r L * im. _ P*... * ^S) iS# A$dt± ,. fr '- Pošiljanje fotografij v izdelavo -preko interneta ■J :J 5Jj '2'J 5Jj 0-7 öli ^7^ Ml ie fđtc enostavna reiitev za digitalne fotografije DVE LETI ZASTONJ ! POL ZDAJ - POL ČEZ DVE LETI I BREZ OBRESTI I Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele: Mazda2, MazdaS, Mazda6 in Mazda B2500 Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Nova Mazda 6 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.sl Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozli, avtokleparstvo, avtollčarstvo, mešanje ban/, rent-a-car, najem avtodoma Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in ČOSOVRO omejena!" KOP, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE Zagorje ob Savi, 19.9.2005 ZAGORJE OB SAVI,d.o.o. Cesta zmage 57,1410 Zagorje ob Savi OBVESTILO KOP, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI.d.o.o., Cesta zmage 57,1410 Zagorje ob Savi, na podlagi sklepa 31 .korespondenčne seje skupščine podjetja objavlja javno zbiranje ponudb za prodajo poslovnega objekta. Navedba prodajalca: KOP, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI.d.o.o., Cesta zmage 57,1410 Zagorje ob Savi Predmet prodaje: poslovni objekt, Cesta S.avgusta 27/a, Zagorje ob Savi, ZK podatki: pare. št. 692 161,00 m2 k.o. Zagorje mesto. Izhodiščna cena: izhodiščna cena 27.300.000.00 SIT. Cena je določena na podlagi cenitve julij 2005 in znaša 27.300.000,00 SIT (z besedo: sedemindvajset milijonov tristo tisoč tolarjev 00/100) ali 113.500,00 EUR (z besedo: stotrinajsttisočpetsto evrov 00/100). V izhodiščno ceno ni zajet davek na prodajo nepremičnin in bo obračunan na končno prodajno ceno. Poslovni objekt, ki je predmet prodaje se prodaja po načelu videno kupljeno. Nepremičnina je prosta bremen. Za nepremičnino je sklenjena najemna pogodba s samostojnim podjetnikom, ki v njej opravlja svojo dejavnost. Najemnina je določena mesečno v evrih, pogodba pa je sklenjena za določen čas in sicer do 31.5.2008. Potencialni kupci lahko dobijo najemno pogodbo na vpogled pri prodajalcu. Kupec, ki bo s prodajalcem sklenil kupoprodajno pogodbo, bo stopil v najemno razmerje na strani najemodajalca. Ponudniki morajo plačati kavcijo v višini 10% izhodiščne cene 2.730.000,00 SIT Kavcijo je potrebno plačati na transakcijski račun KOP Javnega komunalnega podjetja Zagorje ob Savi odprt pri 26338-00123425295 pri Banki Zasavjed.d., Trbovlje in obvezno navesti namen nakazila: kavcija. Plačana kavcija bo ponudniku, ki bo ponudil najvišjo kupnino vračunana v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo vrnjena brez obresti v roku 8 dni po končanem izbom za najugodnejšega ponudnika. Pisna ponudba mora vsebovati naslednje: fizične osebe in samostojni podjetniki morajo v ponudbi navesti naslednje podatke: ime in priimek, naslov stalnega bivališča, EMŠO, davčno številko, številko transakcijskega računa, pravne osebe : naziv in sedež, davčno številko, matično številko, številko transakcijskega računa, in ponujeno ceno, ki mora biti višja od izhodiščne cene, dokazilo o plačani kavciji. V kolikor ponudnik želi, da pogodbo poleg njega sklene še druga pogodbena stranka, mora to navesti v ponudbi in zanj posredovati zahtevane podatke. Prodajalec se bo o izboru najugodnejšega ponudnika odločil v roku 7 dni po poteku roka za zbiranje ponudb. Nepravočasne in nepopolne ponudbe prodajalcu ni potrebno obravnavati. Vsi ponudniki bodo o izbih pisno obveščeni najkasneje 7 dni po odpiranju. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena pogodba najkasneje v roku 10 dni od prejema obvestila o izboru. Če se izbrani ponudnik ne bo odzval na podpis pogodbe v navedenem roku, bo KOP Komunalno stanovanjsko podjetje Zagorje ob Savi zadržalo njegovo kavcijo in podpisalo pogodbo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom. Kavcija se všteje v kupnino. Rok za plačilo preostanka kupnine je 45 dni od podpisa pogodbe. Obravnavne bodo vse ponudbe, ki bodo prispele najkasneje do 14.10.2005 do 8.30. ure. Ponudba se lahko pošlje priporočeno po pošti ali osebno odda v tajništvu naročnika do 8.30 ure, najkasneje do dne 14.10.2005. Ponudba mora biti oddana v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - PONUDBAZA NAKUP POSLOVNEGA OBJEKTA«. Odpiranje ponudb bo javno in sicer 14.10.2005ob 9.30 uri v prostorih KOP, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI.d.o.o., Cesta zmage 57,1410 Zagorje ob Savi Pogodba o prodaji bo sklenjena s ponudnikom, ki bo ponudil najvišjo ceno. Prodajalec ni zavezan k sklenitvi pogodbe o prodaji nepremičnine najugodnejšemu ponudniku, oziroma lahko že začeti postopek prodaje kadarkoli do sklenitve pravnega posla ustavi, vse brez obrazložitve in odškodninske odgovornosti, dolžan pa je vrniti varščino brez obresti. Vse informacije v zvezi z dejanskim stanjem nepremičnine in ogled ponudniki dobijo oz. dogovorijo s kontaktno osebo g. Milanom Fakinom na tel. 03/56 67-704. KOP. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI.d.o.o. KAZALCI 0| UVODNIK Dragi naši bralci! Saj vsi v uredništvu vemo, da nismo naj, se pa zelo trudimo, po svojih naj-močeh in verjemite nam, da nam vsako vaše prijazno pismo da moč za nadaljnje delo. So pa tudi trenutki, ko bi prav vsi najraje..., ah ne, to bi bilo strahopetno in razočarali bi svoje zveste bralce. Vzpodbudno je, da se nam oglašate... Vsako pismo je dobrodošlo, tako vsaj vemo, da smo za nekoga nepogrešljivi, da smo brani, da SMO - edini v Zasavju. Resnica je, da brez Vas tudi nas ne bi bilo. Zato prisrčno vabljeni k sodelovanju pri oblikovanju našega lokalnega časopisa Zasavc. Pre-dolgo smo že, da nas sedaj ne bi bilo več, se vam ne zdi? Mnogi bi pogrešali četrtke, ki so »dan za Zasavca« že poldrugo desetletje. Večino teh let pa se, ne glede na to, kdo smo in kaj smo, tudi krepko borimo za obstanek. Davno je že tega, kar je bil Zasavc »občinski« časnik in si je lahko finančno pomagal tudi z dotacijami le-teh. To je minilo in »preživljamo« se sami (pa čeprav smo še mladoletni). Odvisni smo od prodaje in reklam. Tudi to vemo, da Zasavje in Zasavčani nismo ravno pri denarju, vsaj večina nas in da se trudimo vsak mesec uštukati konec s koncem, da...Ja! Ampak, nekaj drugega je pa tudi res in to me pravzaprav najbolj preseneča in ne nazadnje tudi boli, še bolj pa jezi. Namreč, da stane ENA škatla »ta srednjih«cigaret, čisto toliko, kot dva Zasavca in nikakor ne verjamem, da sta dovolj dve škatli na mesec, prej bi verjela, da gresta v dim v enem dnevu. Nikakor nisem zagrizen borec proti tej razvadi, kakor tudi ne proti italjančkom v vročem sončnem popoldnevu, ki ima tudi približno tako vrednost, kot naš Zasavc, ampak da si pa en popoldan ne bi mogli reči, »zdaj bo pa eden manj, da si privoščim še malo razgleda med zasavski folk«, kakršnega koli vam že ponujamo, v to se pa ne dam prepričat...Ne nazadnje pa se gremo silno radi lokal patriote, oooo, pa še kako kruto radi, kadar gre za sosede, ki imajo nekaj, česar pri nas slučajno (še) ni. Vseeno je ali so to desni, levi, zgornji ali spodnji »mejaši« in če je beseda lokalpatriot sestavljena iz »lokal« potem res ne vem, zakaj se ne bi šli tega še pri časopisu, ki ima uradni naziv lokalni časopis in stopili skupaj kot ta pravi Zasavci znajo! Poleg tega pa: iz tega nihče ne vleče dobička in če ga bo kdo imel, bomo to Zasavčani s časopisom brez strankarske usmerjenosti... Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina, Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO: STRAN: Pisma ■ Naš dom 4 ■■■■■■■j Bogenšperku 8 Deset let plemenitih 9 Kšefti 10 XII. razstava psov 12 Aleksij Porednik 13 Z bibliotekarji po Zasavju 15 Kosmati reševalci 16 Kreart Loka pri Zidanem mostu 26 Po Jantarjevi poti 31 Skriti Zasavc 39 NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 13. OKTOBRA 2005 naslovnica: Konji 0) PISMA BRALCEV/SPOROČILO ZA JAVNOST PISALI STE NAM: Najprej en lep pozdrav! Moje ime je Metka, stara sem 21 let in prihajam iz Štor! Moram povedati, da redno prebiram vašega Zasavca! Nimam ga sicer naročenega, vendar ga redno kupujem ali pa mi ga kdo prinese! Vaš časopis je resnično nekaj posebnega, mislim, tako na organizacijsko, kot vsebinsko obliko! Študiram teologijo in ekonomijo! Moja dedek in babica sta bila iz Trbovelj, tako da sem otroška leta preživela tam, vedno mi je bilo zelo všeč, zapomnila sem si jih po prijaznih ljudeh, ustrežljivosti, natančnosti... Upam, da bom kdaj lahko spoznala vaše delo in vas osebno! Veliko uspeha še naprej! Metka V PRIJAZEN OPOMIN » OD G O V ORNIM«... ...je občanka z Majcenove ceste v Trbovljah, Majda Ulaga Pust, na uredništvo poslala skupaj s kratkim spremnim pismom dve sliki: » Uredništvo Zasavca prosim, da si to križišče ogleda in opozori odgovorne. Lahko pa samo objavite fotografiji »nevarnega« križišča, kjer pešci nimajo prostora, promet pa je vsak dan bolj zgoščen in nevarnost nesreče je naravnost izzivalna. » Ker križišče poznamo in ga, bolj ali manj, vsak dan gledamo, obja vljamo le njeni fotografiji in komentar, pričakujemo pa kakšno vzpodbudno novico... od kogarkoli že bo, le da bo...! V zoženem, nepreglednem in zato nevarnem križišču iz smeri Majcenove ceste, v ovinku, kjer izginejo pločniki, za pešce ni prostora... »Kako varno v šolo? Kje naj hodijo pešci?« sprašuje Majda Ulaga Pust BREZPLAČNA Obveščamo vas, da Občina Trbovlje od dne 15. 9. 2005 dalje nudi brezplačno pravno pomoč. Pravno pomoč bo v okviru prvega pravnega nasveta (pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških,...) posredoval Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC s sedežem v Ljubljani. Posredovanje pomoči bo potekalo v prostorih Krajevne skupnosti center, na naslovu Ulica 1. junija 4, v Trbovljah, v prvem nadstropju, po vnaprejšnji določitvi termina obiska. Za termin se lahko dogovorite v času uradnih ur Občine Trbovlje, po telefonu na št. 03/56-27-981. Uradne ure so vsak delovni dan od 08.00 do 11.00 ure, ob sredah pa tudi popoldan od 11.30 do 16.30 ure. Ob določitvi termina bo potrebno na kratko opisati zadevo, glede katere potrebujete pravno pomoč. Pravna pomoč se bo izvajala predvidoma dvakrat mesečno, odvisno od števila interesentov. Župan Občine Trbovlje, Bogdan Barovič ter podžupan, Metod Kurent sta bila včeraj na delovnem obisku v Velenjskem Gorenju. Sprejel ju je predsednik Uprave Gorenja, magister Franjo Bobinac. Obisk je bil nadaljevanje pogovorov o postavitvi Gorenjeve tovarne v Trbovljah. Pogovori so vzpodbudni in se razvijajo v dobri smeri. Obe strani morata proučiti še nekatera dejstva. O končni odločitvi Gorenja naj bi javnost obvestili še letos na skupni novinarski konferenci Občine Trbovlje in Gorenja iz Velenja. Bogdan BAROVIČ- župan OKTOBER, MESEC POŽARNE VARNOSTI Foto: MaH _______FUNŠTERC © NAŠ DAN - € ANK AR.IE VKE V sredo, 21. septembra, smo se po ustaljeni navadi že petič zbrale Cankarjevke - upokojenke in aktivne učiteljice, ki smo uživale med mladimi na OŠ Ivan Cankar v letih 1978 do 2000 - na NAŠEM DNEVU. Prvič smo se zbrale, ko sem dobila Prvojunijsko nagrado leta 2001. Morala sem z njimi deliti srečo, saj smo si delile tudi težke dneve. Pa smo sklenile, da se zberemo vsako leto, ker je bilo tako prijetno, veselo. Najprej smo ta dan imenovale NANDIN DAN. Zdaj pa bo to kar NAŠ DAN. Vzele si ga bomo vsako leto samo zase, za srečanje, da se vidimo, da nam zažarijo oči v sreči, da smo še. Da si povemo, da se nasmejimo, da potarnamo, da malo oberemo sosesko (to je tak užitek...), da ocenimo naš videz, ki je zdaj v pokoju mnogo boljši kot v času garanja na šoli. Saj smo bile včasih kot ožete limone, ker smo se popolnoma razdale bogatemu učno vzgojnemu delu, kije bil vsem nam srečen poklic, ne le nadležna služba. Pa sem si rekla: ob jubileju pač moram spregovoriti kot nekdanja vodja šole. Tako, malo za hec. Ampak sem vse, kar sem povedala, mislila zelo resno. Takole sem jim prebrala: »Redko kdo si kdaj ne zaželi biti na vrhu -na kakršnem koli, samo daje vrh. Vse smo dosegle svoje vrhove in zdaj počasi lezemo navzdol in obiramo plodove svojega prizadevanja. Pravzaprav imamo šele sedaj čas, da se posvetimo sebi, da prisluhnemo svojim željam, potrebam. Ustvarile smo si vsaka svoj svet, v katerem smo srečne. Vendar smo vselej posvečale skrb tudi drugim - taka je bila narava našega dela. In iz tega ne moremo. Zato vso svojo skrb in ljubezen usmerjamo tudi navzven, k svojim domačim, vnučkom, prijateljem, tudi k svojim konjičkom - da le nismo preveč zaprte vase, premalo ustvarjalne, premalo angažirane. In tako je prav. In prav zato nas družbenopolitični dogodki močneje pretresajo. Ni nam vseeno in ne sme nam biti vseeno, kako življenje teče, kam drvi, kaj in kako bo, ko nas ne bo. Zagotovo bo - tudi brez nas je bilo in bo brez nas- takšno, kakršnega si bodo ustvarili. Vedno pa je bila od ljudstva izvoljena oblast tista, ki nikoli ni peljala življenja po tisti poti, ki bi si jo vsi želeli. Oblast je pač oblast, ena bolj pokvarjena od druge. In žal - je vedno taka, kakršno si zaslužimo, ker smo vsi včasih malo ritke... Ampak jaz sem imela tudi nekaj časa oblast, ampak le v naši stroki. A imam samo lepe in bogate spomine nanjo, ker se bila pri tem najbrž tudi tako slepa za svoje »podložnike«, kakor je slepa vsaka oblast. Iz časovne razdalje večkrat analiziram naš skupni čas, iz katerega se je rodil tudi tale NAŠ DAN. Pa vedno znova in vedno bolj ugotavljam, da smo živele bogato, srečno, odgovorno in predvsem delovno in se našega obdobja prav nič ne sramujem. O napakah, slabih rečeh pa ne bi na tako lep dan - kdo jih pa ne dela? Živele smo svobodno, veselo, polne domislic, zato si nazdravimo in ohranjajmo samo lepe spomine!« In nazdravile smo si in sprožil se je plaz besed, da smo si lahko povedale najnujnejše, preden so nam prinesli tri takooooo velike pice... Ja, še se bomo dobile, vsako leto, dokler bomo žive. Prihodnje leto nas čaka visok jubilej naše cvetoče Anke. Mislim, da bo prav, če bo naša sreča izžarela tudi na tiste štiri - šest, ki jih letos ni bilo z nami. In tudi na vse, ki ne vedo, kaj bi s seboj na stara leta. Saj je tako enostavno - samo pogovarjajmo se o dobrih stvareh še in še in se veselimo, pa bo vse manj bolelo. Nanda Guček p. s. Z velikim veseljem in s še več spoštovanja objavljam to pismo. Spoštovane, brez vas bi bil svet siromašnejši, brez vas ne bi nikoli bila to, kar sem - in hvala vam, ker ste, ves čas, tukaj in zdaj... Vaša učenka, vaših učencev mama -urednica Zasavca 'mrs PREUREJENI PROSTORI V %]) HRASTNIK Maja in junija 2005 so v hrastniškem zdravstvenem domu nekaj prostorov preuredili in jim spremenili namembnost. V pritličju, kjer so imeli otroci zobno ambulanto, je zdaj skupna ambulanta za predšolske in šolske preventivne preglede (posvetovalnica in sistematski pregledi šolskih otrok), preuredili so tudi sestrsko in zdravniško sobo. V prostorih prejšnje posvetovalnice je zdaj ginekološka ambulanta. Zobno ambulanto za otroke so premestili na oddelek, kjer so zobne ambulante za odrasle. Del sredstev za prenovo prostorov so zagotovili v zdravstvenem domu, manjkajoča sredstva pa so zbrali s pomočjo donatorjev iz Zasavja. Besedilo in slike: Fanči Moljk V prejšnji številki smo že vabili na pohod do Šavne Peči, ki bo to soboto, 1.oktobra. Ker nas ločita do tega dogodka le še dva dneva, ponovimo, kje so startna mesta: z Dola ob Dolanki in iz Hrastnika za železniško postajo. In kdaj ? Od 8. do 9. ure. »Tudi letos bomo na obeh startnih mestih člani Turističnega društva vpisovali pohodnike in na cilju žigosali knjižico...,«je povedala tajnica TD Hrastnik Belinda Ladiha. Na cilju bodo poskrbeli za brezplačen čaj, kakšno okrepčilo pa bo mogoče tudi kupiti, če bo nahrbtnik prazen. Toni Paulič, preds.PD Dol je pregledal pot..Pri Doberškovih je vedno cvetoče... Na poti z Dola se nam na Kovku odpre pogled na Kum... Organizatorji se trudijo tudi za privlačen kulturni program, ki bo letos bolj improvizacijske narave. Točke se bodo vrstile vsakih petnajst minut, če pa bodo naleteli na zanimive goste, bodo vskočili v program še oni... Savna Peč, rojstni kraj našega največjega prevajalca iz antike Antona Sovreta, je zelo slikovita, prav tako so slikoviti razgledi ob poti, ki vodi do nje. Znamenitemu rojaku namenjajo letos v Hrastniku še več pozornosti, saj poteka 120 let od njegovega roj stva. Slike in besedilo: Fanči Moljk MATURA 2005 V spomladanskem roku je opravljalo maturo 84 dijakov. Že četrtič zapored so dosegli stoodstotni uspeh. 18 dijakov je bilo odličnih, 2 dijaka pa sta postala zlata maturanta: Peter Laznik Eberl, dosegel je vse možne točke in Anja Žurga. Povprečno so dijaki dosegli več točk, kot je bilo republiško povprečje. Uspeh se nam zdi še toliko večji, ker se je ta generacija vpisala brez omejitve. V tem šolskem letu pripravljamo najštevilčnejšo generacijo do sedaj in upamo, da bo uspešno zaključila maturo. VPIS 9. GENERACIJE Vpisali smo deveto generacijo dijakov, in sicer 98 dijakov v treh paralelkah. V osnovni šoli je bilo 85 odstotkov dijakov odličnih in 15 odstotkov prav dobrih. MEDNARODNA KEMIJSKA OLIMPIJADA Gregor Hostnik, dijak četrtega letnika, se je julija udeležil mednarodne kemijske olimpijade v Tajpeju na Tajvanu. Tekmovalni del je bil razdeljen na praktični in teoretični test. Slovenija, ki so jo zastopali štiije tekmovalci, je zasedla 46. mesto med 59-imi državami. Za Gregorja in šolo je udeležba pomenila veliko priznanje in uspeh. Kolektiv Gimnazije Litija V petek, 16. septembra, je bil zaključek natečaja, ki ga je razpisal Mladinski center Trbovlje za fotografijo na temo Vonj poletja. Strokovna žirija v sestavi Matjaž Kirn, predsednik, Tajda Jamšek in Jure Tovornik, člana, je pregledala štirideset prispelih fotografij, ki jih je poslalo šestnajst avtorjev in avtoric. Vse fotografije so ustrezale pogojem. Fotografije avtorjev iz Slovenije in tudi s Hrvaške so ocenjevali glede na tehnično dovršenost, izvirnost in vsebinsko povezanostjo s temo natečaja. Prvo mesto je zasedel Dominik Pavlič s fotografijo Chu chu train, drugo mesto je osvojil Milan Tarlač s fotografijo Arkin Vanja. Tretje mesto pa je po odločitvi žirije pripadlo dvema fotografijama in dvema avtoricama. In sicer sta si tretje mesto razdelili Nina Cestnik s fotografijo Lokvanji ter Maša Cvar s fotografijo V dvoje je lepše. Žirija je predlagala, da MCT organizira razstavo vseh fotografij, prispelih na natečaj. Ta bo konec oktobra, v prostorih Mladinskega centra Trbovlje. Besedilo: Irena Vozelj KLIJlt VZGOJITELJEV V okviru Sveta za letovanje in prosti čas pri Društvu prijateljev mladine Trbovlje deluje Klub vzgojiteljev. Njegova dejavnost je namenjena usposabljanju spremljevalcev in vodij skupin otrok na počitniških dejavnostih. V to odgovorno delo niso vključeni samo strokovno usposobljeni delavci - aktivisti, vključujemo tudi študente in dijake, za katere je to izobraževanje še posebnega pomena. Trenutno šteje klub 44 članov. Vodi ga predsednica Maruša PRELOGAR, ki pripravi skupaj v sodelovanju s predsednico Sveta za letovanje in prosti čas Miro KRAJŠEK program dela kluba, ki zajema primerne vsebine. Člani kluba se srečujejo najmanj enkrat mesečno, ponavadi prvi petek v mesecu, ob pripravi na večje projekte pa tudi večkrat. Vzgojitelji svoje znanje dopolnjujejo tudi na različnih seminarjih, v okviru ustanov, kjer so zaposleni in v okviru ZPM Slovenije. Študente in dijake, ki se odločijo za sodelovanje prvič, vključujejo v enodnevne dejavnosti z otroki. O opravljenem delu z otroki morajo pripraviti poročila oziroma analizo, ki je sestavni del analize celotnega projekta, ki ga društvo izvede. Ti vzgojitelji otrokom ponujajo koristno in prijetno preživljanje prostega časa in poskrbijo, da lahko izražajo svojo kreativnost. Vsako leto se trudijo ponuditi kaj novega, popestriti vsebino dejavnosti, in izbirati dobre vzgojitelje -spremljevalce, ki otroke vodijo na aktivne počitnice in zanje skrbijo. Skrb za otroke je zelo naporno, odgovorno in lepo delo. Tega ne zmore vsak. Otrokom je potrebno znati prisluhniti in jih razumeti ter jasno postavljati meje. Zelo veseli so, da se jim vsako leto pridruži kakšen nov prostovoljec, ki ga takšno delo veseli, oziroma se zanj usposablja. Želja vseh je, da ohranijo in po možnosti tudi izboljšajo sedanje delo za trboveljske otroke. Seveda pa potrebujejo za to veliko prostovoljnega dela in entuziazma vseh, ki sodelujejo in podporo in finančno pomoč širše trboveljske skupnosti in vseh, ki jim ni vseeno za NAŠE OTROKE. Sekretarka DPM Trbovlje: Lavra Izgoršek © FUNŠTERC i----------- NA BOGENŠPEKKIJ RAZGLASILI NAJBOLJŠE IN NAJLEPŠE V četrtek, 22.septembra 2005, so na Bogenšperku razglasili najbolje ocenjene kraje in šole , ki jih v okviru akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna v Zasavju ocenjujejo že deveto leto. »Do letošnjega leta je ocenjevanje krajev vodila komisija za spremljanje razvoja turizma pri GZS,« je povedala Belinda Ladiha, ki je tej komisiji do zdaj predsedovala. » Ker pa je pri RCL vključen razvojni center za turizem, smo bili mnenja, da sodi ta dejavnost v njihovo domeno... Letos je bilo vključenih v tekmovanje sedem občin, ocenjevala pa jih je šestčlanska komisija iz vseh teh krajev. Člani so pri ocenjevanju svojega kraja seveda izključeni...« V tekmovanju manjših mest so zmagale Radeče, pri srednjih mestih že deveto leto Hrastnik, najlepši izletniški kraj je Slivna, turistični pa Izlake. Med hribovskimi kraji so letos kot najlepše ocenili Čeče, pod oznako drugi kraji pa Dol pri Hrastniku. V ocenjevanje so vključene tudi šole. Med osnovnimi je dobila priznanje Podružnična šola Kisovec, pri srednjih pa Gimnazij Litija. Priznanja je podelila Saša Gradišek, v.d. RCL; so pa na centru ta dan posvetili tudi peti obletnici delovanja. Njihova vloga se je razraščala od navezav poslovnih stikov do odmevnih turističnih projektov, ki so povezali zasavske občine.Uveljavili so blagovno znamko Posavsko hribovje, ki s prospekti in predvsem dejavnostjo pomagali iz nerazpoznavnosti. Kulturni program, ki se je odvijal v poročni dvorani na Bogenšperku in gaje vodila Blažka Miller, je predstavil tiste, ki so sodelovali pri označevanju kolesarske poti pa konjeniške in popotniške...Za dobrodošlico je številnim sodelavcem in partnerjem RCL zaigrala skupina Skrhane kose, potem pa je nastopila instrumentalna skupina Zagšmarlit, znana po priredbah ljudskih pesmi. Obiskovalci tega srečanja na Bogenšperku so spoznali tudi mikavno ponudbo gostišč, ki ležijo ob turističnih poteh, zasnovanih na centru, saj so se v družabnem delu predstavili naslednji gostinci: Pr krač, Blaj, Maček, Pustov mlin, Čop, Vidergar, Medijske toplice, Kum, in Pivovarna Lukovica. Besedilo. Fanči Moljk Slike: Fanči Moljk in arhiv RCL Letos mineva deset let odkar so se ljubitelji konj in konjeništva odločili, da se združijo v Konjeniškem društvu Trbovlje. Začetki delovanja segajo v leto 1995, ko so se zanesenjaki, zaljubljeni v plemenito telo in dušo človekovega spremljevalca in pomočnika, sestali in na ustanovni skupščini jesensko-zimskega 12. decembra sprejeli temeljni akt KDT. V soboto, 1. oktobra bo desetletnica delovanja dobila piko na i s proslavo in razvitjem prapora. Dogajalo se bo na površinah, ki so jih v Retju člani s prostovoljnim delom in mnogo prizadevanja v teh letih uredili v zavidanja vreden kompleks travnatih in peščenih poligonov in hlevskih in (skromnih) društvenih prostorov. Končno - za živali gre! rekultiviranih površinah deponije pepela Prapretno, ki jih imajo v trajni najem in upravljanje od leta 1997. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja so lahko zgradili hlev z desetimi boksi, gospodarski objekt za hrambo sena in nastilja, maneža za vadbo in šolanje, šest ograjenih izpustov za konje v skupni površini več kot 3 ha, polepšane (nadgrajene) kontejnerje za družabne in poslovni prostor, sanitarije, garderobe, skladišče in sedlamo. Z razvitjem prapora se želi »društvo« oddolžiti vsem, ki so v preteklih letih prispevali čas in sredstva, kakršnakoli, da je klub živel in ustvarili to, kar danes ima. S tem pa se tudi obvezuje, da se bo(do) še bolj trudil in deloval z jasno usmerjenostjo po prepoznavnosti in uspehu. Naloge društva, oziroma tiste, ki so si jih zadali njegovi člani so širjenje znanja o konjih in delu z njimi, kar bo pritegnilo tudi nove simpatizerje, ki se bodo udejstvovali na področju konjeniškega športa in konjereje. Organizirali bodo več tečajev jahanja in si prizadevali za množičnost konjeniške rekreacije in konjeniških športnih disciplin. Trudili se bodo vzgojiti več kadrov s področja konjeniškega športa in konjereje...in še in še. Tudi na povezovanje z drugimi konjeniškimi klubi mora biti čim večje in boljše... Dejavnost Konjeniškega društva Trbovlje poteka na V hlevu je trenutno »na stanovanju« sedem konj. Premorejo tudi poni kobilico, kjer je marsikdo naredil prve korake v jahanju. Najbolj ponosni pa so najbrž na sedem žrebičkov, ki so pogledali v ta svet prav pri njih. Pomembna pridobitev sta tudi dva konja, namenjena prav za šolo jahanja, ki jo le med letošnjimi počitnicami obiskovalu dvanajst novih konjenikov in je registrirana pri Konjeniški zvezi Slovenije. Ja, tudi ljudje so pomembni in trenutno jih je petdeset. Med njimi so tudi inštruktorji jahanja, ki imajo licenco in tekmovalci v preskakovanju. V začetku junija letos so organizirali »konjeniške igre« in srečanje konjenikov iz Trbovelj in okolice, druge po vrsti, o katerih smo v Zasavcu takrat pripravili reportažo, le nad skromnim obiskom smo bili presenečeni...ZATO - če ste ljubitelji konj in konjeništva - dragi Zasavčani in okoličani -prvega oktobra ob 14.00 uri - vas člani Konjeniškega društva Trbovlje vabijo medse in med konje. Pojdite, obiščite jih, seznanite s njihovim delom in njihovimi ljubljenci. Verjemite, da bodo postali tudi vaši! Pridružite se jim na zabavi in potegnilo vas bo med članstvo. Pogledu zvedavih, malce preplašenih velikih temno rjavih oči, zasenčenih z dolgimi trepalnicami...o, ne, ne boste se mu mogli upreti. In ko se veter poigrava z dolgo grivo...ja, potem lahko govorimo o nesmrtni ljubezni! MaH S A VINJSKO-/AS A VSK A GA/liLA FNGROriJŠ, 1). O. O. Podjetje Gazela R.E. je 20. septembra v Kulturnem centru Rogaška Slatina razglasilo savinjsko-zasavsko gazelo 2005. Za najboljše hitro rastoče podjetje Savinjsko-zasavske regije je bilo izbrano podjetje Engrotuš iz Celja, ki je v zadnjih petih letih prodajo povečalo za 4,6-krat (indeks prodaje 2004/1999 je 461) in ustvarilo 1841 novih delovnih mest. Trgovska veriga Engrotuš, katere direktor je Aleksander Svetelšek, lastnik pa Mirko Tuš, je tudi v minulem letu zabeležila najhitrejšo rast med tremi največjimi tekmeci na slovenskem trgu živil in drugih vsakdanjih potrošniških dobrin. Rast vseh pomembnejših poslovnih kazalcev je bila v minulem letu 36-odstotna. Načrtujejo prodor na tuje trge, predvsem v Srbijo in Makedonijo, trenutno pa se pripravljajo na gradnjo Planeta Tuš v Domžalah, ki bo prinesel okoli 300 novih delovnih mest. Zaključujejo pa tudi izgradnjo Planeta Tuš v Mariboru. V prihodnosti želijo postati najuspešnejše trgovsko podjetje v Evropi po ustvarjenem prometu na zaposlenega. V ožji izbor za savinjsko-zasavsko gazelo 2005 sta se uvrstili še podjetji Interdent iz Celja, ki se ukvarja s proizvodnjo in trgovino zobotehničnih izdelkov in Pakman iz istega kraja, ki razvija in izdeluje opremo za pakiranje. Gazele Savinjsko-zasavske regije 2005 so v petih letih v povprečju povečale prodajo skoraj za 4-krat, izvoz pa za 4,3-krat. Lani so prodale za 177,6 milijard tolarjev izdelkov in v petih letih odprle 3136 novih delovnih mest, kar je UJKZELJK * ’ * Ke T Si skoraj tretjina vseh novih delovnih mest, ki jih je ustvarilo 500 slovenskih gazel v petih letih. V povprečju zaposlujejo 56 ljudi. V primerjavi s 500 najhitreje rastočimi slovenskimi družbami prodaja in izvoz savinjsko-zasavskih gazel rasteta počasneje. V povprečju imajo 18 več zaposlenih, so kapitalsko močnejše in imajo za dobrih štirideset tisoč tolarjev nižjo mesečno plačo. Letošnje gazele Savinjsko-zasavske regije so v primerjavi z lanskimi gazelami v isti regiji večje in kapitalsko močnejše. Podjetje Gazela R.E. bo v okviru projekta SLOVENSKA GAZELA 2005 razglasilo četrto regijsko zmagovalko 22. septembra 2005 na prireditvi Dolenjsko-posavska gazela 2005, ki bo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, (skrajšano obvestilo za javnost) 22. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRBOVLJE Po poletnem dopustu so se občinski svetniki v Trbovljah sestali na 22. redni seji 26. septembra. Pod točko Pobude in vprašanja je Karel Vukovič (SD) izrazil bojazen glede reševanja stanovalcev v višjih nadstropjih stolpnic v primeru požara. Kot je dejal, je potrebno preveriti možnosti reševanja ljudi stanujočih v višjih nadstropjih. Izpostavil je še stanovanjsko občinsko problematiko, urejanje fasad in podobno. Mitja Rozina (SNS) je županu zastavil vprašanje o trboveljski televiziji. Zanimalo gaje, kdaj bodo imeli vsi prebivalci v občini možnost spremljati TVT. Bogdan Barovič je pojasnil, da sta konkurenčni podjetji Esprom in Ljubljanski kabel pred kratkim dosegli dogovor o sodelovanju. Dokončno naj bi s 1. oktobrom 2005 pričeli realizirati dogovorjeno. Na vprašanje Janeza Jarca (SDS), kdaj pride v Trbovlje Gorenje, je župan izrazil prepričanje, da se bo to zgodilo do zaključka leta 2005. Božo Marolt, predsednik Nadzornega odbora občine Trbovlje je podal kratko poročilo o delu NO. Nadzorni odbor se je sestal na 10. sejah in opravil tri nadzore. Nadzorni odbor je bil tudi predmet revizije in dobil ugodne ocene. Svetniki so obravnavali Predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urejanja IZ 9/6 -KOPALIŠČE (UVZ,ŠT.18/92). Po obrazložitvi, ki jo je podala Nives Kropivšek, je Aljoša Kink ocenil: »Milo rečeno odlok krasi kup nelogičnosti in napak. Zato svetniška skupina LDS podanega predloga ne bo potrdila. Poročilo naj se dopolni oziroma odpravijo naj se nelogičnosti in napake.« Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Trbovlje v 1. polletju 2005 je svetnikom predstavil Kristjan Dolinšek. Zvone Hribar (DeSUS) je menil, daje narobe, ker se poročilo obravnava zgolj zaradi zakona. Morali bi se bolj posvetiti prilivom in odlivom ter vsebinskim vprašanjem proračuna v 1. polletju. Obsežno delo je opravila Komisija za mandatna vprašanja in imenovanja, saj je morala pripraviti za razpravo in sprejem številne predloge. Svetniki so brez pripomb potrjevali kandidate. Le pri imenovanju direktorja Javnega podjetja Komunale Trbovlje seje zataknilo. Na razpis seje prijavil le dosedanji direktor Javnega podjetja Komunala Trbovlje, Milan Žnidaršič, kar pa ni ugajalo Slavku Kmetiču (SDS), ki je minulo delo kandidata ocenil kritično in menil, da Milan Žnidaršič ni primeren za opravljanje direktorske funkcije Javnega podjetja Komunala Trbovlje. Njegove kritike niso naletele na odobravanje pri ostalih prisotnih svetnikih, kar pomeni, da bo Milan Žnidaršič še naprej opravljal direktorske dolžnosti na trboveljski komunali. Komisija za mandatna vprašanja in imenovanja ni pripravila predloga za izdajo soglasja k imenovanju direktorja Centra za razvoj podjetništva v Trbovljah, saj menil, da razpis, objavljen samo na Radiu Kum ni dovolj in predlagala, da se razpis ponovi tudi v Uradnem listu Republike Slovenije. M.A.Š. KŠEFT| © IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO 03 57-25 1QA. mobi: 0-41 508 555 ART OPTIKA d.d. Poslovalnica 1420 Trbovlje, Trg revolucije 28d, Tel.: 56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje, Rudarska 21, Tel.: 56 29 041 'Velika izbira okvirjev za očala'Vse vrste leč za očala domačih in tujih prizvajalcev'Etuiji za očala'Povečevalne lupe'Športna in sončna očala 'Drobna in usnjena galanterija ~METRONIC-KOMET d 0.0. Trgovina in turizem, Opekarna 5, TRBOVLJE, Slovenija Tel.: 03/56-33-270 - ženski in moški parfumi od 590,00 sit dalje - modni nakit in modni dodatki - izdelki iz zlata in srebra - ročne ure: otroške, ženske in moške Nudimo Vam: - ugodne cene in plačilne pogoje - tedenske akcije - pestro izbiro izdelkov Opiralni čas: pon-pet: 8-12 in 16 -19 sobota 8-12 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje, Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM KSEFTI 040/267-411, 03/56-64-250 (71/J ELEKTROPROM EVJ ElEKTtOPflOM d.o.o. loko 21 MU KISOVEC M.: 01 56 57 150 fai: 01 56 71234 www.tl(ktraprom.« 4 projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve 4 bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV 444 4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije 4 centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije 4 kabelsko komunikacijski sistemi 4 grafitne ščetke 4 tiskana vezja 4 delovni stroji in nizke gradnje Valvasorjev trg 3 1270 Litija • produkcija lokalnega TV programa, tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, dokumentarnih in promocijskih /f /^~\\\ 8980-390 «wwi «sssr uporabo in javno prikazovanje, z * m možnostjo sponzoriranja (ostanitß ULCL^ni 'flf • trženje in produkcija za gospodarsko ■ m interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP • i ^ E-mail: atv.signal@sioi.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! © DRUŠTVENO XII. DRŽAVNA RAZSTAVA PSOV V TRROVLJAII Konec avgusta se je v deževni nedelji na igrišču NK Rudar zbrala pisana druščina lajajočih štirinožcev in njihovih ponosnih lastnikov. Tistih, ki so prišli v Trbovlje pokazat svoje plemenite živali in onih, ki so si prišli postavne ali prikupne štirinožce pogledat in občudovat. Vlogo vodje prireditve je odigral trboveljski župan Bogdan Barovič, ki je ob otvoritvi nagovoril udeležence razstave in gledalce na tribuni. Jože Vidic, priznani veterinar, odličen strokovnjak in ljubitelj živali je spretno povezoval dogajanje in prireditev še popestril s svojimi strokovnimi komentarji. Strokovni vodja razstave Tatjana Urek je skrbela, da je na prireditvi mednarodnega značaja potekalo vse po predvidenem programu. Za letošnjo, že dvanajsto razstavo je dejala: »Tokrat je prišlo v Trbovlje 450 psov iz trinajstih držav in še nekaj več spremljevalcev svojih ljubljenčkov. Med nastopajočimi psi je 150 različnih pasem. To pomeni, da je prisoten velik spekter pasjih vrst, saj je povprečno vsaka tretja žival druge pasme. Raznolikost psov naredi razstavo zanimivo saj obiskovalcem ponuja res pester pogled na lepe in plemenite živali. Na prireditvi lahko obiskovalci vidijo kako je potrebno psa negovati in kako vzgojen kuža na tekmovanju sledi spremljevalcu. Stojnice, ki ponujajo zdravo prehrano za štirinožne prijatelje in negovalno kozmetiko, ponujajo kakovostne izdelke, prodajalci pa nudijo kupcu tudi strokovna navodila. Pasjeljubci z vseh vetrov v Trbovljah Glavno breme prireditve je tudi tokrat na svoja pleča prevzelo Kinološko društvo Trbovlje. Smo pa veseli, da so potrebam razstave prisluhnili tudi vodilni ljudje v Občini Trbovlje in Občini Zagorje. To pomeni, da je prireditev odmevna za okolje kjer se dogaja, kar je razveseljivo. Tudi vse več gledalcev prihaja na naše razstave. Pri nas imamo tudi nekaj posebnosti. Izberemo prvaka Zasavja. Tega nimajo nikjer. Zanimivo pri tem je, da smo imeli v prejšnjih letih na prireditvi enega ali dva psa iz domačih logov. Letos smo prejeli preko dvajset prijav štirinožcev iz zasavskih krajev. Prišli so od vsepovsod. Od Litije do Radeč. Prireditev, ki ima mednarodni značaj je tako tudi po udeležbi psov in njihovih lastnikov postala del zasavskega utripa. Tudi to je ohrabrujoč podatek.« Na državni razstavi so bili prisotni sodniki iz šestih držav. Po mednarodnih kriterijih mora biti pri sojenje 50% sodnikov iz države organizatorice, preostalo polovico pa tvorijo sodniki iz tujine. Določanje zmagovalcev med živalmi posameznih pasem in proglasitev končnega zmagovalca je dolgotrajno in zapleteno, vendar nujno potrebno, da zaključek razstave ponudi pravega, absolutnega „ zmagovalca. Zupan trboveljski in Milan Vidic Na prireditvi je bilo glede ~ ze^° dober team na veliko število pasem nemogoče spremljati potek ocenjevanja vseh vrst psov. Osredotočil sem se na tekmovanje nemških dog, med katerimi je zmagal samec, ki ga je vzredil Trbulin Miloš iz Poljčan. Med mladimi dogami pa je največje priznanje in oceno za odličen videz prejela 13 mesecev stara samica, ki je prišla na razstavo v spremstvu Zagorjana Dejana Žigona. Za absolutnega zmagovalca razstave pa so sodniki proglasili pasjega čistokrvneža pasme čovčov. Sožitje med ljudmi in živalmi Kljub slabemu vremenu in razmočenemu terenu nogometnega igrišča Rudarje prireditev obiskalo lepo število gledalcev, ki so v popoldanskih urah zadovoljni zapuščali prireditveni prostor. Prireditev vsako leto popestri življenje v mestu. Mednarodna udeležba na prireditvi pomeni učinkovito promocijo Trbovelj. Mesto spoznavajo tujci, ki jih je na razstavi vsako leto več. Besedilo in slike: M.A.Š. KOLUMNA © ALEKSI«! POREDMK: NARAVA VRAČA UDAREC Y mirnih, sončnih dneh se zdi, da je Zemlja planet rajskih razsežnosti. “V raju živimo prelepem, ki milosti sreče ponuja, zavriska vsak naj na glas, nikoli se v strahu ne kuja.” Dovolj sladkobnosti, sicer bomo zašli v pustinjo živega peska, ki požira trezno presojo človeških otrok. Narava je res lahko čudovita, a ta blagost skriva v sebi tudi hudobno plat. Ni ‘žleht’ sama po sebi, ampak je uničevalnost del njene neukročene silovitosti. Človek misli, da bo hudiču, pardon, naravi, “roge spulil”. Nikoli mu to ni uspelo, mu ne uspeva in mu tudi v “svetli prihodnosti” ne bo. Modrost naravnih ljudstev je res v precejšnji meri poteptana kot zbir blodenj “primitivcev, ki imajo komaj kaj za obleči”. Da, videz - videz, ki vara. V naravni katastrofi ni pomembno, kako si oblečen, pomembno je, ali ji boš sposoben kljubovati. Če pride orkan, kakršen je bil Katrina oz. zadnja pošast Rita, odnese telesa in hiše revnih in bogatih, čeprav slednji živijo v trdneje grajenih. Vrnimo se k starodavni modrosti ljudstev, mojstrsko veščih preživetja. Njeno bistvo je, da si narave ni mogoče podrediti, lahko se ji samo prilagodimo. Kdor je ne spoštuje, se ji ne prilagaja, zato utrpi hujše posledice kot tisti, ki se zaveda, da ni gospodar Zemlje in da Bog, kakršenkoli že je, ni nikoli ukazal, da si je treba planet, ki te hrani, podrediti. Če drži, da je trditev iz Svetega pisma resnična, potem je gotovo ni narekoval Bog, ampak samopašni pisec besedila o stvarjenju sveta, ki ni niti prvo niti edino niti zveličavno. “Rodita in se množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji!” je lahko samo misel človeka, ki se ne zaveda dejanskih razmerij v naravi in vesolju. Pred pet tisoč leti se je bilo lahko prekomerno ploditi in množiti ter nebrzdano izkoriščati zemljo, še zlasti, če si bil nomadski pastir. Kam je to pripeljalo, vidimo. Demografska eksplozija ne pojenja, prebivalstvo sveta se “plodi kot zajci”. V Evropi se je trend rasti prebivalstva sicer ustavil, toda Afrika in Azija se še vedno pospešeno polnita s pričami človeške neumnosti. Nekatere vplivne svetovne ustanove in organizacije pa še spodbujajo “dirko za novimi članicami in člani”, češ da lahko Zemlja prehrani 30 milijard ljudi. Kakšen nesmisel, ko je vendar kot na dlani, da še sedanjih 8 milijard ni moč dostojno nahraniti. “Razlog za to je nepravična delitev dobrin,” bo kdo dejal. Seveda, a “tekma v delanju otrok” tega ne bo rešila. Kvečjemu bo prihajalo do novih napetosti, vojn, lakote, bolezni, saj se ljudje, ki delajo za dolar na dan, vrtijo v začaranem krogu trpljenja, ki ga krmi prenaseljenost, zastareli načini poljedelstva in kratkovidni mogotci, ki zaradi polnjenja svojih “debelih riti” z astronomskimi vsotami dobičkov “uživajo” v žalostni usodi treh četrtin človeštva. Prav ta kratkovidnost in sprijenost večine svetovnih politikov pozablja, da naravnih katastrof ne more preprečiti noben denar. “Vladar sveta Narava je, ne zbegani, pohlepni strici, ki delajo, kot večno bi nedotaknjeni živeli, čeprav jih časa črv vsak dan bolj grizlja.” Če gre verjeti nekaterim arheološkim najdbam, ki so iz “preventivnih” razlogov prikrite širši javnosti, je nekdaj na Zemlji že bila visoko razvita civilizacija, v primerjavi s katero je naša tako materialno kot še zlasti etično primitivna. Kljub temu je poniknila v času - uničila jo je Ledena doba. Narava je torej močnejša od človeka, zato jo je treba spoštovati in iz nje jemati samo toliko, kot je potrebno za preživetje. Zločini, ki se dogajajo nad njo predvsem v zadnjih 200 letih, so prehudo breme zanjo. Ne bo se zlomila Ona, ampak bo zaradi porušenega ravnotežja v njej toliko hujše posledice ‘pokasiral’ človek, naravi najslabše prilagojeno bitje. Dogaja se vedno več naravnih katastrof, ki so posledica človeškega rahljanja naravnega ravnovesja, toda lahko smo prepričani, da najhujše šele prihaja. Nočem strašiti, ampak pospešeno “plujemo v močvirje brez povratka”. Šele ko bo enkrat res hudo, se bomo morda streznili. Katastrofe morajo zdesetkati ZDA, Evropo, Azijo in Avstralijo, da bo prišlo do premika v glavah ljudi, ki držijo v svojih rokah vajeti družbenega razvoja. Prizadevanja ostalih “človeških živali” so le pobožne želje, kajti namen brez konkretne moči za uveljavitev sprememb je bob ob steno. Nekaj scenarijev na srečo obstaja, a ti scenariji “bodo v žalost odeli nevedne, solz bo množina mogočno lahko napolnila reko,” kajti na tisoče žrtev orkanskih pošasti, polletne zime ter zastrupljene zemlje in vode bo t. i. razviti svet odelo v črnino. Toda dolgoročno gledano bo prihodnost “novih rodov človeštva, katerih stari starši niso še rojeni,” bolj svetla, če se to zgodi čimprej. Očitno namreč je, da naša civilizacija izziva tako dolgo, dokler jih ne dobi po glavi, kjer “šumijo hlapi sebičnosti, pohlepa, ki jih več ugnati ni mogoče zlepa”. @> AKTUALNO »AN SLOVENSKIH SVETOVALNIH SREMSC Svetovalno središče Zasavje, ki deluje pod okriljem Zasavske ljudske univerze, je pred knjižnico Toneta Seliškarja v Trbovljah postavilo stojnico, na kateri so mimoidočim ponujali informacije, povezane z razpisom javno-veljavnih izobraževalnih programov za odrasle in druge informacije, povezane z izobraževanjem odraslih. Na stojnici sta se jim pridružili tudi Srednja šola Zagorje in Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje. Podoben scenarij se je odvijal tudi v 13 drugih mestih po Sloveniji, saj so svetovalna središča skupaj z Andragoškim centrom Slovenije 14. september 2005 določila za Dan slovenskih svetovalnih središč. Svetovalno središče Zasavje je eno od 14 svetovalnih središč v Sloveniji, ki ponujajo odraslim informiranje in svetovanje o njihovih izobraževalnih možnostih. Informacije in pomoč v obliki svetovanja iščejo predvsem tisti, ki za dosego svojih profesionalnih ciljev potrebujejo več znanja, višjo stopnjo izobrazbe ali potrdilo, s katerim dokazujejo svojo usposobljenost za delo. Današnji čas ni naklonjen tistim, ki menijo, da so z izobrazbo, doseženo v rednem šolanju, uspeli pridobiti dovolj znanja, ki jim bo služilo za uspešno opravljanje njihovega dela vse do upokojitve. Pomembno je vseživljenjsko učenje. Svetovalna središča v lokalnih okoljih oziroma regijah povezujejo izobraževalne ustanove za odrasle in druge ključne ustanove v svetovalno mrežo in tako omogočajo povečan dostop do informacij o izobraževanju odraslih ter učinkoviteje svetujejo občanom pred vključitvijo v izobraževanje, med izobraževanjem in po končanem izobraževanju. Svetovanje je osebno, zaupno in brezplačno. Na stojnici je bilo ob Dnevu slovenskih svetovalnih središč predstavljeno promocijsko gradivo o možnostih izobraževanja za odrasle v Zasavju in širše. Ker se je veliko mimoidočih, ki očitno niso vajeni takšnih dogodkov in takšnega načina promoviranja, stojnici raje izognilo, so svetovalke gradivo mimoidočim delile in jih skušale na ta način privabiti, da bi si stojnico ogledali. Odzivi občanov na vabilo v izobraževanje so bili različni. Nekateri so zadovoljni s tistim, kar so dosegli, nekatere je ponovnega snidenja s šolskimi klopmi strah, spet drugi za izobraževanje nimajo možnosti in sredstev, najdejo pa se tudi taki, ki se in se bodo izobraževali, saj se zavedajo možnosti, ki jim jih znanje ponuja. Za vse, ki ste stojnico zamudili, pa potrebujete pomoč pri odločitvi za izobraževanje, je na voljo svetovalni telefon 03 56 31 191, lahko pa se oglasite tudi osebno v Svetovalnem središču Zasavje, ki deluje v prostorih Zasavske ljudske univerze v Trbovljah (Trg svobode lla), ob četrtkih in petkih pa tudi v Zagorju (Grajska 2). Svoja vprašanja oziroma dileme pa lahko posredujete tudi na elektronski naslov isio.zasavje@guest.ames.si. Če se še odločate, ali bi se v izobraževanje vključili že letos ali prihodnje leto, potem je še pravi čas, da to storite kar letos. V Zasavju je možnost za vpis v srednješolske programe, jezikovno, računalniško in drugo izobraževanje, višješolski študij Vsi roki za vpis še niso zamujeni, zato velja poskusiti. Največkrat je najtežje opraviti prvi izpit, drugi je že lažji, ko spoznamo, da se da vse kar se hoče, potem opravimo izpit za izpitom. Korajža velja, pa še težave postanejo manjše, ker se nimamo več časa z njimi toliko ukvarjati kot smo se z njimi ukvarjali prej. Besedilo: Irena Vozelj Klub 6 - Klub trboveljskih študentov, letos že drugič Til IT zapored organizira Festival H ^ \ * A * J ™ V jf M kulture mladih - KUOLM, festW Ufure rJaM ki bo potekal v Dom Svobode, v Trbovljah, od 26. septembra 2005 pa do vključno 2.oktobra 2005. V okviru tega festival se bo zvrstilo kar nekaj različnih BREZPLAČNIH prireditev. Te prireditve so razne predstave (Izbrisani, Mrtvi ne plačujejo davkov, Daimonion, Gospod gre na lov in Dama škrat), literarni večeri (prvi z Mašo Modic, drugi z Mojco Kumerdej in tretji z Vinkom Mödmdorfeijem), potekala bo tudi literarna delavnica (vodila jo bo Mojca Kumerdej), pripravili smo tudi Aewcerteraznih skupin (Orlek, Katanija, Little Pipigeon’s for Hill Blues in Prkakšns), ob nastopu skupine Prkakšns, pa se bo predstavila tudi skupina Lava z ognjenim prformensom. Vsak dan bo odprta fotografska razstava (predstavili se bodo mladi fotografi). Poleg tega nam bo posebna gostja predstavila hodypaintingv okviru katerega se bomo lahko preizkusili v poslikavi tangic. Klub B Z BIBLIOTEKARJI PO ZASAVJU Člani Bibliotekarskega društva Celje so se odločili letošnje tradicionalno srečanje organizirati v Zasavju. »Zasavske knjižnice so se po uveljavitvi osrednjih območnih knjižnic namreč pridružile celjskemu območju,« je povedala njihov simpatična predsednica Tatjano| C r<*' ZA(JE)BAVLJAČ i------------- POLETNI UTRINKI Vremenske napovedi nekaterih vremenoslovcev za poletje v letu 2005 so si hudo navskriž. Napovedovala stroka je vročino. Dežja pa je bilo več, kot za kakšno normalno, poletno količino. Na Portugalskem so se neprevidni turisti greli ob gozdnem požaru. V Londonu in v Egiptu pa so za višje temperature poskrbeli teroristi kar z razstrelivom. Pri nas so vremenarjem na pomoč priskočili kmetje, ki so za ogrevanje hladnega poletja uporabili svoj rž. Kmetje so se razkurili zaradi padanja cen rži. Velikega uspeha pa ni niso imeli naši kmetje; ne s ceno, ne s kurjenjem te kmetijske kulture. Rž ni hotela goreti. Se preden so intervenirali gasilci je ogenj ugasnil. Zaradi prenizkih odkupnih cen breskev, so se gor postavali tudi gojitelji tega okusnega sadja. Simbolično so s žago usmrtili nekaj dreves na katerih so zorele za kmetovalce prepoceni breskve. Za nenehno toplo razpoloženje Slovencev pa venomer skrbijo naši sosedje Hrvati. Če je meni postajalo vroče ob novici, da so na morju hrvaški čuvarji reda in miru, slovenskemu državljanu za vedno zaplenili čoln le zaradi tega, ker najemnik čolna ni imel pri sebi popolne liste potnikov, je zagotovo prizadetemu Slovencu poskočila telesna temperatura, ko so mu ob zaplembi najetega čolna zaračunali še visoko kazen 110 tisoč kun. Boris Popovič, koprski župan, je vložil zahtevek do države za odškodnino v višini 10 mio sit, zaradi duševnih bolečin, ki jih je utrpel ob priporu za 28 dni, zaradi, kot se je kasneje izkazalo, neutemeljenega suma storitve kaznivega dejanja. Odgovorni v sodstvu ugotavljajo, ah je Popovičev zahtevek upravičen. Pred plačilom zahtevane odškodnine jih reši le dokaz, da Boris nima duše. Jože Stanič, podpredsednik državnega sveta, si je na vse kriplje prizadeval, da bi prišel pravočasno na sestanek Državnega sveta. Ker je bil v cajt-notu, je aktiviral policijo, ki ga je z marico prepeljala na kraj dogodka. Policijska reakcija pa ni rešila akcije, saj je bila seja DS-a odpovedana zaradi nesklepčnosti. Minister za šolstvo otroke na Osnovni šoli Bršlin, kot je zatrdil v eni izmed poletnih oddaj na RTV-ju, ni razdelil po narodnostni in etnični pripadnosti. Glede na znanje jih je razdelil na kakovostne razrede. Smo mar ljudje postali zgolj blago, da nas delili bodo na klaso prvo ali pa manjvredno? Za rešetkami se je, 9. 8. 2005, znašel turistično razpoloženi Davorin Sadar. Dolge počitnice si je privoščil onkraj velike luže. Ptiček je v spremstvu ameriških stražarjev priletel na brniško letališče, kjer so ga prevzeli slovenski možje postave in ga vtaknili v varno zaporniško zavetje. Izza rešetk se po najnovejših informacijah počuti tako varnega, da še naprej brezbrižno kaže zijala nekaj tisoč upnikom. Na trdna tla se je iz vesolja, po dokaj negotovem potovanju, vrnil raketoplan Discovery. Na pakistanskih vesoljnih strminah, pa se je za življenje boril naš Humaroplan. Tomaž je cel teden čakal na pomoč pakistanskih helikopterjev. Vrlemu skalarju Tomažu priporočam, da pri naslednjem obisku gora ne pozabi dodati svoji prtljagi pijačo, ki ti da krila. 03. oktober - 09. oktober 2005 že spet in vedno znova, spet in spet, vsako leto v tem času z jesenjo pride najlepši teden v letu TEDEN OTROKA NAMENJEN NAŠEMU NAJVEČJEMU BOGASTVU, OTROKOM Vsi sodelavci Društva prijateljev mladine Trbovlje se z vso vnemo pripravljajo nanj. Letos je njihovo geslo VSAK OTROK IMA PRAVICO DO DRUGAČNOSTI Prireditev bo skozi ves teden še in še, vsak dan se bo dogajalo veliko zanimivih reči za naše mlade Trboveljčane... in ker so otroci dragocenost, ki je pač ne moremo vsakomur zaupati v hrambo in čuvanje, naj predstavimo v sliki vse tiste, ki se v DPM Trbovlje po svojih najboljših močeh in znanju trudijo, da naše bogastvo očuvajo in opremenitijo. VOŠČILO MAMI ZINKI GUNA IZ KISOVCA Za 80. rojstni dan ‘Te dni praznuješ, draga mama Zin^g ‘Ti, %i razvajaš nas vse dni. Vemo, da nas vse rada imaš, Saj to čutimo, Ko [jubeče nas že pri vratih po rami potrepCjaš. Energije imaš vedno za vse, Zato ti tudi vsaka posejana rožica kepo cvete. (Pa lačen pri tebi nobeden ne bo, Saj v kuhinji tvoji vedno diši lepo! Najdeš toplo besedo za vse, ki so v stiski, Zato tvoje stanovanje je vedno napolnjeno z obiski- VSE NAJBOLJŠE, DRAGA MAMA! VEŠ, DA NIKOLI NE BOŠ SAMA! VSI TE IMAMO RADI, TAKO STAREJŠI, KOT TA MLADI VIMENU VSEH TVOJIH MARINKA VESELO CEMSENISKO POPOLDNE Jesen je pozlatila naravo s prvimi zlatimi odtenki. Veter se poigrava s prvimi odpadlimi navihanci in raznaša vonj po dimu in obljublja indijansko poletje. Upajmo, uspešno. Čas je za različne prireditve, ki jih je te dni kar nekaj. Iz čemšeniškega Prosvetnega doma, kraj stare mogočne lipe, se je v nedeljo, 25.9., širilo veselo vzdušje, pomešano z zvoki harmonike in drugih instrumentov. Predstavili in postavili pred obisokovalci so se glasbeniki, pretežno harmonikarji. Nekaj jih je bilo, ki svojo kariero z več ali manj uspeha šele začenjajo: Matej, Tadej, Jernej, Gašper, Jure, Davorin in Andrej. Denis in Franci sta tudi ljubitelja glasbe in igrata iz lastnega zadovoljstva. Jernej Brigelj Družina Ferme in ansambel Interval so popestrili popoldne, kot že preizkušeni glasbeni mački. Program je vodil šarmantni Jože Buden, ki se, kot vemo, na glasbo spozna. Najmlajši obiskovalci prireditve so burno pozdravili nastop čarodeja Rada, kije svojimi magičnimi rokami prikazal različna čudesa. Družina Ferme Interval Ob slovesu, pa jim je podaril balone različnih oblik. Letošnja predstavitev glasbenikov, ki jo organizira Turistično društvo Čemšenik je že druga po vrsti. Čemšeničani upajo, da bo prireditev postala tradicionalna. Slike in besedilo: St. R. Društvo invalidov Zagorje je letos že drugič priredilo tekmovanje v ribolovu za Memorial Rudija Palčiča. Udeležili so se ga člani društev invalidov z Vrhnike, iz Litije, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Radeč in Laškega. Tekmovali so ekipno in posamezno. Ekipno so se takole uvrstili: Prvo mesto je osvojila ekipa Laško 1, ekipa Zagorje 1 je osvojila drugo mesto, tretji pa so bili člani ekipe Trbovlje 2. Od četrtega do desetega mesta pa je vrstni red Trbovlje 2, Brežice, Litija, Zagorje 2, Laško 2, Vrhnika in Hrastnik. Individualno so bili uspešni v Sektorju A: 1. mesto Marjan Klančišar iz Zagorja 2. mesto Jože Košir iz Trbovelj 3. mesto Omar Furbin iz Trbovelj Sektorju B: 1. mesto Dušan Peklar iz Laškega 2. mesto Mile Šušnica iz Trbovelj 3. Vinko Drame iz Zagorja Sektorju C 1. mesto Silvo Zobarič iz Brežic 2. mesto Jovo Stankovič iz Laškega 3. mesto Mitar Živkovič iz Trbovelj Besedilo in slika: M. M. DRUŠTVENO © V domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah se na negovalnem oddelku srečuje skupina za samopomoč Metuljčki. Na našem prvem popočitniškem srečanju je bila izražena želja, da bi obiskali trgovine, ki jih nekateri med nami niso videli že več let, ker pač zdravje to ne dopušča. S sovoditeljico Stanko sva se zato odločili, da jim to željo izpolniva. Odločili smo se obisk trgovskega centra BTC v Ljubljani. Izbrali smo članice skupine, ki so želele na izlet in so tudi sposobne priti v avto. V naši skupini so namreč stanovalke, ki so težko mobilne in večino jih je na invalidskih vozičkih. V četrtek se nas je sedem z domskim kombijem odpeljalo proti Ljubljani. Ogledali smo si Plečnikove Žale, tovarni Velano in Kolinsko. Nato pa nas je pot vodila v BTC. Tam smo se peljali mimo tržnice, veliko čudenja je bilo, ko smo se peljali mimo vodnega parka Atlantis. Tudi Kolosej s kino dvoranami je vzbudil pri članicah skupine veliko čudenja. Zadnji naš cilj je bil City park. Tu smo se »izkrcali» in se počasi namenili v trgovski center. Bilo je veliko občudovanja, saj so trgovine precej drugačne, kot se jih večina članic spominja. Tudi mase ljudi so veliko večje kot so je bile navajene. Hilda je opravila tudi nakup natikačev, kijih bo rabila za kopanje v domskem bazenu. V trgovini s čevlji je bila čisto izgubljena, a ji je prijazna prodajalka priskočila na pomoč. Ani se je želela fotografirati med lepo urejeno cvetličarno, da bo imela lep spomin. Za konec smo se ustavili v Sladolednem vrtu na okrepčilu. Popile smo kavico, pojedle sladoled, opazovale ljudi okrog sebe in se dogovorile za pot proti domu. Ker so si stanovalke želele ogledati trojanski tunel in pojesti trojanske krofe, smo se zato proti domu napotile po novi avtocesti proti Trojanam. Vsem je bila vožnja po novi cesti zelo všeč in rekle so, da se bodo lahko svojcem pohvalile, da so se pred njimi peljale po novi cesti. Naša pot se je srečno končala pred domom. Stanovalke so utrujene a zadovoljne in polne vtisov odšle na zasluženi počitek. Besedilo in slika: Nives Tovornik 'A' © INTER.VJU ..I'' 'i------------------ NA ROB: OTVORITVI IN RAZSTAVAM DEL SEDME PRIREDITVE IN OSMI PRIREDITVI KUEART LOKA PRI ZIDANEM MOSTU IN POGOVOR Z GLAVNIM KRIVCEM SIMONOM SERNECEM Za osvežitev spomina se na kratko vrnimo v mesec avgust, ko je bila prostorih Trubarjevega Doma upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu otvoritev razstave del avtorjev T.KreArta , kar je pomenilo tudi začetek 8. KreArt prireditev. V uvodnem delu se je, poleg pozdravnih govorov Janeza Suhadolca in umetniškega vodje Simona Serneca, z glasbenim pogledom na razstavo predstavil jazz saksofonist Emanuele Cisi. Po uradni otvoritvi razstave se je pričel osmi Kreart, likovno glasbeno srečanje. Družabno srečanje se je nadaljevalo s koncertom Igorja Bezgeta in Kristjana Roy Sabolič - Nimala ter kasneje tria Emanuele Cisi, Loris Bertot, Zlatko Kavčič. Po treh dneh garanja na 8. KreArtu smo za oceno letošnje prireditve poprosili umetniškega vodjo Simona Serneca. Kakšna je tvoja ocena letošnjega KreArta? Mnenje kritikov, novinarjev in tudi publike ter seveda stalnih obiskovalcev je, da je bila letošnja razstava lanskega »pridelka« glede na odzivnost ena najboljših. Prav tako menim, da je bil letošnji KreArt, ki se je končal pred par dnevi, zelo kreativen , deloven in da je bilo celo t.i. veseljačenja bolj malo v korist kreativnosti . Mogoče je na to vplivalo dejstvo, da smo se umaknili v hribe. Skoraj vse se je dogajalo v posavskem hribovju, v Jurkovi koči na Lisci in kasneje na Razboiju. Delno pa je k delovni vnemi pripomogel tudi dež, saj je dan in pol deževalo. Kočo spremenili v atelje, delavnico, tako so mladi, predvsem dekleta, ki so bila letos v večini, lahko udejanjili svojo kreativnost. Zaradi tega je bila produkcija že sproti zelo velika, večja kot prejšnja leta. Poleg tega so dekleta pomagala Zoranu pri kuhi. Tudi otvoritveni recital Emanuela Cisija je bil posebnost. Triptih trojna suita, ki traja 20 minut v dvorani, kjer je vroče kot v kotlu, je posebno doživetje... Poleg tega je tudi predhodna promocija Suhadolčevega Trubarjevega stola, saj bo prava premiera šele čez dve leti in posebna železna skulptura ustvarila neponovljivo doživetje. Ne smemo pa tudi pozabiti koncerta oziroma recitala tria Cisi- Kaučič -Bertot in pred koncert dueta Igor Bezget in Kristjan Roy Sabolič - Nimal v Kud-u. Tud kantavtorji in šansonjerji so bili vaši gostje. Kje? Da. Ne gre pozabiti na uspešen kantavtorski- šansonjerski večer na Razboiju z mladimi iz province Prlekije in Štajerske.Tu bi lahko omenil Borija Zupančiča, ki so ga, kot dragocen biser, odkrili šele sedaj - predvsem na področju glasbene poezije in šansona. Imate precej »povratnikov«? Iz samega spoštovanja do KreArta in občudovanja teh krajev so se ponovno vrnili stari znanci med katerimi je tudi Igor Bezget. Igorje tako rekoč abonent, saj vsako leto prihaja v drugi zasedbi letos etno- jazzovski s Kristjanom Roy Sabolič - Nimalom. Isto velja tudi za Zlatka Kaučiča, ki vsako leto preseneti obiskovalce in ustvarjalce na Kreartu. Letos je na primer bil z vrhunskim glasbenikom E.C. Kot gost pa se je ponovno prišel domačin akademski slikar Janez Knez. Na prvih treh KreArtih je sodeloval kot ustvarjalec, drugače pa nas obišče kot gost in obiskovalec in skoraj vsako leto, pripelje s seboj prijatelje. Letos so bili to dobovški kumarati in med njimi tudi Nikolaj Beer. Sicer pa se je letos, po dveh letih pavze, za cel dan ustavil pri nas eden od ustanoviteljev KreArta Blaž de Gleria. Kreat se razvija naprej od začetne ideje. Kako se to odraža? Čeprav je bilo v prvem KreArtu morda res malce več slikarjev, so bili med udeleženci tudi že fotografi in designerji, jazzisti, nastopila je tudi Nina Mole kot predstavnica klasikov. Je pa res, da je letos bil prisoten tudi video s pomočjo video cineasta evropskih razsežnosti Francija Purga je nastal izdelek, ki ga nestrpno pričakujmo. Njegova e-pošta pravi, daje bil zelo zadovoljen z bivanjem pri nas in bo še zelo rad prišel na Kreart. To velja tudi za Mareta Kovačiča. Ugotavljamo, da je bilo letos sodelujočih precej mladih, ki šele prihajajo na sceno iz različnih krajev Slovenije, iz Velenja, Celja, Škofje Loke in Maribora. Ali si zadovoljen z bero del z lanskega Krearta? Res sem zelo zadovoljen in iz komentarjev publike in kreartovcev skupaj lahko razberem, daje bil to eden boljši, kar smo začutili že prvi večer na otvoritvi.Vsaka stvar je bila izredno zanimiva in brez pretiravanja lahko govorim v presežnikih, pa naj bo to Trubarjev stol, ki bo dobil mesto v cerkvi v protestantskem delu, skulptura mlade kiparke Nataše Krhen, zanimiv ciklus fotografij Janeza Pelka, študije spovednice Janeza Suhadolca, slika Borija Zupančiča... Tu najdemo mnogo različnih likovnih zvrsti, ki so bile zastopane na razstavi od male arhitekture do kiparstva in fotografije. Kakšna pa je tvoja napoved za naslednje KreArte? Sigurno je vsak KreArt drugačen, saj je njegov smisel, da nastopajo in prihajajo zelo uveljavljena imena v likovnem in glasbenem delu in predstavniki generacij, ki prihajajo. Meni in ljudem, ki so v tem odboru, je zelo všeč, da prihajajoči pri nas napravijo izdelek, ki ga nato lahko plasirajo v likovni prostor doma in v tujini. Imeli smo take primere, od prvega KreArta dalje, med njimi jeCiril Horjak, pomemben člen v slovenskem stripu, to je tudi fotograf Tomo Brejc, ki je prišel k nam še popolnoma anonimen, sedaj pa dela v Veliki Britaniji in Kanadi. Poleg tega je bilo letos precej mladih slikark in grafičark teh generacij. Se pravi kreativnost in drugačnost je v bistvu prisotna v vseh KreArtih, še posebej pa to velja za letošnjega. Vse to pa bo vidno na razstavi, ki bo v prihodnjem letu. Morda bo tudi kdaj kak večer namenjen samo grafičnim oblikovalcem? Oblikovalci, grafični in industrijski, so prisotni že ves čas na vseh KreArtih. Drugače pa je premalo časa, da se v treh dneh razloži ta zvrst umetnosti, saj je slikarstvo lažje in bolj prilagodljivo glede na čas, ki je na razpolago. Priložnost za grafični design je v tem, da se razstavi vizualna podoba preteklega KreArta. Na razglednicah n.pr. uporabimo razne ilustracije in primerke grafičnega oblikovanja Tihomirja Bregarja. Imamo tudi projekt vrtca Marjana Žitnika in morda bi bilo zanimivo uvesti kakšno delavnico za mlade oblikovalce. Ti vsako leto končaš kar malce skeptično za naprej. Kaj praviš, kako bo drugo leto? Vem, kako prireditev nastaja. Globalno, še bolj podrobno ve to Zoran Cvar in drugo sodelavci. Vedno se borimo z izvedbo in vedno se nekako izide..., vendar pa vedno tudi česa zmanjka. No, ja, v zadnjih dveh letih se je marsikaj uredilo. Se vedno pa je bolje imeti malo več sredstev kot manj. Vsi vemo, da najmanj pol ljudi pride na bazi veselja do KreArta in do take vrste druženja ter načina komuniciranja, saj se marsikaj pove in marsikaj sliši v debatah in dogodkih v treh dneh druženja - tudi druženje samo, konec koncev. Seveda mislim ,da drugo leto KreArt bo! Približuje se Trubarjevo leto, kakšen bo dlež obeležitve KreArta pri tem? Na Trubarjevo leto nas je spomnil Jure Koritnik, ki seje letos bolj kot prej, kot Ločan, priključil KreArtu. Živi v Ljubljani, v dneh KreArta pa je deloval v Loki . Tako je nastala ideja o selitvi Trubarjevih metamorfoz po krajih kjer je živel. Juretova zamisel se nam je zdela zelo dobra. Jure je o tej ideji govoril že z ljudmi v Velikih Laščah. Obenem pa smo o tem razmišljali tudi ožji KreArtovci-Janez Suhadolc je pri tem že preskočil to idejo in naredil Trubarjev stol. Zamisel je taka, da bi v dveh KreArtih , ki sledita 2006 in 2007, ki je dejansko Trubarjevo leto, šli morda širše oziroma ožje v Trubarja. Ne ravno v portrete, neke metamorfoze Trubarja, ampak Trubarja kot protestnika, očeta slovenskega pismenstva, človeka, ki je prvi ljudi, razdeljene na različne dežele, poimenoval Slovenci, kot begunca, saj je bil prvi slovenski begunec. Bil je več ali manj stalno na poti med Kranjsko in Nemčijo. Poudarek pri projektu naj bi bil na metamorfozi Trubarja. Potem bi dela, ki so že nastala in tista, ki še bodo na KreArtih, zbrali in razstavo selili po krajih, kjer je živel Trubar. (Račiča, Loka, Laško, Celje, Ljubljana) Na pobudo Nikolaja Beera naj bi tu vključili tudi Prekmurje, kjer imajo društvo Primoža Trubarja. Tako bi zbrali dela, ki so že (med katerim so tudi moji plakati, dvoje Trobentarjevih del), in še bodo (Borijeve karikature, ki tudi že nastajajo) nastala. Poleg tega smo se s kolegom Kastelicem že začeli nekaj dogovarjati o še kakšni drugačni obliki -morda stripu. Konec dober - KreArt še boljši! Vse ostalo pa seveda ob letu osorej. Na 7.Kreartu so sodelovali in v četrtek razstavljali : Miha Artnak, Tihomir Bregar, Kristina Jeič, Anja Jerčič, Alenka Kosem, Andrej Penko, Samo Perpar, Mateja Podmenik, Vesna Stankovič Azadi, Janez Suhadolc, Nataša Tajnik, Barbara Tavčar, Iztok Zupan, Bori Zupančič, Alojz F.Zorman, Dušan Merklin, Simon Sernec,Vanja Bajt in INTER.VJU © Nataša Krhen. Potem se je pričel S.KreaArt (likovno glasbeno srečanje), kije potekal od 25.do 27.avgusta 2005 v Loki pri Zidanem Mostu in okolici. Kreart seje pravzaprav pričel že od lO.ure dalje pred Gasilskim domom, medtem ko so za zamudnike pripravili zborno mesto tudi 26.avgusta in to v Jurkovi koči na Lisci. Letos so delovali: Miha Artnak, Marina Bahovec, Nena Bedek, Andreja Džakulič, Blaž De Gleria, Miro Kvas, Peter Matko, Janez Pelko, Damjana Stopar, Mojca Senegačnik, Janez Suhadolc, Gorazd Šimenko, Peter Štrovs, Nataša Tajnik, Franci Purg, Mojca Vilar, Petra Ružič, Jelena Dabič, Simon Sernec,Tomaž Lunder in Andrej Perko. V glasbenem delu Krearta pa so se po dnevih zvrstili: 25. avgust (Loka) Emanuele Cisi, Loris Bertot, Zlatko Kavčič, Igor Bezget in Kristjan Roy Sabolič - Nimal 26. avgust (Razbor) Peter Andrej, Tadej Vesenjak, Bori Zupančič 27. avgust (Loka) Marjan Loborec kvartet: Lenart Krečič, Steve Wood, Igor Lumpert, Marjan Loborec Besedilo in slike: Rudi Špan Zadnje dni avgusta je bila prva seja NADZORNEGA SVETA TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE v novi sestavi. Novi nadzorni svet je imenovan za mandatno obdobje od leta 2005 - 2009. Šlo je za konstitutivno sejo na kateri sta bila izvoljena predsednik in namestnik predsednika nadzornega sveta ter imenovana strokovna oseba za sekretarja nadzornega sveta in sicer. Člani so se odločili, da nadzornemu svetu predseduje Branko Bunta, njegov namestnik je Metod Kurent sekretarka pa je Mateja Jordan Člani nadzornega sveta so si ogledali objekte Termoelektrarne in določili termin za naslednjo sejo, ki bo vsebinsko dosti bolj bogata. »Načrtujemo, da bomo takrat med drugim obravnavali spremembe in dopolnitve poslovnika NS TET. Sedanji poslovnik je bil sprejet leta 2001 in je potreben nekaterih sprememb v smislu boljše učinkovitosti delovanja, natančnejše moramo opredeliti postopke delovanja in pristojnosti znotraj NS. Prav tako bomo pristopili k izdelavi programa dela NS za celotno mandatno obdobje t.j. do leta 2009. Za kakovostno delo je nujno potrebna predstavitev poslovanja TET v prvi polovici leta 2005 in razvojna vizija družbe.« je v izjavi za javnost zapisal predsednik NS TET Branko Bunta. Novi predsednik je leta 1997 diplomiral na Visoki upravni šoli Univerze v Ljubljani in je torej diplomirani upravni organizator, ki se lahko pohvali z diplomskim delom z naslovom Uvajanje mednarodnega standarda kakovosti ISO-9001 v javno upravo. Zaposlen je bil v Ministrstvu za obrambo - Izpostavi uprave za zaščito in reševanje v Celju kot svetovalec za zaščito in reševanje. Do sedaj opravljal dela na kadrovskem in vojaškem področju, kakor tudi dela informatika in skrbnika sistema kakovosti. Sodeloval je v različnih delovnih skupinah in projektih (uvajanje mednarodnega sistema kakovosti ISO 9000). Na ravni občine Trbovlje je opravljal različne funkcije na področju političnega in družbenega življenja. Mali KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Kje je resnična ljubezen? Ali jo je res treba iskati v sočloveku? Če je nimamo v sebi, je nimamo nikjer. Veliko je t. i. pogojnih ljubezni, ko nekoga ljubimo zaradi takšne ali drugačne koristi, ki jo dobimo pri njem, naj bo v intimnih zvezah aii v odnosih z neznanci. Prava ljubezen se pokaže, ko pridejo preizkušnje in trpljenje - takrat spoznamo sočlovekov pravi obraz. Spoznanje nas lahko ponese v višave ali pa obglavi naše zaupanje vanj. Ljudje namreč radi skrivamo resničnega sebe. To je celo bolj priljubljen šport kot nogomet. Potem pa se pritožujemo, da nismo srečni. Upam, da je v vašem življenju tega čim manj. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) DANAŠNJA LJUBEZEN Ljubezen, ta goljufiva zadeva, zaradi nje si zdaj kralj zdaj siromak, čeprav v sebi čutiš, da spet si bogat, lahko si v trenutku bos, lačen in nag! Verjameš, jo ceniš, neguješ vse dni in misliš, da ljubljen si, kotne prav vsak, naenkrat kljub vsemu med prsti spolzi, izpadeš le smešen, naiven bedak, ki misli, da česar sploh ni, on ima, ki misli, da kolikor da, tudi dobi, ki misli, da ve, kaj je narobe in kaj je prav, da veže med sabo ljudi. Seme plevela v tujih jalovih tleh? Kje so tisti časi in tisti ljudje, ki so v svoje rodne brazde sejali dobro, čisto seme, ki vzkliti tam sme?! Hvaležno je klilo, raslo v zahvalo tem bolj, kot so pleli, rahljali -a glej, danes sploh treba ni, pleti ni kaj! Požanješ plevel in ga seješ naprej! Vesna Berk ZUNAJ PRED VRATI Zunaj pred vrati nekdo sedi, nekdo sedi in čaka na dobre ljudi. Starka pride, upanje mu da, iz žepa vzame roko, tolar v njej ima. Vzemi človek, kdor si že, kdor si že, ne briga me, najbolj pa je hudo, vse več enakih tebi bo. Potem pa pride še nekdo, ga pogleda prav grdo, ne vpraša, zakaj, ne vpraša, kako, izgini - zamahne z roko. Podrt mu je bil ta svet, še bolj se mu podre, niti lepe besede ne privošči mu nihče. Andrej Režun POGLEJTE SE Poglejte kdaj se v oči, prijatelji! Poglejte žalost, smeh, pregrešne misli v ogledalu si. Ste morda to vi? Se sploh še prepoznate? Je morda v dušo vašo nekaj čudnega prišlo? Ali sreča je z obraza le odšla, ki se v ogledalu komaj še spozna? Gregor Lesar BERAČEV STRUP Prej mi v tvojem objemu toplo je bilo, tudi ponoči bilo je svetlo. A zdaj, ko si šel, mi srce je hladno, misli nate zavračam važno. Odkar te ni, sem zmedena vse dni, ker hočem te nazaj, a v tvoj objem se vrniti ne želim. Tako zelo bi te rada ob sebi imela, se s teboj strastno objela, a kaj, ko v tvojem objemu zame prostora več ni; to srce mi dobro ve. Mogoče te zato malo sovražim, veliko pa zato, ker si kot hudič brez rogov, čigar poljub je strupen in ubija počasi. Stokrat si srcu dal občutek rane, a potrebovalo je le malo duševne hrane. Ti nisi moj princ na belem konju! Ti sile berač brez konja, ki kruto oropal mi je srce! Tanja Kos REKLAME + NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE skladno z določili Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.LRS 14/2004) po javnem razpisu, ki je bil objavljen dne 12.05.2005v reviji Zasavc objavlja PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENČEV ZA ODDAJO PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENČEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM - ZA NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM - ZA PODROČJE PODROČJE OBČINE TRBOVLJE OBČINE ZAGORJE OB SAVI Zap. Št. Ime in priimek Naslov Pošta Točke št. čl varščina 1 Stanislav Kreže Novi dom 33b 1420 Trbovlje 490 5 brez varščine 2 Janez Škof Nasipi 43 1420 Trbovlje 470 3 brez varščine 3 Boris Cestnik Šuštarjeva 42a 1420 Trbovlje 460 4 brez varščine 4 Erika Kršlin Neža 23 1420 Trbovlje 410 3 brez varščine 5 Marko Očko Opekarna 28 1420 Trbovlje 410 3 brez varščine 6 Andrej Lebar Škvarčeva 6 3000 Celje 410 3 brez varščine 7 Sandra Kamelovič Vodenska 46 1420 Trbovlje 400 3 brez varščine 8 Klavdija Zupan Kešetovo 4 1420 Trbovlje 390 2 brez varščine 9 Janko Logar Ulica 1. junija 34b 1420 Trbovlje 370 1 brez varščine 10 Jasmina Škrgič Ribniku 1420 Trbovlje 365 3 brez varščine 11 Franc Retar Novi dom 31 1420 Trbovlje 365 4 brez varščine 12 Dunja Zakšek Bevško 34 1420 Trbovlje 350 2 brez varščine 13 Amela Odobašič Kolonija 1. maja 11 1420 Trbovlje 330 1 brez varščine 14 Vera Šimenc Kolonija 1. maja 30 1420 Trbovlje 330 3 brez varščine 15 Sabina Smajlovič Nasipi 3 1420 Trbovlje 310 4 brez varščine 16 Karmen Mum Ojstro 31d 1420 Trbovlje 310 1 brez varščine 17 Frida Petan Trg revolucije 16 1420 Trbovlje 310 1 brez varščine 18 Emina Mujič Šuštarjeva 25 1420 Trbovlje 300 3 brez varščine 19 Robert Bebar Mestni trg 1 1420 Trbovlje 300 1 brez varščine 20 Robert Kepa 1420 Trbovlje 300 1 brez varščine 21 Mitja Brečko Trg Franca Fakina 3a 1420 Trbovlje 290 1 brez varščine 22 Luka Holešek Šuštarjeva 27a 1420 Trbovlje 290 1 brez varščine 23 Saša Mohor Bevško 13a 1420 Trbovlje 290 1 brez varščine 24 Sanel Džombič Opekarna 2 1420 Trbovlje 290 1 brez varščine 25 Gregor Peško Keršičev hrib 11 1420 Trbovlje 290 2 varščina 26 Jure Podbregar Sallaumines 4 1420 Trbovlje 290 2 brez varščine 27 Adil Mašič Žabjek 29 1420 Trbovlje 280 1 brez varščine 28 Igor Mitič Golovec 1 1420 Trbovlje 270 1 brez varščine 29 Boris Kosec Ribnik 18 1420 Trbovlje 270 3 varščina 30 Kata Lučič Neža 24 1420 Trbovlje 270 1 brez varščine 31 Dušan Ržen Partizanska 19 1420 Trbovlje 260 3 brez varščine 32 Velid Zukanovič Kolonija 1. maja 20 1420 Trbovlje 260 3 brez varščine 33 Izet Kozarič Kolonija 1. maja 30 1420 Trbovlje 260 2 brez varščine 34 Albert Kolar Nasipi 23 1420 Trbovlje 240 2 brez varščine 35 Dragica Japundžič Keršičeva 22a 1420 Trbovlje 230 1 brez varščine 36 Miroslava Uršič Vodenska 9 1420 Trbovlje 230 2 brez varščine 37 Matjaž Jazbec Opekama 2a 1420 Trbovlje 230 2 varščina 38 Dragan Mladenovič Trg revolucije 2a 1420 Trbovlje 230 2 brez varščine 39 Šefik Alič Šuštarjeva 42a 1420 Trbovlje 220 1 brez varščine 40 Emir Smajlovič Žabjek 1 1420 Trbovlje 220 2 brez varščine 41 Simo Vasiljevič Nasipi 3 1420 Trbovlje 210 4 brez varščine 42 Kristina Filipovič Cesta zmage 16 1410 Zagorje 210 2 brez varščine 43 Josip Mlinar Šuštarjeva 25 1420 Trbovlje 190 2 brez varščine 44 Nevenka Hribar Neža 13 1420 Trbovlje 190 1 brez varščine 45 Mileva Mum Šuštatjeva 25 1420 Trbovlje 190 1 brez varščine 46 Vesna Pašalič Vodenska 42 1420 Trbovlje 140 2 brez varščine 47 Marjeta Cestnik Kovinarsko naselje 4a 1420 Trbovlje 140 1 brez varščine 48 Dijana Muljavec Vodenska 45 1420 Trbovlje 120 2 brez varščine V Trbovljah, 15.09.2005 Zap. Št. Ime in priimek Naslov Pošta Točke št. čl varščina 1 Mateja Domanjko Naselje na šahtu 33 1412 Kisovec 460 6 brez varščine 2 Kristjan Strgaršek Cesta 9. avgusta 8b 1410 Zagorje 450 3 brez varščine 3 Katarina Žitnik Cesta 9. avgusta 8b 1410 Zagorje .440 4 varščina 4 Mateja Prašnikar Polje 20 1410 Zagorje 430 3 brez varščine 5 Elvir Zukič Podvine 8 1410 Zagorje 400 3 brez varščine 6 Azrudin Smajlovič Polje 1 1410 Zagorje 395 3 brez varščine 7 Alojz Grabnar Pintarjeva 21 1410 Zagorje 390 3 brez varščine 8 Mensur Čosič Cesta zmage 43 1410 Zagorje 385 3 brez varščine 9 Fala Kurtič Ulica talcev 26 1410 Zagorje 385 3 brez varščine 10 Radenko Malič Cesta zmage 22 1410 Zagorje 375 4 brez varščine 11 Borut Bartelme Cesta Borisa Kidriča 2 1410 Zagorje 370 3 brez varščine 12 Denis Vukič Cesta zmage 26 1410 Zagorje 370 3 brez varščine 13 Irena Vičič Podvine 13 1410 Zagorje 370 3 brez varščine 14 Flatka Halilovič Selo 1 1410 Zagorje 350 3 brez varščine 15 Duška Malič Cesta zmage 22 1410 Zagorje 350 2 brez varščine 16 Tanja Tisnikar Cesta 9. avgusta 8a 1410 Zagorje 350 2 brez varščine 17 Saša Klančišar Rudarska 16b 1412 Kisovec 350 2 brez varščine 18 Marija Jelnikar Polje 24 1410 Zagorje 330 3 brez varščine 19 Zdenka Brvar Rudarska 15 1412 Kisovec 330 3 brez varščine 20 Samel Bajrektarevič Podvine 30 1410 Zagorje 310 1 brez varščine 21 Jožica Bučar Tirna 30 1282 Sava 310 1 brez varščine 22 Olga Gluhak Cesta zmage 12b 1410 Zagorje 310 1 brez varščine 23 Slavko Cukljati Podvine 20 1410 Zagorje 310 4 brez varščine 24 Muradit Zukanovič Okrogarjeva 20 1410 Zagorje 295 1 brez varščine 25 Hajro Zukanovič Okrogarjeva 20 1410 Zagorje 295 1 brez varščine 26 Ramiza Kancič Polje 7 1410 Zagorje 290 3 brez varščine 27 Emir Karič Cesta zmage 24 1410 Zagorje 290 1 brez varščine 28 Matevž Zupan Polje 4 1410 Zagorje 290 1 brez varščine 29 Mumin Kreštič Selo 1 1410 Zagorje 270 1 brez varščine 30 Hanka Nišič Okrogarjeva 9 1410Zagoije 255 2 brez varščine 31 Tomaž Razboršek Polje 17 1410 Zagorje 250 2 brez varščine 32 Robert Potočnik Cesta zmage 21 1410 Zagorje 250 2 varščina 33 Leonora Drgan Eberlova 7 1410 Zagorje 250 1 brez varščine 34 Aleš Krznarič Cesta zmage 25 1410 Zagorje 230 2 brez varščine 35 Donovan Skubic Cesta 9. avgusta 8c 1410 Zagorje 230 2 brez varščine 36 Meho Trumič Prešernova 10 1410 Zagorje 225 2 brez varščine 37 Pašan Samajlovič Cesta zmage 43 1410 Zagorje 210 2 brez varščine 38 Esima Dučanovič Selo 1 1410 Zagorje 180 3 brez varščine 39 Suada Džamastagič Naselje na šahtu 33 1410 Zagorje 170 3 varščina TRBOVLJE Zakorakali smo v prve jesenske dni letošnjega leta. Zunaj postaja vse hladneje, v knjižnici pa se vrstijo različne zanimive prireditve, ki jih lahko obiščete. Vsako sredo ob 17.uri pripravljamo za otroke pravljične ure, kjer se zabavamo skupaj z literarnimi junaki, ter ustvarjalne delavnice, kjer izražamo svojo nadarjenost za ustvarjanje. V Tončkovem kotičku v knjižnici Dom svobode vas Tonček Knjigoljub pričaka vsak prvi torek v mesecu, ob 17.uri. Septembrska delavnica se je imenovala Spomin na poletje in fotografije dovolj nazorno kažejo, kakšni umetniki se zbirajo pri nas! Šolarjem bodo dobrodošle knjižne police, kjer smo zbrali knjige, kijih letos prebirajo za domače branje. Tudi na bralno značko nismo pozabili. Če ste v dvomih, katera knjiga je primerna zanjo, smo tukaj knjižničarke, ki svetujemo. Na posebnih poličkah so razvrščene knjige za Bralno priznanje Tončka Knjigoljuba. Letos za to priznanje tekmujejo vsi učenci l.razredov osnovnih šol v Trbovljah, kar nekaj 2.razredov in dve skupini iz Vrtca Trbovlje. Tonček Knjigoljub pa že budno pazi na to, kako se v knjižnici obnašate in kako ravnate s knjigami! Vljudno vas vabimo na mladinski oddelek naše knjižnice, kjer vas čaka pester izbor najnovejših knjig za otroke. Kaj bomo počeli v oktobru, pa si oglejte v napovedniku ali na naši spletni strani: http://kts.trbovlje.si. Tam lahko rešujete tudi uganko meseca, srečne nagrajence čakajo lepe nagrade. Pišete nam lahko na naš novi naslov: knjiznicatrb@trb.sik^i Veseli smo vsakega vašega obiska! Simona Solina CVETJE BOCA BI DE RMANA V Knjižnici Antona Sovreta razstavlja v septembru 2005 svoje fotografije Bogo Biderman iz Hrastnika, poklicni vrtnar, član Foto kluba na Dolu. »Ko sem užival na svojem prvem potovanju na Canarskem otoku Gran Canaria ali kasneje na otoku Bali,«je povedal, » sem si želel bogastvo bujnih tropskih rastlin oziroma cvetja ohraniti s fotografijo. Moj prvi aparat iz leta 1976 tip Bareta ali preprosti žepni fotoaparat Minolta temu nista ustrezala. Za strokovni nasvet, kako naj si najbolje približam svet makro fotografije, sem vprašal profesionalnega strokovnjaka Branka Klančarja. Svetoval mi je zrcalno refleksni Pentakx MZ10 z avtomatsko ostritvijo in makro objektivom...« Tako si lahko ogledamo na njegovi predstavitvi izbor najlepših fotografij, ki so nastale na Tajski, Novi Zelandiji, Tahitiju, Cookovih otokih, ...pa tudi na vrtovih Prapretna ali bližnji deponiji. In kaj si želi v prihodnosti ? » Seveda še kakšno zanimivo potovanje in še kakšno večjo razstavo, da bi lahko svoje vtise delil z drugimi...« Fanči Moljk POTOPIS + BALTIK 2005 - IV. BEL Obletnica Solidarnosti Najprej popravimo napako iz prejšnjega dela. Poljaki so ohranjali svoj jezik t u d i z molitveniki... Da ne pozabimo njihovega bogatega leposlovja! Smo pa drugi dan potovanja še kar na Poljskem. Ne moremo naprej s pisanjem, dokler ne obnovimo še nekaj koščkov njihove slavne, pa tudi žalostne zgodovine. Če predstavlja 16.stoletje vrhunec njihove moči, pa sledijo kasneje delitve, ki razkosajo in uničijo poljsko državo. Šele 1918 si jo spet priborijo in obdržijo le dvajset let. Med vojno si jo razdelijo Nemci in ZSSR, po vojni pa pridejo pod nadzor SZ. Upori, krvavo zatrti, se nadaljujejo. Kot prelomnega štejemo upor ladjedelniških delavcev avgusta leta 1980 v Gdansku, kjer Lech Walensa doseže, da dovolijo neodvisne sindikate. Ustanovijo Solidarnost, ki šteje kar 10 milijonov članov. Ob 25 - letnici, ki jo proslavljajo v Varšavi ravno zdaj, ko to pišem - konec avgusta, Poljaki poudarjajo, da so s tem potegnili prvo opeko iz berlinskega zidu... 1981 vodstvo Solidarnosti zaprejo, 1983 podelijo Nobelovo nagrado Lechu Walensi, ki zmaga tudi na prvih svobodnih volitvah leta 1991... Po desetletjih komunistične vlade se pridružijo demokratičnim državam s svobodnim, tržnim gospodarstvom in vsem, kar sodi zraven.. .Številni Poljaki pa danes menijo, da so iz avgusta leta 1980 uresničeni le politični cilji; socialne in nekatere gospodarske zahteve pa ne. «Politiki obljubljajo spremembe, potem pa nanje pozabijo,« pišejo njihovi časopisi... Solni rudnik Wieliczka Mi pa se iz Krakova podamo do slovitega solnega rudnika Wieliczka, do koder imamo pol ure vožnje. Sol so odkrili že v keltskih časih. Ker je potekala tod tudi jantarjeva pot, je imel Krakov takrat imenitno strateško moč. Spustimo se v rudnik, kamor nas vodi 350 stopnic in simpatična vodnica z znanjem hrvaškega jezika. Mislim , da se je spomnim že od prvega obiska pred leti, ko je dejala, da je zanjo obala ob Jadranskem morju najlepša na svetu. Pove, da je v solnem rudniku devet nadstropij in 300 km rovov, od katerih bomo mi videli le en odstotek. Rudnik še deluje.Vodo morajo črpati non stop, sicer bi rove zalilo, kot se je zgodilo pred 13 leti in so ga morali za štiri mesece zapreti. Od drugih evropskih rudnikov se razlikuje v tem, da so rudarji v opuščenih rovih ustvarjali iz soli vsemogoče... Omenimo vsaj nekatere znamenitosti: kip Nikolaja Kopernika (1473 -1543), čigar znanstvene ideje so spremenile pogled na Zemljo, kip pokojnega papeža Wojtyla, kije izjemno vplival na samozavest Poljakov, iz soli izklesano kapelico, posvečeno blagoslovljeni Kingi, zaščitnici rudarjev, kjer so tudi poročne slovesnosti...V nižjih nadstropjih imajo terapevtski sanatorij za dihalna obolenja in tudi mi poglobljeno dihamo, da bi si za kak dan podaljšali življenje... Muzejski eksponati pa ponazarjajo delo rudarjev v srednjem veku. Dvigalo na primer je delovalo z močjo osmih konj, ki so vlekli posebno napravo v krogu...V podzemlju so vsi oslepeli in trpeli do svojega konca...Prodajajo tudi spominke : izdelke iz soli in jantarja pa solne luči, ki so zadnja leta preplavile tudi naš trg,... V največji dvorani so med vojno izdelovali dele za avione. V akustični dvorani z ogromnimi solnimi lestenci, kjer so razne prireditve, pa seveda zapojemo. Zadnja noč na Poljskem Pozno popoldne se odpeljemo v smeri mesta Bialystok/ Augustow. Ob cesti prodajajo borovnice, iz domovine pa prihajajo novice , da še kar dežuje. Privoščimo si še pozno kosilo ob neki črpalki, kjer se vse tri kuhinje združimo v eno. Romana spet deli orehovo potico, ki je še zlepa ne bo zmanjkalo. Druge sopotnice pa imajo še ajdovo, rožičevo pehtranovo... Voda za kavo pa noče zavreti, ker je je preveč. Reši nas ekspres za kavo voznika Ivana Vebra. Doslej še nisem utegnila omeniti daril, ki smo jih bili deležni že prvi dan potovanja. Staša nam izroči modre majice z napisom Po jantarjevi poti - Baltik 2005, Nande z ženo Ivanko pa usnjene denarnice za drobiž, ki jih izdelujeta sama. Sploh je tale Nande od muh. Tudi svoje vino izvaža v vse baltske države pa še na Finsko in v Rusijo. Največji potrošniki smo seveda njegovi sopotniki... Čaka nas še dolga vožnja do kampa blizu Varšave. »Zadnjih pet let pospešeno gradijo ceste, prej jih petdeset let niso...,« pripoveduje vodnik Rok Videc. Pove, da postaja Poljska zaradi svojih jezer modna turistična dežela predvsem za severnjake, ki radi jadrajo, lovijo ribe...Že od nekdaj pa so nam znana njihova smučarska središča kot Zakopane ; nekateri predeli pa so raj za pohodnike in planince. Pove nam tudi, da se vozimo mimo romarskega kraja Czestochowa, ki ga bomo v jutranjih urah obiskali zadnji dan potovanja, ko se bomo vračali. S šest, sedem milijoni obiskovalcev na leto spada med največje Marijino svetišče v Evropi. Predstavljam si ljubko, majhno cerkvico, ki bo samevala v jutranjem svitu - pa je bilo čisto drugače... Do kampa pridemo pozno ponoči, tako da vsi, razen vodnika, prespimo kar v avtobusu. Naslednji dan nas čaka nova baltska država -Litva. Besedilo:Fanči Moljk ©I RAZVEDRILO KRIŽANKA: PjjJJjjj ENO-ČLENIK (V MATEMATIKI) ENOCELI- ČAR NESTALNE OBUKE, MENJAČICA STATUA. SOHA EMIL KORYTKO POPRAV- UAVKA UR DEL JESENIC Z ISTOIMENSKO HOKEJSKO DVORANO LIČENJEM UREJEN OBRAZ NINA IVANIČ 15. ČRKA GRŠKE ABECEDE, ' MAU 0” STADION V BUDIMPEŠTI KANT- AVTOR SMOLAR PRIPADNIK GERMANOV OKSANA BAJUL OLESENELA RASTLINA MESTO NA SEVERU ZAMBUE ŽIVEC MOŠKI, KI NASTOPA NA MODNIH REVIJAH OBLAZI- NJENO LEŽIŠČE TABLETA Z OBUVOM OBTEŽI- TEV m VRSTA FOTO-OBJEKTI-VA, ZUM ITALIJANSKA REKA SKOZI FIRENCE ~W~ PIVSKA PESEM O ZALJUBLJENEM DEKLETU TEUČEK (NAR ) TRUPA, KJER SE ZAČNE ROKA KROGU PODOBEN PREDMET STANO- VANJE, BIVALIŠČE IGRALEC EASTWOOD NAŠ TENORIST (RUDOLF) GLASBENI INTERVAL MUSU- MANSKI GVERILEC ALBERT EINSTEIN IME SKLADA- TEUA KUMARJA TIBETAN- SKI BUDIZEM TAKO IMENOVANI MAMA BOLEZEN JETER IME UMRLE SMUČARKE MAIER ARHITEKT SAARINEN KANADSKA PEVKA ("MY HEART WILL GO ON”) ENO- VALENTNI RADIKALI LEPO UREJEN SPRE- JEMNI PROSTOR VELETOK V PAKISTANU DEBELUHOVA JE PREKOMERNA STRNIŠČE KONJSKI TEK GOSPOD V ISTRSKEM OKOLJU ČILSKI TENISAČ (MARCELO) ROALD AMUNDSEN NEKDANJI ETIOPSKI KNEZ MALO VREDNI PREDMETI PISATELJICA PEROCI OTTO TRESSLER DVOZLOŽNA PESNIŠKA STOPICA BOJAN ADAMIČ IGOR LAPAJNE IRVING WALLACE AFRIŠKI KOPITAR Z ZNAČILNIMI PROGAMI PRISTANIŠKO MESTO NA FIUPIN. OTOKU PANAY AKONTA- CUA BRITANSKI NARAVO- SLOVEC (CHARLES) MUDŽAHID: muslimanski gverilec OMIKRON: grška črka N DOLA: mesto v Zambiji ILOILO: filipinsko mesto Vicoteka Pozabljivost “Slišal sem, da si bil v soboto tako pijan, da si po mestu vozil neko samokolnico. To bi pa res rad videl!'' “Saj si bil v samokolnici!” Župnik in denar “Dober dan, gospod župnik, prišel sem z zelo nenavadno željo ...” “Bog daj, kar na dan z njo.” “Poginil mi je pes, ki je bil zares moj prijatelj, zato bi vas prosil za mašo zadušni-co zanj.” “Zelo mi je žal, vendar za živali ne moremo imeti maš. Pojdite k Hare Krišni, morda vam bodo lahko ustregli.” “Prav. Ali mislite, da je dovolj, če jim plačam 10.000 evrov?" “Človek božji, zakaj pa niste takoj rekli, da je bil vaš pes katolik!” Logika “Zakaj je okoli vojašnice ograja?” “Da logika ne more v vojašnico!” Hitra rast “Vaša hči je pa že prevelika za polovično karto,” reče sprevodnik mamici že res velike hčerke. “Kaj pa naj, ko pa otroci rastejo tako hitro. Ko sva vstopili v vlak, je bila še majhna." Sram naj jih bo Ko se je žena pozno zvečer vrnila s sestanka ob kavici, jo je mož vprašal: “O čem pa se pogovarjate med seboj same ženske?” “O istih stvareh kot vi moški ob točilnem pultu!” “Pa vas ni nič sram?” PABERKOVANJE Leta 1558 je pariški parlament izdal zakon o mestni razsvetljavi. Zakon so izvajali tako, da so na različnih križiščih prižigali krese, ki so goreli od 10. ure zvečer pa do 4. ure zjutraj. Razvedrilo krajša čas. ■ B5 ■ 44 strani ■ izhaja mesečno ■ popust za naročnike u£aT •za#6 iri &rl a -vvii riröfa Pokličite: 01/56 36 100,56 36 102 rö^eü (Cr^in‘W' RAZVEDRILO © Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 10. oktobra 2005 na naslov Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 19/2005. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi Izžrebanci nagradne križanke 18/2005: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 sit: Slavka Bostič, Mestni trg 7, Trbovlje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 sit: Rudi Jaklič, Petelinkarjeva 5, Kisovec 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 sit: Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16, Trbovlje Boni so vnovčljivi v trgovini JAKA, Cesta 9. avgusta 107, Zagorje - Brglez Roman s.p. Vransko. BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO V trgovini JAKA spet veselo je Saj po ugodnih cenah lahko sladkate se Od 29.09. do 12.10.22005 Kokosovi keksi 800 g samo 480 sit Plačaš 5 slaščic-domov jih odneseš 6 Trgovina Jaka, c.9. avgusta 107, Zagorje, tel: 03 566 02 80 Obiščite nas tudi v Kamniku, Lazah; Vranskem, Šempetru, Polzeli, Vrbju; Grižah, Žalcu, Petrovčah, Ostrožnem in Velenju NAGRADNO - DA, vprašanje: - nič več ...IN KJE JE STARA HRUŠKA? Kmečki turizem Trojka iz Jesenovega nagrajuje Majdo Jelševar iz Zabreznika, ker je uganila, kje kraljuje stara hruška. Mogočno drevo je značilnost Trojke, ki je znana po dobri jedači in pijači. Marsikateri abrahamovec je že tu obtičal s svojo veselo družbo do poznih (zgodnjih) uric. Fantovščine so tukaj tudi nekaj posebnega. Gostišče je bolj na samem, tako, da se ni bati sitnih sosedov. Za dobro počutje vseh skrbi Fani Troha s svojo družino. Kako je bilo v Trojki, vam bomo poročali, ko se bomo skupaj z Majdo napotili tja. Slika in besedilo: St. R. KUHARSKI KOTIČEK MAKARONI Z ZELENJAVO Za dve osebi potrebujemo: -50 dag makaronov, -2 srednje velika melancana, -4 večje paradižnike, -15 dag prekajene slanine, -1 jušno kocko, -1 kozarec belega vina, - malo nasekljanega peteršilja ali zelene in nekaj lističev bazilike -olje Slanino in melancane narežemo na kocke in malo prepražimo na olju. Dodamo olupljeni in narezan paradižnik, belo vino, jušno kocko, peteršilj ali zeleno, ter dušimo toliko časa, da vsa tekočina izhlapi. V to vmešamo skuhane in odcejene makarone, zmešamo in postrežemo. Okrasimo z baziliko in posujemo s parmezanom. Dober tek! St.R. ZASAVČEVA TRANSVERZALA H---------------- ZASAVČEVA TRANSVERZALA - PLANINSKI ROM NA KAL Tretji žig na Zasavčevi transverzali bomo dobili v planinskem domu na Kalu. Kal s svojimi 946 m višine je med najbolj obiskanimi hribi tega konca Posavskega hribovja. Se posebno s hrastniškega konca, saj pelje z Dola in Hrastnika do doma tudi asfaltna cesta. »Zadnje čase imamo vedno več obiskovalcev tudi s savinjskega konca,« pravi vedno dobro voljni Rajko Bočko, ki ima z ženo Slavico dom v najemu. Upravlja pa ga Planinsko društvo Hrastnik. Trboveljčani se oglasijo na Kalu navadno takrat, ko se vračajo z Mrzlice, ki je oddaljena pol ure hoda. Ali pa pridejo na Kal preko Katarine in Čeč. Naj poudarimo, da so z vseh poti, ki jih opisujemo, lepi razgledi. Na kalski planini pa še posebej: Kum in drugi zasavski hribi, Lisca, Gorjanci, ob dobri vidljivosti pa še Snežnik, Nanos, Kamniške Alpe...vse do Triglava. Največ poti vodi iz Hrastnika in z Dola. Na Rudniku v Hrastniku zavijemo desno mimo gostilne Senica in potem preko Klobuka. Z Rudnika lahko pot nadaljujemo tudi naravnost - preko Bobna, po eni najlepših slovenskih sotesk. In še naprej preko Raven. Z Dola pa gremo mimo cerkve proti Novemu Dolu in tam zavijemo desno skozi podvoz v bukov gozd in naprej po označeni poti. Na Kal pridemo tudi z Marnega - preko Krištandola.Ta je povezana tudi z Gorami in Kopitnikom. Vse poti prehodimo v dobrih dveh urah. Tisti, ki imajo dovolj kondicije, lahko nesejo s seboj tudi žogo, saj je »položena« pred domom dolga in široka ravnina, kar je na taki višini redkost. Zeliščarji bodo našli mnogo rastlin za svoje bolezni in naleteli na redke zvrsti cvetja. Pozimi pa zaživi Rajska dolina, smučišče tudi za zahtevnejše smučarje, ki se ji obeta v naslednjih dveh letih razcvet. Hrastniška občina se bo lotila namreč imenitnega projekta... Če pa želimo v domu preživeti nekaj prijetnih dni, imamo na razpolago 55 ležišč. Priljubljena so tudi nedeljska kosila, preko tedna pa dobimo kosila po naročilu. Zaprto je ob ponedeljkih. Pokličemo lahko na telefon 03 56 41832. Fotografija : arhiv Občine Hrastnik Besedilo: Fanči Moljk IME IN PRIIMEK TER NA9LOV: n r 1. kupon 1 I 2. kupon 3. kupon | | 1 1 I I 4. kupon 1 1 PLANINSKI PLANINSKI 1 i 1 1 PLANINSKI PLANINSKI DOM NA DOM DOM NA 1 1 I I DOM NA ČEM8ENI8KI PLANINI 1 1 1 1 1 I NA KUMU KALU 1 1 1 1 i i 1 1 1 1 1 1 1 1 i i JANČAH 1 1 1 1 Žig: 1 1 1 1 1 I Žig: 1 1 1 1 1 1 Žig: 1 1 i i 1 1 1 1 1 1 1 1 I i Žig: 1 1 | 1 1 1 | 1 1 1 1 1 A\svA SPONZORJI SPONZORJI/KULTURA (35 + GRAFIKA GRACER Lava 7b, 3000 Celje Tel.: 03 / 54 52 666 http://www.grafika-gracer.si ŠPORTNA TRGOVINA STROKOVNO SVETOVANJE SERVIS KOLES tel.: 03-563-30-31 BOGO ŠPORT Cesta Oktobrske revolucije 4, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56 27 205 OBČINA TRBOVLJE V devetem dnevu letošnjega septembra seje v športni dvorani litijske Gimnazije zgodil 2. letni koncert HUD Kud-a. Zbiranje obiskovalcev seje začelo pred vhodom v stavbo, kjer so lahko poskusili afriški čaj, prisluhnili vibracijam zemlje, ki jih je iz digeredooja izvabljal Andrej in občudovali bruhalki ognja Ano in Jano. Obiskovalce je nato moderator Krešo povabil v dvorano, kjer so si lahko ogledali fotografsko razstavo Katje, Gorana, Jureta in Matjaža ter likovno razstavo gojencev šole s prilagojenim programom Litija. Okoli pol devete seje pričel glasbeni program, ki so ga otvorili Perkakšns z dvema skladbama, nadaljevali so v okrnjeni zasedbi in skupaj s kitaristom Maretom in zaigrali skladbo Uničen kabel. Po tej točki bi morala nastopiti skupina Folk etc., pa je voditelja napadla muha. Dvoboj seje srečno končal v njegovo korist, zato je z veseljem napovedal skupino Folk etc., ki je izvajala irske in ameriške pesmi. Po njihovem nastopu pa je v dvorani završalo - sledil je namreč projekt naslovljen Moja Afrika. Pred odrom so se postavile plesalke Kike, na odru tolkalci Perkakšns in potovanje po črni celini seje lahko začelo. Dobre pol ure plesa, pristnih afriških ritmov in petja je obiskovalce dodobra zazibalo v trans in šele, ko so se prižgale luči, so zavedli, da so v Litiji. Am KATAM.IA Skupino, ki je v gostovala v Domu svobode v Trbovljah, je združila želja po obujanju ljudskega izročila Slovenije in Balkana. To je skupina 22 ljudi, ki ustvarjajo od decembra 2003. Vokalno-instrumentalno skupino oz. orkester sestavlja večina ustvarjalcev iz Folklorne skupine Tine Rožanc, Folklorne skupine Emona in drugih glasbenih skupin, katerih znanje in izkušnje se združujejo v okviru idejnega projekta Katanija (kar je izraz, kije v srbohrvaškem slovarju razložen kot konjenica). 8 vokalov; 2 moška in 6 ženskih, ter 15 instrumentalistov; 2 violini, 2 flavti - kavah (občasno igrata tudi na brač), harmonika, 3 kitare (občasno igrajo tudi na tamburaških inštrumentih, kot so: bisernica, brač, bugarija), 2 kontrabasa, 4 tolkala (tarabuka, tamburin, ropotulje, tapan, zvončki...) tvorijo orkester, ki ima v svojem programu 40 stilsko različnih glasbenih (etno) izvedb iz različnih slovenskih in balkanskih območij; različna področja Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore in Makedonije AkS/A 10 GREMO V KINO/OBVESTILA KINO HRASTNIK Petek 30.09.ob 19.15 - DVOJNA NIČLA-am.akc.kom. Sobota 01.10. ob 17.00 - NAVIHANA DRUŠČINA -nem.druž.kom. ob 19.00 - DVOJNA NIČLA Nedelja 02.10. ob 17.00 - NAVIHANA DRUŠČINA ob 19.00 - DVOJNA NIČLA sreda 05.10. ob 17.00 - NAVIHANA DRUŠČINA 2 četrtek 06.10. ob 17.00 - NAVIHANA DRUŠČINA 2 Petek 07.10. ob 19.15 - UČINEK METULJA - am.zf akc. Sobota 08.10. ob 16.00 - NAVIHANA DRUŠČINA 2 Ob 18.00- UČINEK METULJA Ob 20.00- 9 ORGAZMOV - am.glasb.erot.drama Nedelja 09.10. ob 16.00 - NAVIHANA DRUŠČINA 2 ob 18.00 - UČINEK METULJA ob 20.00 - 9 ORGAZMOV Sreda 12.10. ob 17.00- MADAGASKAR -am.anim.pust. Četrtek 13.10. ob 17.00 - MADAGASKAR -am.anim.pust KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek 30.09.ob 17.00 - NAVIHANA DRUŠČINA Petek 07.10.ob 17.00 - NAVIHANA DRUŠČINA KULTURNI CENTER DELAVSKI DOM ZAGORJE Sobota 01.10. ob 20.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH -am.akc.kom. Nedelja 02.10. ob 10.30 - MADAGASKAR ob 20.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH Poned. 03.10. ob 20.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH Torek 04.10. ob 20.00 - FILM TEATER: HVALNICA LJUBEZNI Petek 07.10. ob 18.00 - UČINEK METULJA Sobota 08.10. ob 20.00 - OTOK -am.zf.triler Nedelja 09.10. ob 10.30 - NAVIHANA DRUŠČINA ob 20.00 -OTOK Poned. 10.10. ob 20.00 - OTOK Torek ll.10.ob 20.00 - FILM TEATER: SLEPILO-slov.drama KINO IZLAKE Nedelja 02.10.ob 19.15 - GOSPODARJI DOGTOWNA -am.akc. Nedelja 09.10. ob 19.15 - UČINEK METULJA KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE Sobota 01.10. ob 10.00 - MADAGASKAR ob 18.00 - GOSPODARJI DOGTOWNA ob 20.00 - SLEPILO Nedelja 02.10. ob 10.00 - MADAGASKAR ob 18.00 - SLEPILO ob 20.00 - KRVAVA ROMANCA Poned. 03.10. ob 18.00 - MADAGASKAR ob 20.00 - GOSPODARJI DOGTOWNA Torek 04.10. ob 20.00 - FILM. GLEDAL. - PIANIST - drama Sreda 05.10. ob 18.00 - SEM TI VŠEČ? - rom.kom. Ob 20.00 - UČINEK METULJA četrtek 06.10. ob 18.00 - UČINEK METULJA ob 20.15 -SEM TI VŠEČ? Petek 07.10. ob 17.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH Sobota 08.10. ob 18.00 - ČARLI IN TOVARNA ČOKOLADE ob 20.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH Nedelja 09.10. ob 18.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH Ob 20.00 - UČINEK METULJA Poned. 10.10. ob 18.00 - ČARLI IN TOVARNA ČOKOLADE ob 20.00 -SEM TI VŠEČ? Torek 11.10. ob 18.00 - ČARLI IN TOVARNA ČOKOLADE ob 20.00 - GOSPOD IN GOSPA SMITH Sreda 12.10. ob 18.00 - OTOK - zf triler Četrtek 13.10. ob 18.00 - OTOK ob 20.15 - DEŽELA ŽIVIH MRTVECEV - groz. DELA VSKl DOM TRBOVLJE VPISUJE GLEDALIŠKI ABONMA IN ABONMA ZA FILMSKO GLEDALIŠČE le še do 30. 09. 2005. NOVI ABONENTI gledališkega abonmaja imajo čas od 1. oktobra do lO.oktobra 2005 od 8.00 - 14.00 Informacije in vpis: kino blagajna in tajništvo DDT - 03 56 33 482, 56 33 481 in na elektroski naslov delavski.dom.trbovlje@siol.net 04.10. ob 20.00 - filmsko gledališče - PIANIST (prva abon.predstava) KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE OKTOBER 2005 MLADINSKI ODDELEK pripravlja PRAVLJIČNE URE INUSTVARJALNE DELAVNICE ob 17.URI! Torek 04.10. - ČAROVNICA MICA EN SEVERNA ZVEZDA Sreda 05.10. - ZGODBE IZ MIŠJEGA MESTA Sreda 12.10. - VREMENSKE PRAVLJICE KULTURNI CENTER DELAVSKI DOM Četrtek, 06.10.05 - ob 19.30 - CARMINA SLOVENICA -glasbeni abonma Galeriji Medija v Zagorju V petek 30.9. ob 18.00 vabi na otvoritev razstave akademskega slikarja Nikolaja Beera., ki bodo na ogled tudi v Avli DD Zagorje. V okviru otvoritve bo ob 19.00 v stekleni dvorani še koncert skupine Kontrabant. NE POZABITE!!! V soboto, 1. oktobra, je dan za SOVRETOV POHOD V ŠAVNO PEČ - podrobnosti v članku... TRBOVLJE KONJENIŠKO DRUŠTVO TRBOVLJE VABI V SOBOTO, 01.10.05 V RETJE NA RAZVITJE DRUŠTVENEGA PRAPORA Pričetek ob 14.00 uri - ob slabem vremenu bo prireditev naslednjo soboto, 08.10.05 KLUB TRBOVELJSKIH ŠTUDENTOV - KLUB B -VABI NA FESTIVAL KULTURE MLADIH V: Četrtek, 29.9. -Predstava: Mrtvi ne plačujejo davkov 20.00 Petek, 30.9 -Glasbeno-bralni performans: Mojca Kumerdej 19.00 Prkakšns + LAVA ognjeni performans *MESTNI PARK 20:30Predstava: Daimonion 22.22 sobota, 1.10- Predstava: Gospod gre na lov, 17.00 -Orlek 21.00 Nedelja, 2.10-Literami večer: Vinko Modemdorfer 17.00 -Predstava: Dama Škrat 20.00 L__________________________________________________— Ji PUAN PADEL NA VOZIŠČE Dne 16.9. ob 00.15 uri je voznik osebnega avtomobila vozil po Kidričevi cesti v smeri Bobeka. V bližini stanovanjske hiše Kidričeva cesta 19/a je pijani pešec padel s pločnika na vozišče. Voznik osebnega avtomobila ga je že »pokril« s prednjim delom vozila, vendar je še pravočasno ustavil, da ga ni povozil s kolesi. Pri padcu si je pešec poškodoval glavo, v prometni nesreči pa je dobil le odrgnine po trebuhu. ČEZ MILIJON ŠKODE Dne 18.09.20005ob23.25uri smo obveščeni o prometni nesreči pred savskim mostom v Zagorju. Na kraju je ugotovljeno, daje voznica osebnega avtomobila, ki je vozila iz smeri Zagorja proti savskemu mostu, zaradi neprilagojene hitrosti izgubila oblast nad vozilom in trčila v odbojno ograjo. Pri tem je vozilo odbilo nazaj na vozišče in ga nekoliko dvignilo tako, da je padlo na vozilo, ki je vozilo v isti smeri za njim. V prometni nesreči osebe niso bile telesno poškodo vane, je pa nastala materialna škoda v višini cca. 1.200.000,00 SIT. Zoper voznico sledi obdolžilni predlog zaradi neprimerne hitrosti, zoper voznika, kije vozil za njo paje izdan plačilni nalog zaradi prekratke varnostne razdalje. POD VPLIVOM ALKOHOLA ZBIL PEŠKO Dne 17.09.2005 ob 04.43 uri smo bili obveščeni, da je Ž.Ž. vozil OA iz smeri Kisovca proti Zagorju in je zaradi neprilagojene hitrosti in očitne alkoholiziranosti na mestni ulici zadel peško, ki je prečkala vozišče. Pri tem je peška dobila hude telesne poškodbe. Voznik bo predlagan v postopek sodišču zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola. UAV1JAJO KOT SRAKE DRZNI ROMI Dne 17.9. ob 13.30 uri so bili policisti obveščeni o tatvini denarja iz stanovanjske hiše Višji grm 3/a, Občina Šmartno pri Litiji. Policisti so pri razgovoru z oškodovanko ugotovili, da je bilo dne 16.09.2005 v vasi več neznanih oseb z večjim avtomobilom temnejše barve, ki so dajali videz Romov. Bili sta dve ženski in dva moška. Moška sta bila stara približno 30 let, izrazito romskega videza. Ena ženska je bila stara približno 20 let, druga pa približno 30 let. Dne 17.09.2005 je opazila, da ji je neznanec iz odklenjene stanovanjske hiše ukradel 160.000,00 SIT. Policisti o osumljencu zbirajo obvestila. Vse, ki karkoli vedo o tem kaznivem dejanju oziroma o nevednih neznanih osebah prosimo, da pokličejo na PP Litija telefon 890-02-84 ali na številko 113 oz. na številko 080-12-00, ki zagotavlja anonimnost klicev. UJELI SO GA Dne 20.9. ob 02.00 uri so bili policisti obveščeni, da se je v trgovini KGZ Litija na Valvazorjevem trgu 3 v Litiji sprožila signalno varnostna naprava. Policista sta medpregledom trgovine izsledila osumljenca, kise je skril med policami. Policista sta mu odvzela prostost ter izvedla ustrezne postopke, nato pa je bil izpuščen. Sledi kazenska ovadba. SPET ROMI Dne 20.9. ob 13. uri so bili policisti obveščeni, da sta dva neznana storilca, ki sta dajala videz Roma, poskušala vlomiti v osebni avtomobil znamke hyundai accent, kije bil parkiran pri kapelici nad Bajemikom, občina Šmartno. Policista sta ugotovila, da sta bila oškodovanca v gozdu. Ko sta se vrnila, sta poleg svojega avtomobila opazila dva moška, zato je oškodovanka zaklicala oz. ju vprašala, kaj delata poleg njunega avtomobila. Neznana moška sta nato stekla k osebnemu avtomobilu renault laguna, starejši tip, sive barve, na katerem sta bili tablici novomeškega registracijskega območja, ju snela in se odpeljala v smeri Velike Kostrevnice. Oškodovanec je zapeljal za njima, vendar sta mu pobegnila. Eden od neznancev je bil star 25 do 30 let, visok približno 175 cm, temne polti, črnih, kratko pristriženih las, oblečen v modro jopico in modre hlače. Drugi je bil temne polti, visok približno od 160 do 170 cm, črnih las. Vse, ki karkoli vedo o tem kaznivem dejanju oziroma o nevednih neznanih osebah in avtomobilu prosimo, da pokličejo na PP Litija telefon 890-02-84 ali na številko 113 oz. na številko 080-12-00, ki zagotavlja anonimnost klicev. AUFBIKS IZGUBIL SMISEL ZA OBLAČENJE Dne 12.09.2005 ob 10.02 uri je PO Zagorje obveščen o kršenju javne morale na avtobusnem postajališču na Cesti zmage in v parku, kjer se sprehaja, teka in vpije pomanjkljivo oblečen moški. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je D.K., oblečen samo v spodnjice, zaradi prevelike količine zaužitih mamil izgubil smisel za oblačenje in modne trende. Zoper navedenega bo podan obdolžilni predlog na sodišče. MOŽ JO JE PRETEPEL Dne 16.9. ob 12.45 uri so bili policisti obveščeni, da jena domu mož pretepel ženo. Policisti so na kraju z razgovori ugotovili, da je moški že pred dvema dnevoma pretepel ženo in jo telesno poškodoval. Ob prihodu kršitelja ni bilo doma, zato bodo policisti razgovor z njim opravili naknadno. Pretepena občanka je policistom podala prijavo kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Policisti bodo z osumljencem opravili razgovor in zoper njega napisali kazensko ovadbo in obdolžilni predlog zaradi kršitve javnega reda in miru. PIJAČA NAREDILA SVOJE Dne 16.9. ob 03.30 uri je izvenzakonska partnerica odšla iskat partnerja, ker ga ni bilo domov. Našla ga je pijanega in ga pripeljala domov. Doma je nato nastal spor in prepir. Med prepirom je izvenzakonski partner grozil partnerici in jo žalil ter vpil po stanovanjski hiši. Policisti so ga pomirili in napisali obdolžilni predlog. DRUGI DOGODKI OD KJE JE ODJEKNIL STREL? Dne 18.09.2005 ob 22.20 uri je PO Zagorje obveščen o prestreljenih steklenih balkonskih vratih na Cesti zmage. Na kraju je ugotovljeno, da je neznani storilec, neznanega dne v času vikenda izstrelil naboj iz neznanega orožja in je izstrelek zadel balkonska vrata stanovanja na cesti zmage, pri tem prestrelil obe stekli in zadel hladilnik v stanovanju, kjer je povzročil vdrtino. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. POLICIJA POLICIJA OPOZARJA !!! Policisti opažajo, da se v zadnjem obdobju po zaselkih izven strogega centra pojavljajo neznane osebe, ki z različnimi pretvezami zamotijo občane tako, da z njimi komunicirajo, v tem času pa eden izmed neznancev izvrši tatvino denarja ali drugih vrednejših predmetov iz stanovanjske hiše ali okolice. Predlagamo, da so občani pozorni na te osebe in da so pozorni pri varovanju lastnega premoženja. »KONEC »OKER, VSE DOBRO...« ZA VSE , KI SO SODELOVALI V NAGRADNI IGRI LETOŠNJEGA POLETJA »GLEJ PTIČKA« .. .le-tega so se lahko nagledali, zdaj pa je čas, da si drugi bralci Zasavci ogledamo rezultat. Bil je prvi jesenski dan, kot smo napovedali in s sodelavcem Boštjanom sva staknila glavi, ki sta v družbo povabili še tretjo glavo z nevtralnega terena..., ki pa ima dober okus za lepo, našo naročnico Dragico in... Odločitev je bila silno težka. Pa ne zaradi preobilice dela, pač pa zaradi...zelo nerada gre beseda izpod prstov, ampak, kar je res, je res.. .vaše (hm) lenobe. In potem ima komisija problem, ker nima problema, komu podeliti nagrado, za naj posnetek. Vsi, ki še ne verjamejo v nas, bi bilo dobro, da si zapomnijo, da je vredno sodelovati z nami, kajti za vsak trud imamo plačilo. KAM TO PLUJEMO - avtorice Majde Bizjak iz Trbovelj FANUŠKA SPREMINJA SVET - avtorice Staše Lepej iz Zagorja Tokrat sta si ga zaslužili Staša Lepej iz Zagorja in Majda Bizjak iz Trbovelj za svoje počitniške posnetke, med katerimi smo izbrali za objavo enega izmed njih. Obema se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo, objavljamo posnetka, ki sta komisijo najbolj prevzela in z njima sta si naši bralki prifotkali eno »pojedino« v Pizzeriji Ašič v Zagoiju. Bon v vrednosti 2.500,00 sit bosta »priklicali« na mobiju 040 267 411, kjer jih čaka Peter, da se z njima dogovori o izročitvi. Komisija v sestavi Boštjan Grošelj, Marta Hrušovar in Dragica Močnik pa je po silnem naporu omagala. ALI SE PREPOZNATE? Vročina je mimo pa še prav veliko je ni kakršno koli že napravo za pogovor na dneh ne bo zeblo. Pohitite, kajti če vas bilo, zato se prileže topla voda. daljavo in odtipkajte Fančikino številko do petka, sedmega oktobra ne bo Fanči Ste se prepoznali, se spominjate 031 626 772, ona bo že vedela, če ste ta slišala, bo vaš energetski naboj pojedel prijetnega izleta, družbe in lepega pravi. Za vas ima pripravljen bon za tisti, ki se bo prepoznal v naslednji poletja v teh meglenih jutrih? 2.500,00 sit, s katerim si boste v Pizzeriji številki in še svojega bo dobil. Če je temu tako, potem brž v roke Ašič lahko napolnili baterije, da vas v teh Torej, 7. oktober je vaš »zadnji« rok!!! VAM NUDI ^pizzerya VEČ VRST PIZZ, AŠIČ NOVO -KEBAB - Pečarjeva 1, 1410 Zagorje NOVO TpI- rn Ri 077 DOSTAVA 03 56 69 077 NA DOM 031 712 076 AKCIJA SKRITI ZASAVC-SEPTEM1SEK 2005-TRET.IIČ V tretje gre rado pravijo, čeprav smo prepričani, da ste skrivnostneža že razodeli. HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" DOBRODOŠLI V HIŠO GOSTOLJUBJA IN SPROSTITVE -NON STOP!!! Recepcija tel: 01/72 33 610, fax: 01 / 72 33 615 www.hoteltrojane.com e-mail: info@hoteltrojane.com Kot smo rekli, rad ima družino in vnuki so mu v veliko veselje. Ob vikendih se zelo rad druži z njimi. Tudi na počitnice jih z ženo rada popeljeta. Je aktiven član Lovskega društva v domačem kraju in se z uživanjem sprehaja po okoliških zelenih gozdovih. Včasih, čeprav nerad, odstreli kakšno divjad. Ribolov mu ni tuj, sicer pa postrvi goji tudi kar doma, da lahko družina uživa ob pogledu na razigrane lepotice v bistri planinski vodi. Znan je kot »gospod s klobukom«. Veseljak kot je, rad zapoje, še posebej, če je v pravi družbi. Veliko prostega časa preživi s svojim psom bull-mastifom, čigar vzgoja mu je v veliko veselje. V našem časopisu lahko večkrat zasledite sliko ali novičko o njegovih osebnih in o uspehih podjetja, katerega vodi pa tudi o preživetem prostem času: kje, kaj, kdaj, zakaj... In zdaj - kuponček izrežite in glasujte, večerjici se radujte... Pa srečno pri žrebanju... St.R. ODKRITI No, ja, malo dolgo je trajalo, zato bo pa toliko bolj pričakovano. Naš skriti Zasavc vam ni povzročal težav, za zamudo je kriva, Kdo pa drug, kot urednica, ki si je privoščila dopust in pozabljenje... Konec dober, vse dobro in Petrova'roka, ki prinaša srečo, je tokrat potegnila iz kupčka kuponov tistega, na katerem lepo piše, da je bil skriti Zasavc EMIL ŠABANOVIČ in da gaje poslala ANICA POZNIČ, Dolenja vas 47, Zagorje. Odveč je razlagati, da bo večerja v Hotelu Trojane v restavraciji Diana od koder je prelep razgled na jesensko obarvane travnike In gozdove, doživetje, ki ga bodo gostje še dolgo nosili v srcih. ADZIKIC ELVIR s.p. TAXI r TAXI 031 818 121 L 040 992 668 KUPON 3/9 Oseba na sliki je: Moji podatki: Ime in priimek:.. Naslov:............................................... Telefon:.......................................... Kupon pošljite na naslov: Časopis Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje (Q MAU OGLASI mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam R 19,1,4 , RT 230.000 km bele barve-cena po dogovoru. Knez Jure, Farčnikova 46, Zagorje Prodamo kmetijsko zemljišče in gozd v skupni izmeri 4,6 hektarjev s pripadajočim gospodarskim poslopjem in starejšo hišo v okolici Rimskih Toplic -nad Lurdom v smeri proti Kopitniku. Cena po dogovoru. Informacije popoldan na tel.št: 041 565 513 in 041 884 333 Prodam otroški voziček KOBO skupaj s školjko. Cena 15.000,00 sit. GSM 031 605 475 Ugodno prodam omaro za dnevno sobo - črno bela kombinacija. Tel.: 03 56 48 243 Ugodno prodam Pentium II., Windows 98, s pekačem in mrečno kartico za Internet. Cena 20.000,00 sit - GSM 031 465 999 Opaž, suh, smrekov - debelina 13, 16, 20mm Karnise, stružene - ugodno! Možna dostava! Izdelovanje lesenih predmetov. Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r "N CiC ncpRcmičninc Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031359 726 ZAGORJE, dvoinpolsobno, 60,20 m2,1. 1965, v dobrem stanju cena: 11.300.000,00 SIT ZAGORJE, trisobno, 76,20 m2, 1. 1986, ohranjeno, hitro vseljivo cena: 13.500.000,00 SIT, možna menjava za manjše z doplačilom TRBOVLJE-center, dvosobno, 47 m2,1. 1955, CK cena: 7.500.000,00 SIT ZAPOSLIMO: - strojnika gradbene mehanizacije - pomožnega gradbenega delavca - zidarja in tesarja - šoferja kiper kamiona tel: 03 56 48 043,gsm: 041 625 913 - kuharja in natakarja za delo v restavraciji in pizzeriji na relaciji Rimske toplice - Hrastnik tel: 03 56 48 043, gsm: 041 322 889 AGM Nemec Primož s.p. Sedraž 3, 3270 Laško Z A 8 A V C naša spletna stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta: zasavc@email.si NAŠA BODOČNOST/UTRINKI -----------------------1 NAŠA BODOČNOST Ljubezen je edina strast, ki ne trpi niti preteklosti, niti prihodnosti. (Balzac) Pridni so bili mali angelčki konec poletja in prve dni jeseni. Razveselili so devetnajst mamic v trboveljski porodnišnici. 12. 09. 2005 Anka Lampič, Valburga 51 a, Smlednik, Medvode - hči Tinkara Bogdana Mladič, Žabjek 17, Trbovlje - sin Antonio Rusmira Krstič, Kolodvorska c. 21, Trbovlje - sin Aid Elvira Kajtazovič, C. 1. maja 20, Hrastnik - sin Eldian 18. 09. 2005 Špela Šikovec, Valvazorjeva 1, Izlake - hči Tina 20. 09. 2005 Klavdija Oplotnik, Vodenska c. 30, Trbovlje - sin Rok Mark Sejdiji Nataša Hauptman, Krištandolska c. 9, Dol pri Hrastniku -hči Simona Šubaj Kristina Kovačič, Narof 28, Izlake - hči Taja Fakin 21. 09. 2005 Nataša Holcer, Poženelova ul. 7, Laško - hči Lalita Naglič Milena Arh, Podlipovica 29, Izlake, Zagorje - sin Nejc Arh 22. 09. 2005 Andreja Gorišek, Naselje Srečka Kosovela 11, sin Gal Nataša Perme Guzej, Gore 12 c, Dol pri Hrastniku - hči Eva Perme 23. 09. 2005 Urška Pintarič, V gaju 15, Radeče - sin Bastian Bedene Silva Sešlar, Podlipovica 6, Izlake, Zagorje - hči Zala 24. 09. 2005 Urška Poznič, Narof 47, Izlake Zagorje - hči Ana Goršek Tanja Žibret, Titova ulica 86, Radeče - sin Tjaš Lavrinec 26. 09. 2005 Sanela Muratovič, Šavna peč 28, Hrastnik - hči Anita Bernarda Sadikovič, Polje 1, Zagorje - hči Aida 27. 09. 2005 Aida Ibrahimbašič, Cesta zmage 17, Zagorje - sin Hajrudin Kadič ISKRENE ČESTITKE! POMEN IN VPLIV IGRE NA OTROKOV RAZVOJ OSEBNOSTI Otrok se od pričetka življenja sam od sebe loteva dejavnosti, ki postaja postopoma čedalje bolj sistematična in ustvarjalna. To je otroška igra. Psihologi skušajo pojasniti njen smisel na različne načine. Nekateri mislijo, da se otrok igra zaradi presežka moči in telesne energije v sebi. Drugi domnevajo, da otrok nezavedno ponavlja v igri ves svoj razvoj človeštva. Obstaja mnenje, da otrok v igri tudi sprošča čustveno napetost. Igra precej vpliva na otrokovo telesno rast, na razvoj njegove inteligence, na pridobivanje izkušenj in znanja, na čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje. V igri spoznava tudi fizično okolje in pravila, ki vladajo v njem. Na podlagi pridobljenih izkušenj ustvarja pojme, uči se mišljenja in poskuša reševati probleme, s katerimi se srečuje. Igra otroku omogoča, da spoznava vrstnike, uči se soočanja z drugimi ljudmi. Igra vpliva na otroka tako, da se nauči preko igre kaj pomeni poštenost med ljudmi, kako se kaže resnica in pogum. Otrok se preko igre vživlja v razne vloge, ki jih opaža pri doraslih osebah. Kaže čustva do njih bodisi pozitivna, bodisi negativna. Z otrokovo rastjo pa se spreminja tudi vsebina iger.Igra, če jo nenehno določajo in usmerjalo odrasli na otroka negativno deluje, ker zavira njegovo ustvarjalno domišljijo, ter samostojnost. Kakor vidimo, taka igra ne sprošča otrokove osebnosti in njenih sil, ne daje otroku poleta in zadovoljstva ter zato nima blagodejnega učinka. Če je igra otrok izključno enostranska je prav, če odrasli skušajo s primerno spodbudo, zbuditi otrokom zamisel in veselje za druge oblike iger. S tem omogočimo otroku vsestranski razvoj. Če prepustimo otroke popolnoma svobodne v igri, najdemo tudi primere igralne dejavnosti, v katerih pride do prikazovanja in posnemanja negativnih odnosov iz življenja. Tudi v takih primerih je poseg odraslih upravičen. Poseg navadno ni tako preprost, kajti z enostavno prepovedjo take igre kaj malo storimo. Igra postane prav zaradi prepovedi še bolj privlačna. Najboljša oblika posega v tako igro je psihološko primerna preusmeritev v druge igre, ki nimajo takih slabosti in so hkrati privlačne. Zlasti ne smemo prezreti vpliva igre na razvoj otrokove domišljije Proti koncu drugega življenjskega leta opažamo pri otroku začetke posebne vrste iger, ki jim pravimo domišljijske igre. Otrokova domišljija omogoča izvirnost s tem, da povezuje v igri dejavnosti in lastnosti, ki v resnici niso povezane. S tako igro otrok prav posebno spodbuja in razvija domišljijo ter se tako v skladu s svojimi željami in potrebami tudi osebno izživlja. Njegove moči so še šibke, duševna zmogljivost je še majhna, zato se otrok še ne more udeleževati življenja odraslih, ki ga stalno opaža okoli sebe.Na razvoj otrokove ustvarjalne domišljije zlasti v veliki meri vplivajo ustvarjalne igre. Značilno za ustvarjalne igre je, da otrok ne deva stvari skupaj po principu poskušanja, ampak ima predstavno sliko o cilju svoje dejavnosti ter s tega vidika usmerja svojo dejavnost. Ustvarjalne igre ne pomagajo samo pri spoznavanju okolja, ampak so tudi sredstva za pri vzgojo moralnih kvalitet. V otroškem vrtcu se otroci pogosto igrajo po skupinah. Takrat je njihovo prizadevanje usmerjeno k dosegi skupnega cilja. Ustvarjalne igre imajo veliko vrednost zaradi tega, ker se ob njih otroci vesele. Konkretno delo in uresničevanje lastne zamisli vzbuja v otroku posebno zadovoljstvo, utrjuje mu vero v lastne moči in daje občutek dostojanstva. Za ustvarjalno igro uporabljajo otroci pesek glino, kamenje in les. Z takimi igrami si otrok oblikuje zbranost, prizadevnost, da si doseže zastavljeni cilj, sposobnost, da se uresniči ustvarjalna pobuda na osnovi zbranega znanja. Vse te stvari pa bo otrok nujno potreboval v kasnejšem življenju. Hkrati otrok v igri tudi sprošča in razvija svoja čustva s tem, ko doživlja vedno nek odnos do raznih dejavnosti, do določenih vsebin ter do članov igralne skupine. V družabnih igrah se razvijajo tudi socialna čustva, npr. simpatija do človeka, naklonjenost, obzirnost, solidarnost, požrtvovalnost. Otrok v igri spoznava, da mu je soigralec potreben za izvedbo določenih iger se skupno z njim veseli itd. Otrok se v igri vadi obvladovanja samega sebe ter hkrati upoštevati druge člane skupine in se i včasih tudi v korist kolektiva podrediti. S tem se otrok tudi usposablja za socialno življenje, brez katerega si ne moremo zamisliti sodobne družbe. Besedilo: Mojca Polc © MEFISTO/KLEPETALNICA i------------- MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA DOBER TEK Dober tek, če ste ravno pri opravilu, ki se mu reče hranjenje. Pa ne pretiravajte. Pretiran tek vam lahko škoduje. Saj veste, prekomerna teža in vse težave, ki spremljajo to nadlogo sodobnega časa. Pa ni škodljiv le prekomeren apetit pri hrani. Vsesplošna požrešnost je nevaren pojav tako za posameznika kot za človeštvo v celoti. Vzemite primer naših košarkarjev na minulem evropskem prvenstu v Beogradu. Preobžrli so se laskavih ocen, ki so jih bili deležni za zmage v predtekmovanju, ko so trikrat zaporedoma zmagali, potem pa doživeli prebavne motnje na odločilni tekmi za vstop med četverico, ki se je borila za medalje. Prevelik apetit jih je spravil v stanje, ko so se jim roke tresle tudi v najboljših položajih za met proti košu. Pozabili so, da so cilj že dosegli, videli so se že med košarkarskimi bogovi, na vrhu Evrope. Tudi mi, navijači doma in tisti v beograjski dvorani Arena, smo bili zaslepljeni z tremi zmagami naših košarkarjev. V Nemcih smo videli premagljivega nasprotnika. Na koncu pa smo vendarle doživeli svoj orgazem v zmagi s Hrvati v tekmi za mesta, ki vodijo na svetovno prvenstvo, skromni Nemci pa so šli naprej proti vrhu Evrope. Nič ni narobe, če je človek ambiciozen. Prava mera apetita po uveljavljanju posameznika koristi tudi celotni družbi. Nevami so primeri, ko posameznik s svojimi ambicijami in željo po vzpenjanju na vrhove ogroža in ogrozi integriteto soljudi in spravlja v nevarnost celo njihova življenja, ne le kakovost bivanja posameznika na tem svetu. Preveliki apetiti posameznih politikov v zgodovini človeštva so bili najpogostejši vzroki nacionalnih nesreč, mednarodnih sporov in tudi krvavih obračunov v obliki vojn. Vsa nesreča človeštva se pravzaprav skriva za potrebami, ki presegajo okvir osnovnih človekovih potreb za preživetje. Vse preveč je med nami kujonov, ki se na razne načine preobžirajo, skladiščijo rezerve, druge, ki predstavljajo večino prebivalstva planeta Zemlje, pa prepuščajo pomanjkanju. Tako so vsega ješči, da v veliko primerih zaradi preobilice teka nevede začno požirati še samega sebe. Košček za koščkom. Dober tek je zagotovo zdrav in priporočljiv. Je eden izmed dokazov, da je človekovo zdravje brez posebnosti. Vendar pa apetiti ne smejo prerasti v požrešnost. Preobžiranje namreč ne služi več le nabiranju prepotrebne energije za delovanje človekovega telesa in uma. Ko apetiti posameznika(ov) postanejo prekomerni, preidejo v psihično motnjo. To pa je nevarno za posameznika in okolje v katerem ropa, ropajo drugim, da bi zadovoljili svoj ego. Eden od nazornih primerov politične požrešnosti imamo v neposredni bližini, na naši južni meji. Nikola Tesla je menil, da mora človek zaužiti toliko hrane -energije, kolikor jo porabi za svojo fizično aktivnost. Naloži toliko goriva vase, kolikor ga lahko požgeš, prebaviš. Tudi za denar in druge materialne dobrine Tesli nikoli ni bilo mar. Nenehno je mislil, razmišljal in se predajal delu. Njegov intelekt je bil velik, kapacitete požrešnosti pa ni premogel. Pa vendar je Nikola Tesla zaradi svojih stvaritev - izumov postav nesmrten, večen. Veliko ljudi je obogatelo na račun velikega Teslinega uma, a večen, razen Nikole, postal ni nobeden. Poosebljena skromnost in veliki um v obličju Nikole Tesle je bil po rodu Hrvat. MeGsto BES IN KAKO Z NJIM (D) Vsakdo od nas ima svoj način izražanja besa. Že od majhnih nog nas učijo kako naj se obnašamo kadar smo hudi. Vzor so nam starši in njihove reakcije v podobnih situacijah. Odvisno od načina kako so nas obravnavali, se naučimo kako se je v teh primerih najbolje obnašati v samoobrambni reakciji. Če svoj bes izkažemo na konstruktiven način, to pomeni, da bomo ostali trdni v svojih prepričanjih. Tako zavestno in načrtno spoštujemo dostojanstvo drugih ljudi.Tisti, ki izražajo svoj bes na zdrav način so osebe, ki najraje odkrito predstavijo svoje argumente, brez žalitev in podcenjevanja nasprotujoče strani. Tako se izognejo neprijetni reakciji in možnem prepiru. Prav tako kot mi, se tudi drugi boje konfliktov, ker se zavedajo, daje različen način mišljenja sestavni del takšnih odnosov. Različnost omogoča, da se nesporazumi končajo na pravi način. Če ni v vašem slogu, da tako pristopate besu, potem je napočil čas, da se ga z malo vaje naučite. Zavedati se morate , da se ne boste preko noči znebili dolgoletnih navad in da boste porabili precej časa za to. Imejte v mislih dejstvo, daje bes nekaj naravnega in ga ne smete potiskati v ozadje ali zanikati. Če ga boste pravilno usmerjali je to lahko sredstvo za vaše napredovanje v življenju. Vrste besa- /ksAm.Osebe pri katerih prevladuje takšen bes so motivirane v želji, da zadovoljijo druge. Izpod navidezne umirjenosti se skriva pravi vulkanski bes. Vzrok za takšno obnašanje je posledično nastal v otroštvu, če je kazen predstavljalo ignoriranje okolice. Zaradi tega se takšne osebe izogibajo konfliktov. Težko rečejo-ne- in kar naprej imajo občutek krivice, da se ne bi komu zamerili. Agresivni: Takšni se radi obnašajo napadalno, žalijo in ponižujejo soljudi. Njihovi napadi besa lahko naredijo veliko čustvene škode tistim, ki so žrtve napada. Pasivno-agresivnr. Navidezno umirjene osebe ne marajo avtoritet, obveznosti ali odgovornosti. Z veliko razumevanja prisluhnejo željam in potrebam drugih, ali jih skoraj nikoli ne upoštevajo. Naklonjenost drugih, ki si jo pridobijo z neposrednostjo in iskrenostjo, v resnici zlorabljajo, da bi nadzorovali ljudi in situacije. Sovražni. To so tisti, ki stalno kritizirajo, prigovarjajo in čutijo, da so pod velikim pritiskom zaradi različnih obveznosti.Prepričani so, da jih drugi ne sprejemajo takšne kot so in veliko besed porabijo, da vse prepričajo v to, kako jim vsak nasprotuje in da so žrtev okoliščin. Za njih bi bilo najbolje, da se začno ukvarjati z nekim konjičkom ali pa da meditirajo, da bi se sprostili in odgnali negativno energijo. Če je nekdo besen je najboljše zdravilo, da ga drugi poslušajo. Nobenega nasprotovanja, prosim. Ko se oseba izprazni se pogovorite o tem kaj je to, kar je izzvalo bes.Besni predvsem želijo, da jih nekdo posluša, a razumevanje in sočustvovanje bo omililo negativne občutke in pomagalo pri rešitvi problema. Ljudje, z normalnim krvnim tlakom, ki prikrivajo bes, imajo trikrat večjo možnost do doživijo infarkt od oseb, ki svojega besa ne prikrivajo.Ženske velikokrat ne prepoznajo simptomov besa. Prav zaradi tega se morajo naučiti reči NE in, da se pri tem ne počutijo, da so za karkoli krive. Stanislava Pravi Volkswagen Odslej lahko pri nakupu vozila izbirate med rabljenim vozilom in pravim Volkswagnom - novim, premišljenim Foxom. Ta serijsko ponuja vse, kar pričakujete od novega avtomobila: privlačen design, zanesljivost v vseh situacijah in seveda varčnost. Omeniti moramo tudi prednosti, ki odlikujejo vsa Volkswagnova vozila: vrhunsko kakovost, dolgo življenjsko dobo, brezkompromisno varnost in neprekosljivo funkcionalnost. Veliko več kot majhen avto Novi Fox je občutno več kot majhen avto - je pravi prostorski čudež z dimenzijami, ki so daleč nad povprečjem njegovega avtomobilskega razreda. Zaradi učinkovite prostorske zasnove in ergonomskih oblik se vsi potniki v notranjosti počutijo odlično. Visok položaj sedežev omogoča udobno vstopanje in zagotavlja dober pregled nad dogajanjem okoli vozila. Pri prevozu večjih predmetov lahko dvosedežno zadnjo klop in naslonjalo preprosto podrete. Prostornino prtljažnika tako z 260 I povečate na 1.0161. Zanesljiva varnost Novi Fox vsa pričakovanja presega tudi z vidika varnosti. Serijsko je opremljen s čelnima zračnima blazinama za voznika In sovoznika, štirimi tritočkovnimi avtomatskimi varnostnimi pasovi in vzglavniki, antiblokirnim sistemom (ABS) in pritrdišči za otroške sedeže ISOFIX. Serijski elektrohldravlični servo volan (za 55 kW) vožnjo spreminja v užitek. Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, 1420 Trbovlje TRBOVLJE, 03/56-33-155 Salon LITIJA, 01/89-62-600 POSTOJNA, 05/72-11-400 info@malgaj.si, www.malgaj.si # Malgaj TBBOVL J E WtU*.,p.. Prvi račun Banke Celje - skladišče D-Per 6/2005 5000017073,19 r CCBISS o Tako enostaven, da ga odpreš na in z njim posluješ brez skrbi. /O j banka zasavje ^ Banka Zasavje d.d., Trbovlje. bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBIŠ V NAJBLIŽJI ENOTI BANKE.