 1918 se je zagovornikom monarhije
pridružilo še 40.000 čeških vojakov. Bela garda je premagovala boljševiško obrambo in prodirala proti Jekaterinburgu. Iz Moskve je prišel ukaz, da Nikolaj II. nikakor ne sme priti v roke beli gardi. Ponoči 17. julija so zbudili Romanove in jih odvedli v kletne prostore, kjer so jih posedli na stole. Prebrali so jim smrtno obsodbo, nakar so jih postrelili ter pokončali z bajoneti.
Kdo je Anastazija
Dve leti po smrti cesarja in njegove družine je zvečer 17. februarja policist v Berlinu potegnil iz vode mladenko, staro približno 20 let. Ker ni hotela povedati, zakaj je nameravala storiti samomor, niti ni želela razkriti svojega imena, so jo napotili v ustanovo za duševno bolne. Čez čas je povedala, da je Anastazija, najmlajša hči Nikolaja II. in carice Aleksandre. Trdila je, da je edino ona preživela krogle in bajonete in da jo je rešil boljševiški stražar, ki je kasneje postal njen ljubimec. Njeni zgodbi, ki je spominjala na romantično pravljico, spočetka nihče ni verjel. Ker ji niso dovolili uporabljati imena Anastazija, je prevzela ime Anna Andersen.
Ko so jo izpustili iz bolnice, je še nadalje trdila, da je najmlajša hči Romanovih. Zato so se ruski emigrantski krogi odločili, da jo soočijo z domnevnimi sorodniki. Najprej sta se z njo sestali nadvojvodinja Olga, ki je bila Nikolajeva sestra in pruska princesa Irena, Aleksandrina sestra. Olga je obiskala Anno oktobra 1925 v neki berlinski bolnišnici, kjer je Andersenova okrevala po hudi tuberkulozi. Ob slovesu je Anna bruhnila v jok,Olga pa je rekla svojemu spremljevalcu: "Moj razum se noče sprijazniti s tem, toda moje srce mi pravi, da je ta mladenka Anastazija." Nato
ji je nadvojvodinja do božiča poslala več prisrčnih pisem, potem pa je sledil molk in januarja 1926 zanikanje. Zakaj si je Olga premislila?
Pred srečanjem Anne s princeso Ireno je eden izmed njenih sinov sestavil vrsto vprašanj, na katere bi lahko odgovorila samo prava Anastazija. Odgovori Anne Anderson so ga prepričali. Irena je priznala, da je Anna osupljivo podobna Anastaziji, kakršne se spominja. Toda tudi ona je tako kot Olga nazadnje zanikala, da bi šlo za pravo Anastazijo Romanov. Do l. 1928 so jo dvanajst Romanovih in trije Aleksandrini bratje označili za sleparko. Je šlo za politično potezo ruske plemiške emigracije?
Toda Anna je imela tudi zagovornike. Tatjana Botkin,
hči cesarjevega zdravnika, ki je bil ustreljen skupaj z Nikolajem, je videla Anastazijo v zaporu in je verjela njeni zgodbi. Kmalu so v javnost pricurljale nove vznemirljive podrobnosti o smrti Romanovih, ki se niso ujemale z uradno verzijo. Več prič je zatrdilo, da sta bila v noči 17. julija ubita samo Nikolaj in sin Aleksej, Aleksandro in njene štiri hčere pa naj bi prepeljali v Perm. Njihova nekdanja negovalka je izjavila, da je videla zapornice po 17. juliju in da sta Tatjana in Aleksandra večkrat poskušale pobegniti. Dr. Utkin je potrdil, da je 20. septembra 1918 v permskem zaporu obiskal hudo pretepeno mladenko, ki se je predstavila kot najmlajša nadvojvodinja. Druge priče so se spomnile, da so tisto jesen v gozdovih okoli Perma potekale obsežne iskalne akcije. Verjetno so iskali ubežnice. Tri tedne preden so belogardisti zavzeli Perm, so boljševiki peterico žensk posadili na vlak za Moskvo, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled.
Anna Andersen je na
zahodnonemških sodiščih
dvakrat sprožila postopek za potrditev njene identitete kot nadvojvodinje Anastazije. Na sodišče ni vplivala ne njena knjiga Jaz sem Anastazija in ne film z Ingrid Bergman. Obakrat, l. 1958 in 1970, je sodišče odločilo, da ni zadovoljivih dokazov, s katerimi bi lahko potrdili ali ovrgli Annino zgodbo. Vprašanje, kdo je bila Anna Andersen in ali je bila v resnici Anastazija, hči ruskega carja, ostaja brez odgovora.
Prihodnjič: Krščanski čudeži
Zakonski in družinski center Midva
Njegov sin ima prednost
Vsaka družina se na svoji poti razvoja sreča z različnimi stiskami, ki si jih pogosto ne zna razložiti, niti najti vzroka zanje. Takrat se vprašamo: Zakaj se to dogaja ravno meni? Zakaj midva? Zakaj jaz? Na Zakonskem in družinskem centru Midva na Ptuju vam lahko pri tem pomagamo.
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 041 867 856
Vprašanje bralke: Pred letom sem spoznala moškega, ki je bil v ločitvenem postopku. Ima devet let starega sina. Nobenega reda ni, kdaj bo videval tega otroka, pač po potrebi in ko otrok pokliče, to pa je lahko tudi vsak dan, pač ko se spomni, da mu nekaj manjka. Zdi se mi zelo razvajen. Prav jezna sem nanj, saj ne moreva niti na dopust, ker ga otrok nenehno potrebuje. Želim, da si z mano ustvari življe-
nje, ne da mu je otrok na prvem mestu. Ne morem ga sprejeti, še manj on mene. Tudi sama sem iz ločene družine, vendar se mi zdi, da pri nas ni bilo nobenih problemov.
Odgovor: V odnos ste vstopili z moškim, ob katerem se počutite kot druga violina. Gospa, kako je živeti, ko te partner ne razume, ne začuti v tvojem notranjem doživljanju, ob tem pa je tukaj še otrok, ki nenehno išče stik z očetom na
način, ki je za vas zelo boleč? Čutite, da ste jezni nanj, ga ne zmorete sprejeti in je nenehno odveč. Prav tako se počuti ta fant. Besen je nase, ker ne razume, zakaj je oče odšel, počuti se kriv, ne zmore sprejeti sebe in doživlja, da je nenehno odveč. Kako ste se vi počutili ob ločitvi svojih staršev in koga ste tam najmočneje pogrešali? Očeta? Vi zelo dobro veste, kako se ta otrok počuti, saj je vaša zgodba v čustvenem smislu najverjetneje zelo po-
dobna.
Pogovor s partnerjem lahko reši veliko stiske. Ko se bosta vidva začutila v tej stiski, bo odnos prerastel okvirje problemov, ki jih trenutno doživljata.
Vse dobro vam želim v prihodnje.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
Na valovih časa
Torek, 11. december
Danes goduje Danijel.
1475 se je rodil eden najbolj ekstravagantnih renesančnih papežev Leon X., ki je Rim spremenil v središče evropske kulture. 1721 je umrl je nemški botanik Rudolph Jacob Camerarius. 1801 se je rodil nemški dramatik Christian Dietrich Grabbe. 1803 se je rodil francoski skladatelj Hector Berlioz. 1843 se je rodil nemški zdravnik Robert Koch. 1856 se je rodil ruski filozof, sociolog, politik in zgodovinar, ruski marksist Georgij Valentinov Plehanov.
1905 je francoska vlada objavila zakon o ločitvi cerkve od države. 1911 se je rodil egiptovski pisatelj in scenarist Nagib Mahfuz. 1918 se je rodil ruski pisatelj Aleksander Solženicin. 1941 je Nemčija napovedala vojno ZDA.
1946 je bila ustanovljena mednarodna organizacija za pomoč otrokom Unicef.
1948 je mednarodno vojaško sodišče v Tokiu razglasilo sodbo v procesu proti japonskim političnim in vojaškim voditeljem. Sreda, 12. december Danes goduje Aljoša.
64 p. n. š. je postal Cezar pontifex maximus, to je prvi med duhovniki. 1126 je umrl v Marakešu v Maroku vodilni arabski filozof Averroes. 1526 se je rodil znani poveljnik španskih pomorskih sil Alvaro de Bazan, markiz Santa Cruz.
1821 se je rodil francoski književnik Gustave Flaubert.
1901 je opravil italijanski fizik Marconi prvi radijski prenos čez Atlantik.
1915 se je rodil ameriški pevec in filmski igralec Frank Sinatra.
1929 se je rodil angleški dramatik John Osborne.
1963 je postala Kenija samostojna država.
Četrtek, 13. december
Danes goduje Lucija.
1250 je umrl nemški kralj in cesar Friderik II.
1457 se je rodila v Bruslju vojvodinja Marlja Burgundska, dedinja Karla
Drznega in Izabele Bourbonske.
1466 je umrl veliki italijanski zgodnjerenesančni kipar Donato di Nicco-lo di Betto Bardi - Donatello. 1553 se je rodil Henrik IV. Navarski.
1797 se je rodil v Düsseldorfu najvidnejši lirik nemške romantike pesnik Heinrich Heine.
1816 se je rodil nemški izumitelj in podjetnik Werner von Siemens, inženir in eden od utemeljiteljev elektrotehnike. 1847 je s partnerjem osnoval podjetje Siemens-Halske, ki je še vedno eno najpomembnejših podjetij na svetu. V letih 1848 in 1849 je izdelal prvo telegrafsko linijo od Berlina do Frankfurta. 1838 se je rodil francoski botanik Pierre-Marie-Alexis Miltarde. 1860 se je rodil francoski gledališki igralec Lucien Guitry. 1915 se je rodil nemško-avstrijski igralec Kurt Jürgens. 1981 je poljski voditelj general Jaruzelski razglasil izredno stanje in dal aretirati vse voditelje sindikata Solidarnost.
2003 so Američani našli v podzemnem bunkerju v bližini rojstnega kraja Tikrita iraškega diktatorja Sadam Huseina. Petek, 14. december
Danes goduje Dušan.
1546 se je rodil danski astronom Tycho Brahe.
1913 je prišel otok Kreta pod Grčijo, od matične domovine je bil ločen
samo še med drugo svetovno vojno.
1935	je zaradi starosti (85 let) odstopil predsednik Češkoslovaške republike Tomaš Garrigue Masaryk.
1945 je Generalna skupščina OZN določila New York za svoje središče.
1959	so na Cipru so izvolili nadškofa Makariosa za prvega ciprskega predsednika.
1970 so se začele v Gdansku velike demonstracije, zaradi katerih je moral odstopiti vodja poljske partije Vladislav Gomulka. 1995 so v Parizu predsedniki BiH Alija Izetbegovic, Hrvaške dr. Franjo Tudman in Srbije Slobodan Miloševic podpisali mirovni sporazum o Bosni in Hercegovini. Sobota, 15. december Danes goduje Kristina.
37 se je rodil rimski cesar Neron. Znan je kot zelo krut vladar, požigalec Rima, morilec matere in svojega vzgojitelja Seneke ter več predstavnikov rimske aristokracije.
1640 je oblast na Portugalskem po ljudski vstaji prevzel domača dinastija Braganza.
1832 se je rodil francoski inženir Alexandre Gustave Eiffel.
1859 se je rodil iznajditelj esperanta poljski okulist Ludwik Lazarus Za-
menhof.
1960	je umrl filmski producent, scenarist in režiser Walt Disney.
1961	je po enoletni razpravi izraelsko sodišče obsodilo na smrt Adolfa Eichmana, organizatorja nacističnega iztrebljanja Judov.
2000 so ustavili izključi tudi tretji, to je zadnji še delujoči reaktor jedrske
elektrarne v Černobilu. Do katastrofalne nesreče v elektrarni je prišlo
26.aprila leta 1986.
Nedelja, 16.december
Danes goduje Albina.
1773 se je zgodila bostonska čajanka.
1776 se je rodil nemški fizik in kemik Johann Wilhelm Ritter.
1838 se je začel zulujski napad na Bure v Južni Afriki, ki se je končal z
velikim porazom Zulujev.
1882 se je rodil madžarski skladatelj in folklorist Zoltan Kodaly.
1936	so podpisali v Londonu protokol o nevmešavanju v špansko državljansko vojno.
1941 je madžarski parlament sprejel zakon o pripojitvi jugoslovanskih
krajev - Vojvodine, ki jih je okupirala madžarska vojska.
1955 so zunanji ministri članic Nato sprejeli sklep o oborožitvi Natovih
enot z jedrskim orožjem.
Ponedeljek, 17. december
Danes goduje Lazar.
1749 se je rodil italijanski skladatelj Domenico Cimarosa. 1770 je bil v Bonnu krščen (dan rojstva ni znan) eden največjih glasbenikov vseh časov nemški kompozitor Ludwig van Beethoven. 1778 se je rodil britanski kemik Humphrey Davy. 1819 je postal Simon Bolivar predsednik Kolumbije, ki je nastala z združitvijo Venezuele in Nove Grenade.
1903 sta ameriška letalska pionirja in konstruktorja brata Wilbur in Orvill Wright sta opravila prvi polet z motornim letalom.
AvtoD£OM
K nam je zapeljal najbolj dinamični član družine cee'd
Milijardo evrov vredna naložba v Kiino evropsko tovarno v slovaški Žilini je zaradi visoke učinkovitosti šest tednov pred načrtovanim datumom začela s proizvodnjo trivratnega člana družine ceed. Predčasna proizvodnja bo razveselila bodoče kupce, ki so o pro-cee'du že povpraševali. Od konca lanskega leta je tovarna prejela že 100.000 naročil za petvratni model, kar je zraven sedemletne garancije in petih zvezdic za varnost po Euro NCAP testu izjemen uspeh. Takšne priljubljenosti in posledično tudi rasti prodaje se verjetno niso nadejali niti pri samem korejskem proizvajalcu.
Proizvodnja trivratnega pro-cee'da bo Kio približala tistim kupcem, ki imajo raje trivratne, torej bolj športne modele in teh kupcev nikakor ni malo. Do konca letošnjega leta naj bi po predvidevanjih uvoznika na naše ceste zapeljalo okoli 40 vozil, v prihodnjem letu pa 200, po optimističnih napovedih še celo več.
Če vprašate Kiine strokovnjake, kako uspešno prodajati avtomobile na evropskih trgih, imajo na to vprašanje pravi odgovor. Novi model je treba zasnovati in izdelati v Evropi ter temeljito poznati evropski "okus", zahteve in merila, ki se
razlikujejo od južnokorejskih. Številne novosti in široka paleta modelov dokazujejo, da se pod okriljem Hyundaija da prebiti na evropski trg vozil, h kateremu sedaj dodajajo še en košček - trivratni ceed, ki je bil zasnovan in oblikovan v Nemčiji. Rezultat omenjenega je všečna oblika, pri kateri so vidni nekaterih evropski oblikovalski prijemi, če samo omenim hišno prepoznavno masko motorja, kratke ka-roserijske previse in poudarjeno bočno linijo.
Pro-cee'd ni revolucionaren avto, a kot celota deluje skladno. Zraven daljšega para vrat, ki je obvezen za trivratne različice, je spremenjen toliko, da mu lahko pripišemo tudi nekaj športnosti, za kar so zaslužni spremenjena maska, nižje vetrobransko steklo, zadnje luči in za tri centimetre znižano podvozje. Če smo natančni, si tri in petvratna izvedba delita le motorni pokrov in prednja blatnika, vse ostalo naj bi bilo ukrojeno drugače. Dinamiko trivratne kie, ki se ponaša z eno izmed razredno najdaljših medosnih razdalji z 2,65 metra, nadgrajujejo za dobrih 27 centimetrov daljša prednja vrata, ki se zaradi priročnosti in lažjega dostopa do zadnje klopi odpirajo tristopenjsko, in to do kota 70 stopinj.
Če je zunanjost tri- in petvratnega ce-e'da izvirna, za voznikov delovni prostor tega ne moremo reči. Na armaturni plošči so sicer nameščeni tridelni merilniki, proti vozniku usmerjeno sredinsko konzolo si je moč omisliti v nekaj različnih barvah, a to še zmeraj ne popravi vtisa o suhoparni notranjosti. Sploh, če na primer pogledate prestavno ročico. Boljša popotnica za nov trivratni model je prtljažnik z dvojnim dnom, ki ravno tako kot pri pet-vratnem modelu v osnovni ponuja za 340 litrov prostora, s podiranjem zadnje klopi pa se ga da povečati na 1240 litrov.
Ob za enkrat enaki motorni ponudbi kot je pri petvratni izvedbi oziroma kara-vanu so pri Kii na račun znižanega podvozja manjše mase vozila spremenjenih nastavitev vzmetenja ter plinskih blažilnikov napovedali izboljšane vozne lastnosti. 1,6-litrski turbodizel ima v šibkejši različici 90 KM, v močnejši pa 115 KM. Nekaj športnejši je 2,0-litrski štirivaljni turbodi-zel s 140 KM. Bencinski motorji s prostorninami od 1,4 do 2,0-litrov, ponujajo od 109 do 143 KM.
Pri slovenskem uvozniku predvidevajo, da bo novi član Kiine družine v letu 2008 dosegel 20 odstotni delež prodaje vseh ceedov.
Sandera bodo izdelovali v Južni Afriki
Že leta 1998 so Francozi proučevali možnosti za izdelavo vozila predvsem za dostopno ceno in ga nato poimenovali logan. Do konca leta 2001 je ta avtomobil postal del širšega programa, v katerem je bilo predvidenih več karoserijskih različic in motorjev, s katerimi bi ustregli raznolikim potrebam širokega kroga kupcev. Proti koncu leta 2004 je Renault predstavil še klasično limuzino s štirimi vrati, ki je zagotavljala najboljše razmerje med prostornostjo in ceno, s tem pa so izpolnili prvotne zahteve za zanesljivost in robustnost. Na tej konstrukcijski osnovi so do danes izdelali že skoraj 700.000 vozil, ki so jih prodali na več kot 55 trgih po svetu. In če zgodbo nadaljujemo - pred kratkim je izvršni podpredsednik Rena-ulta za načrtovanje izdelkov in programov napovedal, da bo Renault leta 2009 pričel z izdelavo sodobnega petvratnega avtomobila, ki ga bodo izdelovali v Nissa-novi tovarni v Južnoafriški republiki.
Sandero naj bi pomembno prispeval k rasti francoskega giganta, še posebej v Južni Afriki, ki velja za pomemben trg za mednarodno rast Renaulta, saj je prodaja vozil na tem trgu od leta 2003 do leta 2006 zrasla za kar 73 odstotkov. Gre za model nižjega cenovnega razreda, ki ga je Renault skupaj z Dacio razvil za tiste kupce, ki razmišljajo o uporabnem in cenovno dostopnem avtomobilu, ki se bo na nekaterih trgih prodajal z Renaultovim, na drugih pa z Daciinim logotipom.
Petvratni sandero oblikovno izraža dovolj pripadnosti Renaultu, hkrati pa prinaša praktičnost in dovolj prostora za potnike in njihovo prtljago - torej ima tiste lastnosti, ki smo jih že spoznali v dacii logan.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Paraziti
Parazit je organizem, ki živi v drugem živem bitju ali na njem in mu je to v prid, gostitelju pa to v večini primerov škoduje. Parazit zadovoljuje svoje prehrambene potrebe iz gostiteljeve krvi ali tkiv, kar mu omogoči, da se razmnožuje. Živalski paraziti človeka so različne praži-vali, gliste, metljaji, trakulje, pijavke, uši, klopi in pršice. V tem prispevku bi se dotaknila predvsem glist, uši, klopov in pršic, saj so le-te v našem okolju najbolj pogosto prisotni.
• Gliste
Glistavost najpogosteje povzročajo podančice, lahko pa jo povzročijo tudi trakulje. Okužimo se z jajčeci, ki jih z neumitimi rokami vnesemo v telo. Ta jajčeca se v želodcu in črevesju razvijejo v gliste. Samice ponoči zlezejo iz črevesja in ležejo mikroskopsko majhna jajčeca okoli zadnjične odprtine. To povzroča srbenje. S praskanjem pridejo ta jajčeca za nohte in se preko ust spet prenesejo v črevo (sa-mookužba). Znaki glistavosti so: srbenje v predelu zadnjične odprtine, žive gliste ali deli glist v blatu, bolečine v
trebuhu, bruhanje, kolobarji okrog oči, utrujenost. Prisotnost glist se določi z laboratorijskim pregledom blata. Če je prisotnost glist potrjena, zdravnik predpiše ustrezno zdravilo proti glistam. Le-to se jemlje v dveh odmerkih. S prvim odmerkom se uničijo žive gliste, jajčeca pa ostanejo nedotaknjena. Z drugim odmerkom, ki se aplicira čez 14 dni, pa se uničijo gliste, ki so se razvile iz jajčec. Ta razmak med odmerki ne sme biti prevelik, da gliste, ki se razvijejo iz jajčec, še niso sposobne leči jajčec.
Okužbo z glistami lahko preprečimo z rednim umivanjem rok in ustrezno higieno.
• Uši
Uši so droben mrčes brez kril, ki se hrani s človeško krvjo. Poznamo naglavno, telesno in sramno uš. Najbolj pogosta je naglavna uš. Te uši živijo na lasišču in sesajo kri na lasišču. Piki naglavne uši zelo srbijo, človek se praska in zato pride do vnetja in bakterijskih okužb. Samice uši vsak dan odložijo skupino drobnih bledih jajc (gni-de), ki so pritrjene na lase ob lasišču. Iz teh gnid se izležejo uši v sedmih dneh. Odrasle
Foto: Črtomir Goznik
Simona Fridl, mag. farm.
uši živijo tudi več tednov.
Preventive pri ušeh ni! Odstranimo jih s posebnimi šamponi proti ušem. Pri tem je potrebno upoštevati navodila proizvajalca, saj je potrebno šampon pustiti na lasišču točno določen čas, da uničimo uši. Gnide izčešemo iz lasišča s posebnim gostim glavnikom.
• Klopi
Klopi so živali, ki se močno zagrizejo v kožo in sesajo kri gostitelja. Zaradi tega lahko prenašajo nevarne bolezni kot sta klopni meningitis, proti kateremu se je možno cepiti, in borelioza. Okužba z borelijo se pokaže kot rdeč rob okrog mesta ugriza klo-
pa. Najbolje je, če pritrjenega klopa odstrani zdravnik, saj ga je potrebno odstraniti v celoti. Pred klopi se lahko zaščitimo s pripravki proti klopom, ki jih lahko kupite brez recepta v lekarni. Pri tem je potrebno preveriti, ali je na navodilu izrecno napisano, da preparat deluje tudi proti klopom. Potrebno je upoštevati, kako dolgo deluje oz. kako pogosto ga je potrebno nanašati za popolno zaščito pred klopi.
• Garje
Garje povzroča pršica Sarcoptes scabiei, ki se zarije v kožo, kjer odlaga jajčeca. Garje so ob tesnem telesnem stiku močno kužne. Odprtine rovčkov, ki jih pršica izkoplje, so na koži vidne kot drobne sive luskaste bunčice. Najpogostejše so med prsti rok, na zapestjih, okrog spolovila in pod pazduhama. Garje hudo srbijo, zlasti ponoči. Kot posledica praskanja se pojavijo kraste in rane. Bolezen zdravimo z raztopinami, ki jih predpiše zdravnik na recept. Pred prvim nanosom zdravila je potrebno kopanje, da se odprejo kožne pore. Vso perilo, tudi posteljnino, je potrebno dobro oprati in prelikati, da se uničijo preostale pršice. Simona Fridl, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Prazniki se bližajo
Vedno svetleje je, v nedeljo smo prižgali že drugo lučko na adventnem venčku, lučko, ki predstavlja mir na svetu. Vreme noče in noče slediti koledarju, tako da sem nam kot vse kaže obeta še en božič brez snega. A kaj za to, ga bomo lepega naredili sami.
Balkonsko cvetje in posodovke v zimovališču
Zaradi toplega vremena moramo biti še bolj pozorni na vse rastline, ki jih prezimljamo. Tako vreme jih lahko vzpodbudi k ponovni rasti. Zato moramo nujno zračiti prostore vsak dan vsaj eno uro. Pa ne izberemo najtoplejšega dela dneva, saj moramo znižati temperaturo v prostoru. Obenem sproti pregledamo rastline, odstranimo vse odmrle liste. Če se rastline preveč tiščijo skupaj, jih poskušamo razmakniti, če je seveda dovolj prostora.
Mnoge posodovke so odvrgle liste. To je značilno zanje, saj nas večina nima ravno primernega prostora za prezi-movanje. Če je premalo svetlobe, rastline preprosto od-vržejo liste. To še ni znamenje, da so odmrle. Res pa je, da jih lahko mi potem uničimo s preveč zalivanja. Zato je sedaj resnično potrebno biti pozoren na količine vode, ki jih uporabimo za zalivanje. Voda ne izhlapeva skozi liste, zaradi nižjih temperatur tudi ne izhlapeva iz zemlje, zato je potrošnja vode res majhna. Preveč vode lahko uniči koreninski sistem, potem pa rastline spomladi res ne bodo več pognale.
Tudi podtaknjencev ne zalivamo preveč, le toliko, da je zemlja malo vlažna. Izhlapevanje vode iz zemlje povzroča višjo zračno vlago ravno ob listih, zato se lahko na njih razvije bolezen. Vsako propadlo rastlino pa takoj odstranimo, da se bolezen ne razširi prehitro. Pri tem morate biti zelo pozorni, saj radi propadlo rastlino pogledamo od blizu, se je dotaknemo z rokami in podobno. Ko to enkrat naredimo, se ne smemo več dotikati zdravih rastlin.
Okrasne gredice
Toplo vreme gre na roke vsem, ki še niso posadili spomladanskih čebulic. Mnogi si tudi želite še posaditi kakšen okrasen grmiček ali drevo. Za vse to je seveda še primeren čas. Le paziti moramo, da tega ne počnemo takrat, ko je zemlja zelo mokra. Potem bomo namreč ravno okoli na sveže posajenih korenin dali zemljo, ki se bo ob sušenju sesedala in sprijemala, tako da bo za nove rastoče korenine zelo težko, da se dobro in hitro razvijejo. Lahko pa skopljemo samo jame in damo zemljo na kup ob njih. Mnogi starejši vrtnarji so vedno svetovali, da jame za nove rastline skopljemo mesec dni, preden jih posadimo, da se »prezračijo«. Jamo vedno skopljemo vsaj enkrat večjo kot je koreninska gruda kupljene rastline. Lahko je tudi nekoliko globlja, če imamo namen v jamo dati založna gnojila. Ta vedno pokrijemo s slojem zemlje, da nove korenine ne dosežejo gnojil prehitro.
Še vedno lahko tudi razsajamo trajnice, čeprav je mogoče nekoliko premokro. Zelo lepe in moderne so sedaj okrasne trave, tudi na eni večjih evropskih vrtnarskih razstav na BUGI v Nemčiji so bile na prvem mestu. Kombiniramo jih s spomladanskimi čebulnicami, saj spomladi trave še ne predstavljajo nekega lepega okrasa na gredici. Potem pa lahko mednje posadimo še perunike, kakšne enoletne suhe rože, zelo lepo se v koncept grede z okrasnimi travami vklapljajo tudi maslenice, kane in rudbekije, za jesensko popestritev pa še jesenske oziroma poletne astre in hermelike. Če tako gredo pokrijemo z lubjem ali v zadnjem času modernejšim kamenjem, potem je z njo izredno malo dela, efekt, posebej v času, ko trave zacvetijo, pa je enkraten. Trave nimajo škodljivcev, zelo redkokdaj potrebujejo zalivanje oziroma namakanje, če so tla zastrta, tudi gnojenje skoraj ni potrebno, vsaj vsako leto ne. Le jeseni jih povežemo skupaj, spomladi pa porežemo in odstranimo suho listje. Za zimski okras pa lahko med prave trave posadimo šaše, ki obdržijo zeleno listje. Takšna greda je veliko bolj naravna za naše okolje kot iglavci. Panonska nižina je bila nekoč, preden jo je obljudil človek, stepa in ne gozd. Torej so tudi trave veliko bolj naravne v našem okolju kot iglavci.
Miša Pušenjak
OŠ Olge Meglic
Ljubezen, prijateljstvo in ponos
Učenci osnovne šole Olge Meglič, ki so minuli teden praznovali 29. dan šole, so v petek pripravili osrednjo proslavo, na kateri so letos razmišljali in ustvarjali na temo ljubezni, prijateljstva in ponosa.
Praznovanje 29. dne osnovne šole Olge Meglič se je začelo v ponedeljek z otvoritvijo razstave grafik Janka Mariniča, nadaljevalo pa v torek s predstavitvijo nove spletne strani šole in posebne izdaje šolskega časopisa v elektronski obliki. Ob tej priložnosti pa so trem najbolj izvirnim avtorjem, ki so izdelovali lutke, podelili nagrade. V sredo so se srečali na okrogli mizi pod naslovom Osebno zadovoljstvo - protiutež drogam, takoj zatem pa so za učence pripravili tržnico poklicev. Tudi v četrtek so izpeljali okroglo mizo na temo Zaupati, spoštovati, biti strpen in odgovoren - je out ali in? Teden, poln dogodkov ob praznovanju 29. dneva šole, so
okronali v petek z osrednjo prireditvijo, na kateri so razmišljali in ustvarjali na temo ljubezen, prijateljstvo in ponos. Glavna organizatorica prireditve je bila Simona Truntič, za sceno je poskrbela Lea Kralj, za govorni del pa Renata Debeljak. Prireditve so se udeležili tudi ravnatelj in učenci šole Džure Estera iz Koprivnice, za glasbeni del prireditve pa so poskrbeli učenci Glasbene šole Karola Pahora Ptuj. Zanimiv večer, na katerem so učenci predstavili kopico svojih sposobnosti, od plesanja, žongliranja do politiziranja in ustvarjanja televizijskih vsebin, so zaključili s pevskim nastopom zbora Osnovne šole Olge Meglič, ki ga je vodila Marjeta
Babič. Ob koncu je prisotne nagovoril tudi ravnatelj Ervin Hojker, ki je učencem podaril
vstopnice za že tradicionalen ogled filma v kinu.
Dženana Bečirovič
Prireditev se je začela z malimi mornarji.
Dz-olgica3: Brez plesa seveda ni šlo.
Med točkami je bilo tudi žongliranje, ki je med otroci vedno bolj popularno.
OŠ dr. Ljudevita Pivka
Kako je potovala naša tetka Zima?
Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka na Ptuju obiskujejo otroci z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Ne zmorejo programa večinske osnovne šole, ker imajo znižane kognitivne sposobnosti, vendar se lahko izkažejo na nekaterih drugih področjih. Ene od teh so ročne spretnosti obdelave različnih materialov. Pod njihovimi prsti nastajajo umetnije, ki se jih ne bi sramovala večina otrok, ki se usposabljajo v večinskih šolah.
Letos poteka na naši šoli projekt Ekologija medosebnih odnosov, del katerega je tudi druženje otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki se izobražujejo po prilagojenem vzgoj-no-izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, z otroki z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ki se usposabljajo po posebnem programu. Prvi bodo kasneje nadaljevali v nižjem
poklicnem programu srednjih šol, drugi pa najdejo svojo »zaposlitev« v varstveno delovnih centrih na Ptuju in Dornavi.
Druženje teh otrok poteka v skupnih aktivnostih, delavnicah, ki potekajo na naši šoli. Skupaj smo nabirali kostanje in jih pekli, skupaj smo zasadili cvetlično gredico, skupaj smo v tem času izdelovali adventne venčke, ...
Skupaj smo izdelali strašila
v jesenskem času ter jih postavili na našem majhnem dvorišču tudi na ogled meščanom. Ustavila so marsikateri korak, privabila nasmešek na obraz . Ob martinovem so ponoči strašila odšla, verjetno s pomočjo »junakov«, pot pa so zaključila na strehi srednješolske stavbe. Verjamemo, da niso bila nikomur napoti, verjamemo, da so bila nekomu celo zelo všeč in si je želel popestriti svoje okolje
in seveda tisto noč. Kljub temu se naj tisti »junaki« zavedajo, da so bili učenci, ki so v te lutke - strašila vložili ogromno zamisli, truda in časa, zelo žalostni in razočarani.
Ampak nismo se predali. Enako zavzeto je druga skupina učencev začela ustvarjati tetko Zimo. Nastajala je precej časa, bila je veličastna in kar klicala je k belim snežinkam, ki naravo umirijo. V četrtek je zavzela mesto, kjer so bila prej strašila. Ni imela časa privabljati snežink, saj je prehitro prišel konec tedna, ko se je tudi ona brez lastne želje preselila ob Srednješolski center. Bila je predmet nočne zabave ljudi, ki za svoja dejanja ne prevzemajo odgovornosti in ne razmišljajo o posledicah. Ali si res ne znate narediti svoje tet-ke Zime? Ker si tudi vi želite popestriti svoje šolsko okolje, vas vabimo, da skupaj ustvarjamo. Svoj prosti čas lahko izkoristite tudi drugače. Spoznali boste, da merimo vrednost stvari v tem, koliko truda, energije smo vložili v njo. Tetka Zima je sedaj spet doma, poškodovana od napornega nočnega izleta do Srednješolskega centra.
Dragi ponočnjaki, vsak je lahko »junak« nad lutko ali nemočno osebo, vendar se tako »junaštvo« slej ko prej povrne.
B. Munda
Foto: DB
Zanimivosti
Je HTV posnela 50 centa pri uživanju kokaina?
Zagreb, 7. decembra (STA) - Hrvaška televizija je v ponedeljek pred koncertom ameriškega raperja 50 centa v Zagrebu posnela njega in dva njegova prijatelja pri domnevnem uživanju kokaina. Reporter in snemalec HTV sta pri neposrednem javljanju v osrednjo večerno informativno oddajo Dnevnik nenapovedano vstopila v sobo, kjer naj bi se 50 cent pripravljal na nastop, ter tam zalotila trojico, ki je bila v "zgovornem" položaju sklonjena nad mizo.
Dolgoletni glasbeni novinar HTV Ante Batinovic je zapustil sobo takoj, ko je eden od trojice zakorakal proti njemu in začel mahati z rokami proti kameri, tudi to pa je bilo dovolj, da so nekateri ostrovidni gledalci za reporterjevim hrbtom zagledali pribor za uživanje kokaina. 50 cent se je čez nekaj sekund pojavil na vratih sobe, Batinovic pa ga je v slabi angleščini vprašal: "Kako se počutite?" Celotni posnetek se je že pojavil na spletni strani YouTube.
Sicer pa je Curtis James Jackson, kakor je pravo ime 50 centa, nekaj tisoč obiskovalcev njegovega dvournega koncerta v Zagrebu povsem navdušil. Zanimivo je, da je kot pre-dizvajalka nastopila tudi hrvaška pevka Jasna Zlokic, ki so jo napovedali kot "hip-hoperko J. Zlo". V duetu s hrvaškim raperjem Neredom je odpela svojo uspešnico Skitnica.
Miki Miška in Jaka Racman se morata zglasiti na sodišču
Milano, 7. decembra (STA) - Miki Miška in Jaka Racman se bosta morala zagovarjati na sodišču, če gre verjeti nedavnemu pozivu italijanskega sodišča. Milanski dnevnik Corriere della Sera je namreč pred dnevi objavil kopijo dejanskega sodnega poziv, ki signora Topolina (Miki Miško) in signora Paperina (Jaka Racmana) vljudno vabi, da se zgla-sita na neapeljskem sodišču.
Šlo naj bi za sojenje nekemu Kitajcu, ki je obtožen prodajanja ponarejenih igrač in nalepk za majice s podobo omenjenih junakov. To, da sta se kot priči v sojenju pojavila Miki Miška in Jaka Racman, je časnik označil kot "bizarno" birokratsko napako, ki pa naj bi nazorno ponazarjala celoten italijanski sodni sistem, poln zaostankov, pomot in tehničnih napak.
Sodni poziv je iz Neaplja preko milanskega sodnega urada sicer romal vse do odvetnikov ameriške družbe Walt Disney, ki ima izključne avtorske pravice do obeh animiranih junakov.
Brooklynski most po novem z "zelenimi" žarnicami
New York, 7. decembra (STA) - Znane okrasne lučke na brooklynskem mostu v New Yorku bodo postale "zelene", saj bodo stare žarnice zamenjali z novimi, varčnimi. Menjava 160 žarnic na znamenitem mostu, ki bo naslednje leto star 125 let, naj bi stala pol milijona dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Med ukrepi, s katerimi želijo v New Yorku znižati učinek toplogrednih plinov, sta tudi menjava 25.000 uličnih luči ter uporaba novih, hibridnih gasilskih in policijskih vozil. Mesto namerava testirati tudi tri nove hibridne smetarske tovornjake, je povedal župan New Yorka Michael Bloomberg. Letos ima celo slovito božično drevo v Rockefellerje-vem centru varčne žarnice ter vrsto sončnih celic.
Lani je Bloombergova administracija izdala poročilo, kjer je ugotovila, da so izpusti toplogrednih plinov leta 2005 v New Yorku znašali 58,3 milijona ton. To je skoraj en odstotek vseh izpustov v ZDA letno. Župan želi doseči 30-odstot-no znižanje izpustov toplogrednih plinov v New Yorku bo leta 2030.
Bo Gibson postavil filmsko produkcijsko hišo v Kostariki?
San Jose, 7. decembra (STA) - Avstralski igralec in režiser Mel Gibson se je mudil v kostariškem mestu San Jose, kjer se je srečal z nekaterimi vladnimi predstavniki. Gibson si namreč v Kostariki želi ustanoviti filmsko produkcijsko hišo, poroča tiskovna agencija AP. Gibson se je srečal z ministri za trgovino, turizem in gospodarstvo.
Gibson je za medije povedal, da je Kostarika lepa in stabilna dežela. Rad imam njene prebivalce in kostariško kavo, je še povedal Gibson, ki v Kostariki že poseduje nepremičnino.
Gibson je Kostariko obiskal že julija, ko se je srečal s predsednikom države Oscarjem Ariasom. Takrat je beseda tekla o finančni donaciji za tamkajšnje Indijance.
"Strojevodja" Fittipaldi ogrozil potnike
Praga, 6. decembra (STA/AFP) - Češka železnica je nekdanjega prvaka v formuli 1 Emersona Fittipaldija obtožila ogrožanja potnikov na vlaku. Brazilec je letošnjega oktobra imel dovoljenje, da v lokomotivi opravi fotografsko snemanje, med poziranjem pa je Južnoameričan nenadoma začel opravljati dolžnost strojevodje in brez dovoljenja premaknil ročico za paro, s čimer je resno ogrozil varnost potnikov.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK	mo. Prilijemo vino, smetano in toliko juhe,
fižolova kremna juha, piščančji fileji v oma- da je omaka primerno gosta. Počasi kuhamo ki*, široki rezanci, solata	25-30 minut.
SREDA
juha "iz vrečke", krompirjevi svaljki, solata ČETRTEK
pečene krvavice, kisla repa PETEK
gobova juha, ocvrti sojini polpeti, zelena
solata
SOBOTA
zelenjavna juha, rižev narastek z mesom**,
solata
NEDELJA
cvetačna juha, pečenka iz mletega mesa,
pečen krompir, solata
PONEDELJEK
piščančji paprikaš, testenine
*Piščančji fileji v omaki
60 dag piščančjih prsi brez kosti, timi-jan, sol, 2 zeleni papriki, 2 dag masla, 2 žlici olja, 1 žlica sesekljane čebule, 1 žlica moke, 1 dl belega vina, 1,5 dl sladke smetane, juha iz kocke.
Prsi narežemo na tanke rezine. Osolimo in potresemo s timijanom. Papriko prereže-mo, odstranimo seme in jo narežemo na širše rezance. Na mešanici olja in masla spraži-mo čebulo, dodamo meso in mešamo, da se osuši mesni sok. Meso malo odmaknemo in ob robu kozice popražimo moko, dodamo narezano papriko, nato vse skupaj premeša-
Foto: Alenka Smigoc
**Rižev narastek z mesom
2 žlici maščobe, 2 žlici sesekljane čebule, 4 dl riža, 1,25 l vrele juhe ali kropa, sol, 2 jajci, 2 žlici smetane, 1 žlica naribanega sira; za mesno sekanico: 2 žlici olja, 2 žlici sesekljane čebule, 1 strok sesekljanega česna, 30 dag mletega telečjega ali perutninskega mesa, sol, poper, 4 dag namočenega in ože-tega kruha, 1 jajce, 2 žlici smetane, pet-eršilj.
Maščobo segrejemo, dodamo čebulo, malo popražimo, vsujemo riž in ga mešamo, dokler ne postekleni. Prilijemo vročo juho, malo osolimo, pokrijemo in na majhnem ognju dušimo 20 minut. Kuhan riž ohladimo in vanj zamešamo jajci, smetano in sir. Za mesno sekanico v kozici segrejemo olje, dodamo čebulo, in ko porumeni, dodamo česen, mleto meso, sol in poper ter mešamo, da se osuši mesni sok. Zamešamo ožet kruh, še nekajkrat premešamo in odstavimo. Malo ohlajeni masi primešamo jajce, smetano in peteršilj. Pravokoten model namastimo in damo vanj riž. Po sredini po dolgem riž odmaknemo, da naredimo vdolbino, in vanjo damo mesno sekanico ter jo malo potlačimo. Prekrijemo z odmaknjenim rižem in vse poravnamo. Rižev narastek pečemo 35 minut pri 2000 C.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
E
Kar ženska pravi ljubimcu, ki zanjo gori, je treba napisati v veter in na hitri val.
-k-k-k
Pustimo lepe ženske moškim brez domišljije.
•k-k-k
Ženske ne mislijo, pogosto pa si premislijo.
-k-k-k
Ženske so vsa ta stoletja služile kot očala s čarobno in slastno močjo, da so odsevale podobo moža v dvakratni naravni velikosti.
-k-k-k
Nekateri ljudje se rodijo povprečni, nekateri dosežejo povprečnost in nekaterim je povprečnost vsiljena.
-k-k-k
Pogovori med Američani in Sovjeti so poskus, da bi viski razredčili z vodko.
-k-k-k
Otrok odraste, ko spozna, da ima pravico ne le da ima prav, ampak tudi, da se moti.
-k-k-k
Kolumb ni mogel odkriti Amerike za vse nas, niti nam prihraniti napora, da ne bi vsak zase odkrili svoje Amerike.
-k-k-k
Upanje je naša največja norost.
-k-k-k
Upati pomeni zanikati prihodnost.
Vrnitev
Mujo je prišel iz začasnega dela v tujini domov na počitnice. Takoj ko je vstopil v svojo hišo, je ženi pokazal GSM telefon.
"Kaj pa je to?" ga je vprašala.
"Uh, kako si zaostala. To je GSM!"
Mujo je odšel v kopalnico, si natočil vodo v banjo, zlezel v kad, nato pa po GSM aparatu poklical ženo: "Fata, pridi me umiti po hrbtu!"
"Ne morem zdaj, tisti moj idiot seje vrnil iz Nemčije!"
Hčerka
Nervozen moški se je sprehajal pred porodno sobo. Ko je končno k njemu pristopila babica, jo je moški vprašal: "No, kaj je?"
"Hčerko imate, gospod!"
"Kaj pa moja žena?"
"Tudi ona ima hčerko!"
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
TEST ZA UGOTAVLJANJE VINJENOSTI
MESEČNI CIKLUS PRI ŽENSKAH
GL. MESTO SLONOKOŠČENE OBALE
Z MESOM POLNJENA TESTENINA
OSOJNA STRAN
QUEEN LATIFAH
DRAGO LORBEK
GROZDNA PLESNOBA
NAŠ PLAVALEC ANŽE
FRANCOSKI ZOOLOG (YVES)
JAP. GENERAL (HIDEKI)
AVSTRALSKI DOLAR
ŠTEFAN LAPAJNE
AM. IGRALKA (PATRICIA)
KAZNIVO DEJANJE, PRESTOPEK
OLGA AVBELJ
ORODJE ŽANJIC
MANJŠA BRIZGALKA
ZAPOR, JEČA, KEHA
ČAKAVSKO NAREČJE
TEPEC, NOREC
ALENKA GODEC
NOVINAR, DNEVNIČAR
VZPETINA PRI KRŠKEM
TREBUŠATOST STEBRA
POLITIČNI NAVIJAČ
VOTLA MERA
IZUŠENA REČNA STRUGA V PUŠČAVAH
KAREL GOTT
TEKOČA VODA
IMETJE LASTNINA
NAIVNA UMETNOST
MOLZNI ORGAN
AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE)
OSTANEK POSEKANEGA DREVESA
PRITOK TIBERE
CIGARETNI OGOREK
GORA NAD AJDOVŠČINO (1242 m)
CEVASTI LEDNI KLIN
AVSTRIJSKA POROČEVALSKA AGENCIJA
ŠPORTNI NOVINAR TAMŠE
GLASBENI IZRAZ
PISANA PAPIGA
LIKER IZ
RIŽA
sedi med poletom."
"Moja ima pa tako lepe plave oči!" je rekel tretji.
"Oči pa res nimajo nobene zveze z ritjo!" sta se začudila prva dva.
"Kako da ne? Drugo jo je pa sama rit!"
Naravna katastrofa
"Gospa profesorica, ali imate morda pri sebi kakšno svojo fotografijo za mojo mamo?" je vprašal Bojan.
"Zakajpa?" se začudipro-fesorica.
"Moja mama zbira fotografije o naravnih katastrofah!"
Na tehtnici
Blondinka stoji gola na tehtnici. V rokah drži svoja oblačila in obutev ter modruje: "Jaz sem pa mislila, da je človek brez obleke lažji!"
Avto
"Dober dan!" pozdravi Janko, ko vstopi v prodajalno avtomobilov. "Rad bi lep avto za mojo ženo!" je rekel prodajalcu.
"Oprostite, toda pri nas ne menjavamo staro za novo!"
Kila
"Zakaj sta Mujo in Huso med vojno dobila kilo?"
"Ker jima je vojaški starešina naročil, naj tank dvigneta v zrak!"
Katera ima večjo
Trije možje se pogovarjajo, katera od njihovih žena ima večjo rit.
"Moja ima tako veliko, da mora v kupeju vlaka sedeti na dveh sedežih hkrati!" je rekel prvi.
"To ni nič!" se je oglasil drugi. "Moja ima tako, da moram v letalu rezervirati celo vrsto sedežev, da lahko
Disciplinska
"Zakaj ste dali Jureta na disciplinsko, saj ni prav nič naredil." "Zato!"
Dolenjci
Trije mrtvo pijani Dolenjci gredo iz gostilne po železniških tirih. Po nekaj korakih reče prvi: "Ne zastopm za-kuga so dons štenge taku narazn..."
Čez čas potoži drugi: "Kaku je taa graja taku ni-sku pastaulena..."
Pa se oglasi še tretji: "Konc prablema! Lift že prhaja!"
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: smash, Tartu, arkus, Riad, Guinness, pletenina, Berling, Remete, Nuša Rajher, eser, ZS, Rakek, nrav, Stra, drob, ena, Einar, les, koala, Ra, vodja, INOVA, Jens, dvom, vez, cenilec, Cimarro, ati, AC, Sava, KS, trn, Lin. Ugankarski slovarček: APARO = angleški rockovski pevec (Angie); ASER = eden izmed dvanajstih jakobovih sinov; AUD = okrajšava za avstralski dolar; DELAGE = francoski zoolog (Yves, 1854 - 1920); ERENG = kenijski tekač (Paul, 1967 - ); LAKTIZEM = premik otroka v maternici; LEBASQUE = francoski slikar (Henri, 1865 - 1937); ROR = cevasti ledeni klin (nastrok. Pog.); UČAKAR = slovenski plavalec (Anže, 1985 - ).
íPoiluiaj'tz naí
na i.u£.touneJn ijiietu!
RADIOPTUJ
net, dfiíetcc
www.radio-ptuj.si
DIJAŠKI DOM
PREDPRAŽNIK
DUET
KRALJ ŽIVALI
OČKA
Govori se ...
... da se nekateri „stari" Ptujčani resno sprašujejo, zakaj neki je njihov prvi mož svojega abrahama praznoval v sosednji šterntalski občini. Najbolj povešeno imajo svojo čobico dravaški modri kurenti, ki jim „šumari " niso najbolj pri srcu.
... da postaja tradicionalni smučarski sejem Zima - šport vse bolj ena od novih ptujskih sejemskih znamenitosti., saj je bilo pred športno dvorano Mladika skoraj več uličnih preprodajalcev kot v dvorani; skoraj tako kot na nedavnem Katarininem sejmu.
... da si najodgovornejši v markovski občini pri reševanju problemov z umestitvijo trase bodoče hitre ceste veliko obetajo tudi od štipendistov Trstenjakove fundacije. Kako si sicer razložiti dejstvo, da so oba dogodka sklicali isti dan in ob istem času.
... da nadstreškov na avtobusni postaji v Mihovcih niso postavili samo zaradi potnikov, ki jih je tam bolj malo, ampak menda bolj zato, da bodo vrli policisti, ki tu zelo radi ustavljajo v obeh smereh, lahko delali tudi v dežju in snegu na suhem.
... da je najboljši ptujski žo-gobrcarski sodnik priznal, da ni nezmotljiv. Kdor prizna
krivdo, mu je pol oproščeno.
Vidi se ...
. da ima mati narava zelo bujno in včasih že skoraj malce „pokvarjeno" domišljijo. Na vrtu Helene Kostanjevec z Rimske ploščadi je zrasel korenček s takšnim korenom, da bi mu - glede na proporce - lahko zlahka zavidal marsikateri „mačo".
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 14. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Vojko Marinkovič, Rimska ploščad 20, 2250 Ptuj.
Pa veliko zabave!
Foto: Damijan Cebek
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo ob fotografiji dobili tole sporočilo: Poglejte, pri nas že hodijo božički. Na sliki so: Zala - 3 leta, Blaž - 19 mesecev in Iztok - 2 meseca.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			7				3	
2			8		6	1		
5	3				4	7	8	
	8	5	6					
7				1	2		5	
1		3					7	4
4					3	2	1	
3		9	1	2				
				7		9	6	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©	€€€	0
Bik		©©©	€€	OOO
Dvojčka	¥¥	©	€€€	00
Rak		©©	€	000
Lev	¥	©©©	€€€	00
Devica	¥¥¥	©©	€	0
Tehtnica	¥¥	©©©	€€€	00
Škorpijon	¥	©©	€€	000
Strelec	¥¥¥	©©	€	0
Kozorog	¥¥	©©©	€€€	00
Vodnar	¥	©	€€	00
Ribi	¥¥	©©©	€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 11. decembra do 17. decembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Anekdote slavnih
Ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya so izredno rada obletavala mlada dekleta in mu postavljala različna vprašanja. Med drugim ga je ena tudi vprašala: "Gospod Hemingway, ali je res, da levi in tigri ne napadajo človeka, ki nese baklo?"
Hemingway je z nadvse resnim obrazom odgovoril: "Veste, to je odvisno od tega, kako hitro jo nosi."
Ko so v Indiji razpravljali o tem, ali naj z mrtvim soprogom pokopljejo tudi njegovo ženo, je mlajša ženska vprašala irskega književnika Georgea Bernarda Shawa: "Ali ni to strašno?"
Pisatelj ji je pritrdil z vzklikom: "Seveda je! Ubogi mož!"
Francoski dramatik in romanopisec Tristan Bernard, avtor priljubljenih bulvarskih komedij, je bil čudno tiho v družbi, kjer so razpravljali o peklu in nebesih. Ko so ga le vprašali, kaj misli o tej temi, je rekel: "Seveda, zaradi klime bi mi bilo bolj všeč v nebesih, ampak v peklu bi imel veselejšo družbo."
Ameriški pisatelj Mark Twain je nekoč srečal upnika, ki mu je jezno rekel: "Gospod, ker vas ni nikoli doma, sem vam poslal pismo, v katerem vas sprašujem, kdaj mi boste končno vrnili, kar ste mi dolžni. Priložil sem znamko za odgovor, pa se vam vseeno ni zdelo vredno niti odgovoriti."
Twain mu je s prijaznim nasmeškom odgovoril: "Dragi gospod, zdelo se mi je nevljudno, da bi znamko, ki ste mi jo poslali, porabil za to, da bi vas užalostil."
Ko je Heinejev brat Max napisal pesem in prosil Heinric-ha za nasvet, je dobil odgovor: "Raje piši prozo! En pesnik je dovolj velika nesreča za družino!"
Ob obisku v Londonu je neki kritik vprašal ameriškega pisatelja Marka Twaina, kaj meni o prepiru med Baconom in Shakespearom. Twain je odgovoril: "Počakal bom, da pridem v nebesa, in ju bom prosil, da razsodita sama."
Kritik se je ob te obregnil: "Dvomim, da boste katerega od njiju srečali v nebesih."
Twain: "Če bo tako, pa jih boste lahko sami vprašali."
Češki pisatelj Karel Čapek: "Zajci so s kurami sklenili sporazum o nenapadanju. Sedaj čakajo, kaj bo na to rekla lisica."
Ptuj • Mojstri se predstavijo
Pletilja, ki ji je ovčja volna navdih
Jesenski oziroma zimski večeri v hotelu Mitra na Ptuju bodo posvečeni ciklu razstav pod naslovom Mojstri se predstavijo. S projektom želijo obogatiti večerna druženja Ptujčanov z okoličani oziroma gosti hotela, predvsem pa dati možnost in priložnost, da se predstavijo mojstri nekaterih dejavnosti, ki so v tem trenutku še premalo prepoznavni.
Začeli so s pleteninami, s predstavitvijo družinskega podjetja Soven iz Selnice ob Dravi in Pletilstva Koštrun Erne Korošec iz Strmca pri Leskovcu. Haloška pletilja se je Ptujčanom predstavila na miklavžev večer, ko je v hotelu Mitra zadišalo tudi po odličnih kruhih iz pekarne Bra-tuša v Forminu ter kuhanem vinu, ki ga je podaril hotel.
Projekt sta predstavili Sonja Krajnc Brlek, direktorica Ptujskih vedut, ki je dala idejo zanj, in Daniela S. Cartl, direktorica hotela Mitra. Predstavili bodo mojstre, ki ustvarjajo izdelke, kakršne lahko to okolje ponudi kot spominek. Na mojstrico pletenin Erno Korošec iz Strmca pri Leskovcu so podjetje Ptujske vedute opozorili v Kmetijski svetovalni službi KGZ Ptuj. Haloška pletilja ustvarja z veliko pozornostjo, z ljubeznijo, kar se vidi iz vsakega njenega izdelka. Kmetijo Koroščevih je mogoče tudi obiskati.
V ciklu razstav in predstavitev Mojstri se predstavijo bodo sodelovali še lončar, mojster izdelovanja glasbil (haloške žvegle), v treh različnih pogledih pa bodo avtorji predstavili tudi najlepše podobe mesta. Da ne bo ostalov vse samo pri občudovanju, bo mogoče izdelke tudi kupiti v muzejski prodajalni, v TIC-u in tudi v Mitri.
»Haloze so nadvse lepe, skozi svoje izdelke bi jim rada tudi sama vtkala malo po-
Foto: Črtomir Goznik
Erna Korošec, mojstrica Pletilstva Koštrun iz Strmca pri Leskovcu, se je kot prva v okviru projekta Mojstri se predstavijo v živo predstavila Ptujčanom.
zornosti. V te kraje, kjer smo kupili 11 ha veliko posestvo, sem prišla pred šestimi leti,« je svojo zgodbo pričela pletilja Erna Korošec iz Strmca pri Leskovcu. S pletilstvom se ukvarja v okviru dopolnilne dejavnosti, ustvarja pa iz pristne ovčje volne. Na statvah, ki jih je prinesla s seboj, da bi lahko bolje predstavila svoje ustvarjanje, nastaja osnova, ki jo dopolnjuje z dodatkom bombaža, lanu, da so pletenine bolj tople. Obstaja veliko načinov obdelave ovčje volne. »Če ljudje vidijo cel postopek nastajanja izdelka, se lažje odločijo za nakup,« je povedala.
S pletenjem se ukvarja že zelo dolgo, vendar je nekoč
pletla s strojem. Pred desetimi leti je prvič dobila v roke ovčjo volno, nekaj časa je delala tudi za pletilstvo Soven. Volna je njen navdih, ob statvah se zanjo čas ustavi. Pravi, da je šele na začetku, da je v njej še veliko energije, ki jo mora sprostiti. Vesela je, da je našla ljudi, ki dajo nekaj na ročno pletilstvo, ki znajo ceniti kvalitetne izdelke, narejene iz ljubezni. Za svoje izdelke išče nekaj pristnega, nekaj haloškega, da bo vsak, ko bo njeno pletenino prijel v roke, vedel, da prihaja iz Haloz.
Pletilstvo Koštrun Erne Korošec nadaljuje izročilo slovenskega ročnega pletilstva iz pristne ovčje volne. Izdelujejo moške in ženske
pletenine, obogatene z ročnimi vezeninami in različnimi obrobami, različne modne dodatke, tudi dekorativne tkanine, na ročnih statvah pa tkejo pregrinjala, vzglavnike in preproge. Erna si želi svoje znanje prenašati tudi na druge, zato načrtuje organizacijo delavnic. Prostor v ta namen želi urediti do spomladi, prav tako pa vedno bolj razmišlja tudi o ureditvi muzeja, ki bo pripovedoval zgodbo o ovčji volni, od začetka do konca, iz katere bo tudi razvidno, da je dediščina lahko dobra priložnost tudi za današnji čas, za vsakega, ki želi živeti z naravo in želi te prednosti koristno uporabiti.
MG
Ptuj • Vandali so se spravili nad Puhov most
Uničenih 16 obcestnih svetilk!
Neznanec ali po vsej verjetnosti skupina se je v noči s sobote, 8., na nedeljo, 9. decembra, spravila nad obcestne svetilke, ki krasijo Puhov most v Ptuju. Po vsej verjetnosti iz čiste objestnosti in uničevalnega nagona jim jih je uspelo namerno uničiti, polomiti in prevrniti kar 16.
Kot smo lahko ugotovili na kraju dogodka, je enajst obcestnih svetilk, visokih okoli 1 meter, polomljenih in uničenih na levem bregu Drave, pet pa na turniški strani oziroma na desnem bregu Drave. Skupaj gre torej za 16 uničenih obcestnih svetilk. Ker ge za očitno vandalsko dejanje, s katerim je povzročena večja materialna škoda, so si kraj dogodka poleg policistov podrobneje ogledali tudi kriminalisti. Upajmo, da bodo zbrali dovolj dokazov, da bodo vandalom tokrat stopili na prste. Morebitne očividce ali vse, ki bi o dogodku vedeli kakršnokoli koristno informacijo, pa pozivajo, da jo sporočijo na najbližjo enoto
Foto: M. Ozmec
Pogled na uničene in polomljene obcestne svetilke na Puhovem mostu.	-OM
Od tod in tam
Bukovci • Cvetličarna Rožmarin v novih prostorih
Foto: M. Ozmec
Znana cvetličarna Rožmarin v Bukovcih, ki je poslovna enota ptujske cvetličarne Rožmarin, je od sobote, 1. decembra, v novih in sodobno urejenih prostorih. Zakonca Hermina in Franc Horvat sta nedaleč od dosedanje cvetličarne Rožmarin sredi Bukovcev zgradila večjo poslovno stavbo, pokrito s trstiko, tako da je videti, kot da je krita s slamo. Nekaj posebnega je tudi njena z lesom obita notranjost, v kateri sta uredila sodobno in bogato založeno cvetličarno. Ob njej so sodobni rastlinjaki, v katerih vzgajajo razne vrste balkonskega in drugega cvetja. Sicer pa se ukvarjajo tudi z urejanjem in zasaditvijo okolja. Svečanega odprtja se je udeležilo blizu 200prijateljev, znancev in poslovnih parterjev, še posebej pa so bili veseli obiskov župana občine Markovci Franca Kekca ter markovskega in zavr-škega župnika.
-OM
Ptuj • Obletnica lokala Divino
Praznovanjem v veselem decembru so se minulo soboto pridružili tudi v lokalu Divino na Ptuju, kjer so proslavili prvo obletnico obstoja. Obletnico so minulo soboto obeležili s svojevrstnim praznovanjem, ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Večer so popestrili z nastopi DJ-jev, pogostitvijo in revijo modnih pričesk, ki sta jo za to priložnost pripravila Nina in Renato iz frizerskega salona Diva.
Dženana Bečirovič
Gerečja vas • Odprli trgovino Pomlad
Sredi prejšnjega tedna je v Gerečji vasi družinsko podjetje Pomlad odprlo novo poslovno stavbo z veliko gradbeno-kmetijsko trgovino. Direktor podjetja Pomlad Martin Drevenšek je med drugim dejal, da jim je v slabem letu uspelo nov objekt urediti do odprtja. Prepričani so, da so po 15 letih trdega dela zajadrali novim izzivom nasproti. Sicer pa je v Pomladi danes zaposlenih 11 ljudi, od leta 2005 so člani skupine Top dom in v novi, mnogo večji trgovini, bodo kupcem lahko ponudili še več gradbenega in kmetijskega materiala priznanih slovenskih podjetij. Vrvico pred vhodom v novo poslovno stavbo sta prerezala direktor Martin Drevenšek in župan občine Hajdina Radoslav Simonič.
TM
Foto: DB
Foto: Laura
OSMRTNICA
V 28. letu je tragično umrl
Miran Ribič
IZ KRATKE ULICE 4 NA PTUJU
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 12. decembra, ob 15.30
iz mrliške vežice na vurberškem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11.30.
Žalujoči: mama Marija, hčerkica Kaja in Petra
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnila si z roko, češ zmagala bom in močnejša sem, pa vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi drage žene, mame, babice, tašče
Jožefe - Zefke Lovrec
IZ JIRŠOVCEV 24, DESTRNIK 26. 02 1934 + 27. 11. 2007
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim prijateljem, dobrim sosedom in znancem za vsa izrečene ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, številne sveče in za svete maše. Hvala ge. Aniki za molitev, ge. Juljani in g. Zvonku za poslovilna govora, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Almaja. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Škofiču za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: mož Franc, sin Marjan z Nado, hčerka Marija z družino ter vnuki in vnukinji
Prireditvenik
Torek, 11. november
16.00 Ptuj, CID, elektro delavnica
17.00 do18.30 Ptuj, v Zdravstvenem domu, nadzorovana telesna vadba, vodi medicinska sestra Lidija Lazar 15.00 Ptuj, Čučkova ulica 3, prostori Zveze svobodnih sindikatov, delavnica na temo »Pravilna uporaba zdravil«
Sreda, 12. november
16.00	Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljična ura za otroke
16.00	Ptuj, CID, literarna skupina
20.00	Ptuj, CID, tečaj orientalskih plesov
-	Ptuj, CID, tečaj kitare
Četrtek, 13. november
18.00 Ormož, Glasbena šola, zelena dvorana, koncert učencev Glasbene šole Ormož
18.00 Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu, Literarni večer dijakov Škofijske gimnazije in pisateljem Ferijem Lajnščkom 18.00 Gorišnica, kulturna dvorana občine, dobrodelna prireditev 17.00 do18.30 Ptuj, v Zdravstvenem domu, nadzorovana telesna vadba, vodi medicinska sestra Lidija Lazar -	Ptuj, CID, tečaj kitare
KI A cee'd: flfTEtfífaK* IW» I ITOfl
in 7-letna garancija
JERENKO AVTO HIŠA d.0.0., Ptuj Zagrebška c. S3, Tel.: 02/ 788 53 08
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI - tudi za dohodke nižje od 400 EUR ■ poplačamo vam stare kredite
* STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na 051 804 324
INOVATIVA, Milana prapotnk «.p, Pivkova ulica 19fa, 2250 PTUJ
Mali oglasi
STORITVE
PROFINISH, kemično čiščenje osebnih in tovornih vozil ter usnja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destr-nik, tel. 031 554 415.
CENITVE IN ODKUP numizmatičnih zbirk (zbirk starega denarja - bankovcev, kovancev, zlatnikov, srebrnikov). Tel. 041 757 470.
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi Vulkanizerstvo, Zdrav-ko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62.77.
O
ZIMSKE GUME - 30 % - Vulkanizerstvo, Ivan Kolarič, s. p., Ptuj, Rajšpova 14, Ptuj, telefon 771 15 65. Bukovci 121 c, telefon 788 81 70.
PRODAM bukov drva z možnostjo dostave, tel. 031 623 356.
NEPREMIČNINE
PRODAM 3,5-sobno stanovanje na Potrčevi v Ptuju. Tel. 041 612 252 in 031 221 053.
V CENTRU Ptuja - Vinarski trg - prodamo lastne poslovne prostore obnovljene leta 2000. Obsegajo sedem pisarn, sprejemnico, pokriti balkon, čajno kuhinjo in dva WC-ja. Skupna površina vseh prostorov je 378 m2 in so v I. nadstropju poslovne zgradbe. Cena: 220.000 EUR. GIM, d. o. o., Slovenska ulica 4, Maribor. Telefon: 02 23 50 350, fax: 02 23 50 357, www.gim.si.
DOM STANOVANJE
V NAJEM ODDAM 1,5-sobno stanovanje, 42 m2, 3. nadstropje v Ulici 25. maja v Ptuju. Telefon 041 835 031.
RAZNO
KMETIJSTVO
PRODAM 50-l bojler, malo rabljen, štedilnik: dva elektrika in dva plin, cena nizka. Tel. 041 221 920.
PRODAM kavč ležišče po dogovorjeni ceni. Telefon 745 0 6 41, kličite zvečer.
PRODAM bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Vel. Nedelji, tel. 713 60 33.
DELO
SADNO drevje, jablane stare in nove sorte, hruške, češnje, slive, marelice, višnje, breskve, nepšlje vam nudi Drevesnica Holc, Za-gorci 61, Juršinci (pri gasilskem domu - Grabšinski breg). Tel. 758 08 91 ali 041 391 893.
IŠČEMO VOZNIKA tovornega vozila za mednarodni promet. Branko Strelec, s. p., Spuhlja 12 b, Ptuj, tel. 041 688 262.
ZAPOSLIMO kreativno, inovativno, dinamično osebo, ki zna svoje znanje izpolnjevati in dopolnjevati. Foto Lan-gerhorlc, Prešernova 2, Ptuj. tel. 041 345 661.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
AUDI A6 2.4	2004	21.990	AVT. KLIMA	KOV. REŽ
ALFA ROME01471,9 JTDM	2000	15.395	KUMA	RDEČA
BMW SERUA 5:525D	2004	22.700	AVT. KUMA	KOV. SIVA
BMW SERIJA 3:32DD	2001	9.800	KUMA	ČRNA
BMW SERUA 7:730 D	2003	27.990	AVT. KUMA	KOV. SIVA
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295	PRVI LAST.	KOV.SRERRNA
KIA CARNIVAL 2.BCR0I	2004	15.990	KUMA	ČRNA
MERCEDES B180 CDI	2005	20.390	KUMA	KOV.SRERRNA
NISSAN TERANO 3,0 TD	2005	16.990	KUMA	KOV.SREDRNA
ROVER 414	1997	2.390	KUMA	KOV.SRERRNA
LAGUNA GRANDTOUR 2,2 DCI	2004	9.990	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
ŠKODA OCTAVIA COM. 2.0 4X4	2992	8.700	AVT. KUMA	SV. MODRA
TOYOTA YARIS 1.4 D4D	2995	9.390	KUMA	ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI	2990	20.900	AVT. KUMA	KOV. T. MODRA
VWSHARAN 1.9TDI FAMILY	2000	7.790	AVT. KUMA	RDEČA
MOTORNA VOZILA
PRODAJO renault 5, letnik 1993, rdeče barve, cena po dogovoru. Informacije na telefon 601 64 11.
MEGANE kupe letnik 1998 v dobrem stanju s CD avtoradijem, aluplatišči, registriran do decembra 2008 prodam za 2.500 €. Informacije na telefonu 040 742 859.
PA R
(J) Dobro zarie!
Koroški kruh
Pekarna Grosuplje postrežno 1 kg
Kraški zašinek
pakirano ali postrežno, 1 kg
€ 1	,	53 366,65 SIT
r 27% ceneje! u		
€9,99
™ *> 3Q/1 nn ciT

20% ceneje!
Ponudba velja od 12.12. do 31.12.2007 oz. do prodaje zalog.
Dobrodošli v supermarket«! I
PAR
SPAR SLOVENIJA, d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.si. Preračuni v SIT so informativni in so izračunani po tečaju zamenjave 239,640 SIT = 1 EUR.
® PTUJ Rabelčja vas!
Vscrlr čefrfelr ob 20.00 uri
A
t
MESEČNI ZMAGOVALCI 2007
ŠOPEK POSKOČNIH
FEBRUAR: TAPRAVIFALOTI - Za ljubezen gre
MAREC: ZAPELJIVKE -Odklenkalo ti je
APRIL: Ans. SPEV-Edino upanje
MAJ: Ans. VANDROVCI - Sam na dopust
JUNIJ: B. KONEČNIK S PRUATtUI-Petki,sobote in nedelje
JULU: VITEZI CELJSKI - Kraljica jodlanja
AVGUST: ZAPELJIVKE - Kdo je koga zapeljal
SEPTEMBER: Ans. SPEV - Ne moreš imeti vse
OKTOBER: Ans. VRISK-Zlate domače viže
NOVEMBER: IGOR IN ZLATI ZVOKI: Jaz lunco vprašal bom
POP 7 TOP
FEBRUAR: ANITA KRALJ - Ne ne ne
MAREC: SKUTER-Ne laži
APRIL: REBEKADREMEU-Brez sramu
MAJ: MANCA ŠPIK - Zvezala bi si krila
JUNU: TURBO ANGELS -Na Bahame
JULIJ: NATALIJA VERBOTEN -Obriši sline
AVGUST: MANCA ŠPIK - Baila, Baila, Baila
SEPTEMBER: WERNER & KLAPA NEVERA - Ne gane me
OKTOBER: FOXY TEENS - Zaljubljena v skejterja
NOVEMBER: TANJA ŽAGAR - Tiho tiho čas beži
Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
KAVARNA
pod odrom
V prenovljenem Mestnem gledališču Ptuj se za vas odpira nova kavarna.
Otvoritev v petek, 14. decembra 2007.
NAJ VAM DOBRA KAVA POLEPŠA DAN!
Compatris, d.o.o., Murkova ulica 6, Ptuj
Placar • Ena najhujših letošnjih prometnih nesreč na Štajerskem
V	čelnem trčenju trije mrtvi
V	soboto, 8. decembra, ob 14.19 so na regijski center za obveščanje prejeli klic občana, da se je na regionalni cesti Ptuj-Lenart v kraju Placar pripetila zelo huda prometna nesreča. V čelnem trčenju dveh osebnih avtomobilov sta takoj umrli dve osebi, tretje življenje pa je ugasnilo med prevozom v ptujsko bolnišnico.
Kot smo kmalu po silovitem trčenju izvedeli na kraju najhujše prometne nesreče na štajerskih cestah v letošnjem letu, naj bi do usodnega silovitega trčenja prišlo okoli 14.15 na odseku regionalne ceste Ptuj-Lenart v blagem ovinku sredi naselja Placar, v neposredni bližini kilometrskega kamna št. 3. Voznik osebnega avtomobila Renault scenic kovinske srebrne barve, po naših podatkih naj bi šlo za 27-letnega Mirana Ribiča iz Kratke ulice v Rogoznici pri Ptuju, naj bi med vožnjo iz smeri Janežovcev proti Ptuju iz do sedaj še nepojasnjenih vzrokov najprej zapeljal nekoliko v levo na obcestno bankino, takoj nato pa nazaj na cesto na nasprotni vozni pas, po katerem je tedaj s ptujske smeri pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila Opel calibra temno modre barve; po naših podatkih naj bi ga upravljal 38-letni Boris Karo iz bližnjih Janeževcev. Ob trčenju je obe vozili obrnilo za 180 stopinj, tako da sta bili obrnjeni v nasprotni smeri vožnje.
Po pričevanju ptujskih gasilcev, ki so na kraj prometne nesreče prihiteli sedem minut po prejetem sporočilu, naj bi v silovitem čelnem trčenju zaradi hu-
Foto: M. Ozmec
Pogled na prizorišče tragične nesreče v blagem ovinku v Placarju s ptujske strani dobre pol ure pozneje
Foto: M. Ozmec
Ostanki temno modrega opla calibre, v katerem sta v čelnem trčenju umrla voznik in sopotnik
dih posledic ukleščena v razbitinah takoj umrla voznik calibre Boris Karo in njegov sopotnik 41-letni Ivan Mušič s Pobrežja, Videm pri Ptuju, medtem ko naj bi zelo hudo poškodovanega Mirana Ribiča izrezali iz objema zmečkane pločevine ter ga z reševalnim vozilom odpeljali v ptujsko bolnišnico. Že med vožnjo in v bolnišnici naj bi ga zaman poskušali oživljati, tako da je kmalu umrl tudi on.
Kraj tragičnega trčenja, ki je zahtevalo tri mlada človeška življenja, sta si podrobneje ogledali tudi preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju Albina Hrnec Pečnik ter Okrožna državna tožilka Sonja Erlač, ki sta zaradi razjasnitve nekaterih nujno potrebnih okoliščin odredili sodno obdukcijo pokojnega voznika scenica Mirana Ribiča.
Tragična nesreča je med domačini in na širšem ptujskem območju boleče odjeknila. Med
Osebna kronika
Rodile so: Jana Kosi, Lovrenc na Dravskem polju 8/d
-	Tadeja; Metka Matjašič Šar-doner, Slovenja vas 48, Hajdina
-	Nejo; Simona Petek, Tibolci 18/a, Gorišnica - Stino; Aleksandra Mertelj, Poljska c. 41/b, Ptuj - Matevža; Melita Kovačec, Mala Nedelja 56 - Gala; Sulta-nija Bajric, Turški Vrh 96, Za-vrč - Armando; Alenka Mrčin-ko, Ul. 25. maja 16, Ptuj - Taja; Milena Strelec Kovačec, Osoj-nikova cesta 25, Ptuj - Tajdo; Anita Hostnik, Grajena 72, Ptuj
-	Vito; Simona Plohl, Sp. Ložni-ca 11 - Tinkaro; Irena Gorjup, Bresnica 67, Podgorci - Žana; Natalija Korada, Čučkova 1, Kidričevo - Eneja; Barbara Šprah, Kungota 111, Kidričevo - Ricarda; Zvonka Meglič, Letališka ul. 2, Orehova vas - Evo; Andreja Kukolja, Šolska ul. 6, Slovenska Bistrica - Evo; Adrijana Kavčič, Pušenci 25, Ormož - Lano; Karmen Rimele, Dravska 25, Ptuj
-	Timija.
Umrli so: Jožefa Lovrec, rojen Pihler, Jiršovci 24, rojena 1934 - umrla 27.novembra 2007; Boris Bukvič, Strajna 12, rojen 1950 - umrl 29. novembra 2007; Marija Mlakar, rojena Emeršič, Belavšek 31, rojena 1938 - umrla 30. novembra 2007; Franc Vičar, Ruc-manci 18, rojen 1964 - umrl 30. novembra 2007; Marija Topolovec, rojena Nadelsberger, Lovrenc na Dr. polju 96 , rojena 1941 - umrla 30. novembra 2007; Pavlina Fras, rojena Frangež, Cirkovce 68, rojena 1927 - umrla 1. decembra 2007; Angela Podgoršek, Zadružni trg 5, Ptuj, rojena 1929 - umrla 2. decembra 2007; Marjan Hazen-mali, Mihovce 28, rojena 1970
-	umrl 2. decembra 2007.
očividci prometne nesreče so namreč bili tudi sodelavci Borisa Kara in Ivana Mušiča iz Agisa, ki so peljali za temno modrim oplom calibro v smeri proti Ja-nežovcem. Pretreseni so povedali, da so se po končanem „ših-tu" s tedaj še čilima in zdravima sodelavcema dogovorili, da bodo nazaj domov zavili v bife v Janežovcih na pijačo. Žal se je za Borisa in Ivana le slaba dva kilometra pred dogovorjeno gostilno pot za vedno končala.
Od njunih sodelavcev smo uspeli izvedeti tudi, da bo Ivana Mušiča iz Pobrežja najhuje pogrešala njegova mlada družina, žena in trije mladoletni otroci. Smrt pokojnega Borisa Kara je poleg ožjih sorodnikov zagotovo najhuje prizadela ženo in njuna dva otroka. Smrt mladega Mirana Ribiča pa je posebej boleče odjeknila tudi med glasbeniki, saj se je „Riba", kot so ga klicali, od rane mladosti ukvarjal z igranjem po veselicah, gostijah
in drugih zabavnih prireditvah, ki jih je kot „večni veseljak" tudi ozvočeval; poleg matere in partnerice pa bo svojega očka zagotovo najbolj pogrešala njegova triletna hčerkica.
„Po tej tragični prometni nesreči, ki je zahtevala kar tri nove smrtne žrtve, se je število mrtvih v prometnih nesrečah na območju Policijske postaje Ptuj v letošnjem letu povzpelo že na 17, kar pomeni, da je do sedaj na naših cestah umrlo kar 10 udeležencev več kot lani skozi vse leto, ko je na istem območju v šestih prometnih nesrečah umrlo 7 udeležencev," zaskrbljeno ugotavlja Boris Kozenburger, pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj, ki je zadolžen za področje prometne varnosti in skupaj z nami znova poziva vse udeležence v cestnem prometu, naj vozijo bolj previdno, predvsem pa ne prehitro!
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: M. Ozmec
Tudi renault scenic srebrne kovinske barve je ob trčenju zmečkalo skoraj do polovice.
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, na severovzhodu tudi pretežno oblačno. Ponekod v nižinah bo ponoči nastala megla. Jutri proti večeru se bo oblačnost od severovzhoda razširila nad osrednjo, v noči na sredo pa tudi nad zahodno Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, ob morju 2, najvišje dnevne danes od 2 do 6 stopinj C. V sredo bo v zahodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno, drugod oblačno. Predvsem v vzhodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo ali snežilo.