PROLETAREC ŠTEV,—NO. 773. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 6. julija (July 6th), 1922. LETO—VOL.—XVII. Ufrmrmiitve (Office) 868» WEST 26th ST., CHICAGO. ILL.—Telephone Reckwell 2864. Ali hočemo imeti solidarno ali razdejano delavsko gibanje? Eugene Victor Debs. Radikalni elementi v ameriškem delavskem razredu morajo vsoglasiti svoje taktične diference in se zediniti v trdne vrste proti kapitalizmu, ali pa bodo postali prav gotovo še bolj razdvojeni in končno zatrli od svojih sovražnikov. Bilo je neizogibno, da je dogodek ruske revolucionarne premembe zadel socialistične stranke po vsem svetu, toda istotako je gotovo, da ima vsak narod svojo gotovo psihologijo, vsaka dežela svoje gotove probleme, ki so tuji delavstvu v drugih deželah. Če je Rusija sposobna, kakor izgleda, vzeti najkrajšo pot do revolucionarne spremembe, iz tega še ne sledi, da je vsaka kapitalistična in imperialistična dežela na svetu v stanju vzeti rusko formulo za svoj preobrat. Delavstvo gotove dežele mora radi potrebe prilagajati svojo taktiko metodam in običajem prebivalstva in na podlagi psihologije tega prebivalstva graditi pot k svojemu mednarodnemu namenu. * * * Če bi se nenadoma postavilo vsako osebo, živečo t Rusiji, v Zedinjene države, in če bi se vsi Amerikanci zbudili nekega jutra v Rusiji, in bi se reklo Rusom v Ameriki in Amerikancem v Rusiji, naj se p ril ago de novemu položaju in naj rabijo orodje in vse, kar je zapustilo »prejšnje prebivalstvo, vemo, da bi iz tega eksperimenta ne prišlo drugega kakor 'kaos in da bi v najkrajšem času Amerikanci silili nazaj v Zedinjene države in Rusi bi zapustili naša industrialna mesta in se vrnili na svoje kmetije in vinograde v Rusiji. Kakor bi bilo težavno, ako že ne popolnoma nemogoče, napraviti to fizično premembo med Rusi in Amerikanci, ravno tako Se mi zdi težavno, ako ne nemogoče, za Amerikance hipoma navzeti se političnega socialnega mišljenja, kakoršno je preželo rusko delavstvo po strmoglavljenju carizma. Ameriški delavci mislijo kakor Amerikanci, in ne kakor Rusi, ali Japonci, ali Nemci — niti ne kakor angleški delavci, kar dokazuje dejstvo, da so v vsaki omenjenih dežel delavske ije, cehe in politične stranke, vsaka razlikujoča se podobnih organizacijh v drugih deželah in vsaka prilagodena posebnem temperamentu ljudstva, ako hoče vzbujati pozornost za pridobivanje članstva v svoje vrste, in vsaka prilagodena industrialni in politični |upravi dežele kjer funkcionirajo. * * * To ne pomeni, da jaz kritiziram ruske delavce za načine, potoni katerih so izvedli svojo revolucijo. Jaz bi bil zadnji, ki bi storil k^j takega. Vse, kar Skušam tu povedati je kazati na očividno resnico glede razlik, ki obstojajo v posameznih deželah; pred vsem, da ni potrebno, da bi bil ruski način tudi ameriški način; in da nemški socialisti lahko čutijo, da so opravičeni delati za socializem po svojih revolucionarnih principih, prilagodeni psihologiji nemškega delavstva. Mi moremo dati ruski revoluciji in sovjetski vladi vsako mogočo pomoč, moralno, duševno in finančno, ne da bi pri tem zavrgli svojo identiteto kot ameriški socialisti in delavci, ki imajo svoje socialne in industrialne probleme sorodne inašemu narodnemu življenju, s katerimi je povprečen Rus v Rusiji popolnoma neznan. * * * Internacionalnem ne pomeni, da si mora ena dežela lastiti pravico usiliti svoj nacionalizem vsem ostalim deželam in jih na ta način napraviti internacionalne. Imamo mednarodni ideal, ki si ga moramo ohraniti in ta ideal oklepa svobodo za vse človeštvo, ne glede na pleme, spol ali polt. Ampak delavstvu vsake dežele je dana naloga doseči svoje' revolucionarne cilje s svojim lastnim prizadevanjem, ne pa brezpogojno sprejemati program dežele, ki je s pomočjo svojega ljudstva prva videla žarke svobode. Rusija ne more nič bolj predati svojih revolucionarnih metod in običajev ameriškemu delavstvu in pri tem napraviti najmanjši uspeli, kakor ne more ena ameriška družina usiliti svoje posebne " tradicije in običaje svojim sosedom. Vsak tak poizkus bi se končal z odprtim konfliktom, ki bi se najbrž izčistil na policijskem sodišču. • * * Dotaknil sem se tega predmeta od te strani rarli tega, ker sem uverjen, da je glavni vir nesporazuma v naših vrstah v revolucionarnih inspiracijah, ki jih daje ruska revolucija. Amerikanci ne bi smeli ignorirati dejstva, da je- to Amerika in ne kaka druga dežela — in jaz ne morem prevečkrat poudariti ta geografič-ni fakt. Absolutno nobene gotovosti ni, da bi ameriško delavstvo doseglo uspeh, če bi se odločilo zavreči svoj program militantnega industrialnega in političnega unionizma in ga zamenilo z moskovskim; ampak precej gotovosti je v veri, da bi jih mase ameriškega ljudstva ne hotele poslušati. Mi ne moremo govoriti z ruskim temperamentom in rusko psihologijo ameriškim delavcem in volilcem in pričakovati od njih, da bi sprejeli ruske čednosti v momentu, če bi jih sploh mogli razumeti in se poglobiti vanje. Niti ne bi Rusi simpatično poslušali ameriške protagoniste, ki bi pro- pagirali politično in industralno spremebo in pridobivali Ruse za ameriški načrt. Ameriški delavci enkrat morajo priti skupaj, če se hočejo obvarovati pred pogreznjenjem v kapitalistično žrelo. Njihove unije so sedaj ločene druga od druge tako daleč kolikor sploh morejo, kljub temu se imenujejo unije, in v političnem oziru ni bilo delavstvo v Zedinjenih državah še nikdar šibkejše kakor sedaj. Časi niso bili nikdar ugodnejši kakor so danes za edinstvo med frakcijami v industrialnemu in političnemu gibanju te dežele. Razdvojeno ne bo delavstvo ničesar pridobilo. Zedinjeno bo dobilo svet in vsa njegova bogastva. Prenehajmo s prepiri in spori, primimo se dela, ki ga je potrebno vršiti in je pred nami, in korakajmo roka v roki v socializem. tč^ Kapitalizem in organizacije proletariata. Ne glede na sijajen razvoj tehnike in prometa, ki smo ga dosegli v zadnjih letih, se nam v primerjanju sedanjosti s preteklostjo jasno predočuje značilen preobrat z ozirom na organizacije. Še sredi minulega stoletja je v najširših krogih gospodoval individualizem, temeljno načelo neorganiziranja. Ali od tedaj se je polagoma razširjala misel organizacije. Zlasti v proletar-skih vrstah se je vedno bolj pojavljal klic po združitvi, kar ni ostalo brez učinka. Agitacijsko in organizacijsko delo zadnjih desetletij je imelo naravnost čudovite uspehe. Vedno večje trume delavcev so se pridružile svojim zvezam. Na miljone jih je pod zastavo organizacije in delavske organizacije naraščajo v velikansko in mogočno armado, ki šteje na stotisoče članov. Če bi mogli naši predbojev-niki, ki so marljivo in z velikim trudom orali celino in obdelovali trda tla, videti sad svojega dela, bi bili veselo iznenadeni. Blagajniki tiste dobe, ki so računali le s par stotinami dolarjev, bi zavidali svoje naslednike, ki imajo računati in upravljati milijone. Proletarske organizacije v splošnem in strokovne organizacije posebej nudijo veselo sliko vedno naraščajoče združitve posameznih sil v enotno silo množic. One so izraz skupne volje, ki kaže raznim smerem volje enoten cilj in ki združuje miljone razrednih bojevnikov v trden in življenja poln organizem. Postanek teh organizacij mas pa ni edinole posledica agitacijskega dela, a tudi ne izključna posledica socialno duševnega prehoda od brezorganizacijske dobe k organizaciji, temveč so pri tem razvoju učinkovali različni vzroki. Kakor za vsako novo socialno tvorbo, so morali tudi tu biti dani duševni in materijelni predpogoji. Za duševnim stremljenjem v smeri organizacije, ki samo zase ne bi bilo zadostovalo za stvaritev orjaške organizacije, so morali priti tudi materijalni predpogoji, ki so omogočili združitev milijonov enako mislečih in enako stremečih ljudi. In res sta se sredi minuloga stoletja združila oba momenta: socializem je ustvaril duševno razpoloženje, rodovitna tla za delavske organizacije, kapitalizem pa je ustvaril tehnične in organizatorične predpogoje. Tako je proletarska organizacija mas nastala iz skupnih učinkov socializma in kapitalizma. Zlasti kapitalistično delovanje za pospeševanje delavskih organizacij je v marsikaterem oziru zanimivo. Znana prislovica je, da je kapitalizem svoj lastni grobokop v tem, da si sam vzgaja sile, ki ga bodo nekdaj pahnile s ppestola. Kapitalistični gospodarski način je koval orožje in gladil pot za organiziran osvobodilni boj proletariata. Močno razširjen promet sedanje dobe s svojimi železnicami, parniki, poštami in električnimi vozili nam nudi možnost za obiskanje najod-daljenejših pokrajin dežele in priti z najširšimi sloji ljudstva v dotiko z našimi idejami. Potom pisem, brzojavk in telefona se moremo pogovoriti z vplivnimi osebami raznih krajev. Z izpopolnitvijo tiskarske tehniko in razširjanjem časopisja je ogromno narastla možnost za agitacijo. "Gutenbergovi črni vojaki" pridejo v najtemnejše kote dežel in se tam bojujejo proti nevednosti in zaostalosti. V neštetih časnikih in časopisih, zvezkih in letakih se raznaša seme znanja med mase, v knjigah pa se razpravlja o vprašanjih svetovnega na-ziranja in najvažnejša vprašanja človeštva. Kar izume učenjak v svoji sobi, gre v svet in vzbudi boj duhov. Tako je postalo mogoče dramiti mase, jih poučevati in vršiti agitacijsko delo, kakor ga svet še ni poznal. Obenem pa nudi moderni promet tudi možnost redne zveze s posameznimi člani in podružnicami velike zveze. <<$6 Napredovanje in nazadovanje evropskih mest. Izmed velikih mest sta najbolj nazadovala Dunaj in Petrograd, pred vojno prestolnice dveh najmogočnejših cesarstev. Oba ta mesta sta bila polna življenja in rajanja. Petrograd je veliko trpel vsled zavezniški blokade in propadanja ruske industrije, ter preselitve vladnih uradov v Moskvo. Medtem, ko Petrograd hira, Moskva vidno napreduje, \f kolikor se tiče prebivalstva, Narasla je v kratkem času od 1,700,000 na 2,500,000 prebivalcev. Toda vsa zadnja leta se ni v Moskvi ničesar gradilo in raditega je nastalo veliko pomanjkanje stanovanj. Nova ekonomska politika sovjetske Rusije je dala Moskvi, kakor tudi drugim ruskim mestom, že precej starega življenja. Preje zaprte, prazne trgovine, so otvorjene in kupčevanje se vrši v njih skoro kakor pred vojno. Izmed vseh propadajočih mest nudi nekdaj ponosni, cesarski Dunaj najžalostnejšo sliko. Dunaj je i po prebivalstvu prevelik za tako zmanjšano državo. : Tudi Budapešta nima tistega življenja kakor preje, to- j da je vendarle boljše kakor na Dunaju. Zelo hitro napreduje Praga, kakor tudi Varšava. Oba ta mesta sta postala glavna mesta precej velikih držav. V Jugoslaviji napreduje najhitrješe Zagreb, ker je postal gospodarski centrum velikega dela Jugoslavije. Tudi Belgrad raste, toda je še balkansko mesto, polno nesnage in mu primanjkuje naprav, ki jih mora imeti danes vsako moderno mesto. Toda ker je Belgrad glavno mesto države, bo v teku let postalo moderno, veliko, razvijajoče se mesto. Tudi Ljubljana je nekaj napredovala, toda kake posebne bodočnosti, da bi se razvila v velemesto, nima. Proporčno napreduje Maribor veliko hitrejše kakor Ljubljana. Za Ljubljano je slabo, da je blizo italijanske meje, ki je smatrana za nevarno mejo, kar ovira razvoj mesta. Tudi Maribor je obmejno mesto, toda tamkajšnja meja se ne smatra za "nevarno". Nekdaj procvitajoči Trst ni več tisti kakor je bil, za kar se ima zahvaliti svoj j "osvoboditvi". Pod Italijo nima tistih pogojev za trgovinski razvoj, kakor preje, ko je bil Trst glavna luka države, ki je imela nad 50 miljonov ljudi. Reka, ki bi imela v mejah Jugoslavije vse pogoje za uspevanje, je zrahljena vsled vednih bojev za "neodvisnost" in pa pripadanje k Italiji. Kadar se tam razmere urede, bo šlo vseeno mnogo prometa iz Jugoslavije skozi Reko. Odesa trpi, kakor vsa ruska mesta, na posledicah blokade, ki so jo vršili zavezniki v boju za "deimokra-cijo in samoodločevanje narodov", in radi propadanja ruskega gospodarskega življenja, ki ga je pripisati največ omenjeni blokadi, deloma premembi gospodarskega sistema in deloma ponesrečenim ruskim eksperimentom na gospodarskem polju. Berlinu, Parizu, Rimu in Londonu vojna ni prinesla kake posebne razlike, razun da se je med revnejšim prebivalstvom povečala beda! j* M jt Razkoli v italijanskih strankah. Kakor povsod, tako se tudi v italijanskih političnih strankah dogajajo razkoli in ljuti spori, kar je fenomen povojne dobe. Edgar Ansel Mowrer poroča, da se je italijanska demokratična stranka razbila na pet kril, kar pomeni pet strank. Razkol grozi tudi katoliški stranki; sporno vprašanje v nji je, ali naj stranka gre ali ne gre v koalicijo s socialisti, v kolikor se tiče boja proti fa-sistom. če pride do razkola, se bo število italijanskih strank, zastopanih v parlamentu, pomnožilo od sedemnajst na osemnajst. Poleg teh je nekaj neodvisnih poslancev, to je takih, ki ne pripadajo nobeni stranki. T prejšnjem dunajskem državnem zboru so imenovali i lake poslance "divjake". Če vzamemo italijanske stranke od leve na desno, dobimo najprvo teoretične komuniste, ki sedaj očitajo sovjetski Rusiji, da je zatajila revolucionarna načela I ia dela kompromise s kapitalisti in buržvaznimi vla-I Jami, Morda pride vsled "nove ekonomske taktike", ki I ]o uvaja ruska sovjetska vlada, tudi v italijanski ko-I mistični stranki do razkola, kakor je že prišlo v I nekaterih deželah. Za komunisti pride socialistična I iranka, ki je najjačja italijanska delavska stranka in I taa izmed največjih socialističnih strank v Evropi, I mana tudi kot ena izmed najradikalnejših. Za njo pri-I le stranka neodvisnih socialistov, o katerih pravi I fcvrer, da niso prav nič socialisti, potem reformacij-I sli socialisti, ki bi radi bili socialisti, pa ne morejo I biti. Peta stranka od leve na desno so republikanci in I sesta takozvana Sardinska stranka, ki propagira avto-■umijo za Sardinijo in druge italijanske province, ki ■iiiele. Sedma skupina poslancev v parlamentu je slo-■laska-nemška, ki v zbornici navadno skupno nasto-■ja vsled vzrokov, poosobljenih v interesih narodnost- ■ lik manjšin. Osma, deveta, deseta, enajsta iin dvanaj- ■ sta so skupine demokratov, katere ne ločijo toliko na- ■ tela kakor osebe, ki so v vodstvu. Giolitti ima svojo ■ Iraicijo, Nitti tudi in tako naprej. Trinajsta in štiri-I Mjsta so levo in desno krilo italijanske katoliške ■ stranke. I Na parlamentarni desnici je socialno-liberalna I teka, agrarna stranka, fašisti in nacionalisti, skupaj Bil skupin, ki rešujejo vsaka na svoj način mater Ita- m Kdor govori resnico, utrži največ zamere. Toda I umera ne izpremeni resnice. SEMINTJA. Po 4. juliju. — Prazne fraze. — Zmerom bolje. — Izkušnje najboljša šola. — Harding za trajen mir. — "Pravično" razsodišče. — Stvar ki da misliti. četrti julij, praznik ameriške osvoboditve, je za nami. Patriotični listi so izšli v slavnostnih oblikah, objavljeni so bili tisočeri hvalospevi junakom, ki so padli v boju za svobodo v bitkah, ki jih je vojevala ta republika, povzdigovalo se je Georga Washingtona in druge ameriške prvake, ki so igrali kako vlogo v zgodovini te dežele, otroci so streljali in spuščali rakete, vršile so se parade in manifestacijski shodi, toda dne 4. julija je bilo v vsakdanjem življenje dežele vse tako, kakor 3. julija ali 5. julija. Vsekrižem države, zniževanje plač, konference, apeli za pomirjenje med delom in kapitalom, pozivanje na vztrajanje od strani delavskih organizacij, izjave denarnih magnatov, ki vidijo v vsakem stavkarju in v vsakem delavcu, ki se je otresel dolarskega amerikanizma, nevarnost za str-moglavljenje ameriških institucij in ameriške vlade. Oficielne slavnosti in patriotični vzkliki množic ter dekoracije so za nekaj ur le zatemnile sliko življenja in raz-mer kakoršne so. * * * Beseda svoboda je od gospode na vladi veliko v rabi, večinoma po krivem, kakor se vse križem rabijo revolucionarne fraze od ljudi, ki z bombastiko delajo preobrate. Magnatje zgoraj govore o svobodi in marionete ponavljajo njihove stavke. Krenki na levici govore o revoluciji, kakor da se revolucije in preobrati stresajo iz rokavov. Stvari pa se gibljejo po enem gotovem umirjenem tiru, kakor ga je zarezala evolucija. Slab je, pol kotlin, klancev, ljudstvo pa se muči po njem, pada in se dviga in zopet pada in se zopet dviga. Pot gre navzgor. Zato napredujemo kljub padanjem. Razvoj je počasen, zato se življenske razmere ne spreminjajo čez noč. In svobode imamo le toliko, kolikor jo je večina ljudstva sposobna vzdržati. Te sposobnosti je malo, zato imamo miljone orožnikov, policajev in vojakov — eni, da varujejo red in mir ter stvari kakor so, drugi, da varujejo domovino pred notranjimi in zunanjimi sovražniki. In proti notranjim nastopajo ravno tako energično, kakor proti zunanjim, če delavstvo preveč na glas zahteva večji kos kruha, ali več pravic, se ima priliko od blizu seznaniti z varuhi družabnega reda in države kot je. Kljub temu, na svetu je bolje kot je bilo. * * * Prvi predsednik te republike, George Washington, je imel sužnje, veliko bogastvo in celo za tiste čase ne preveč demokratične nazore. Zgodovina, namenjena ameriškim šolam, ga slika tako, kakor slikajo vse vladajoče klike svoje več ali manj legendarne osebe in jih slave kot popolne ljudi, dasi takih stvorov ni. Ljudje hočejo hogove, zato so si ustvarili prvotno malike in jih pozneje spremenili v svetnike in slavne vladarje. V šolah pa nam vbijajo patriotizem na ta način, da nam ljudi, ki so igrali velike vloge v razvoju dežele, bodisi kot generali ali vladarji ali pa tudi revolucionarji, slikajo kot popolne ljudi, katerih je bil sam ideal in nesebična dobrota. Taikih ljudi ravno ni. Kljub temu, k napredku so pripomogli, toda največ so pripomogli tisti, katerih se zgodovina le malo ali nič spominja. Ti prihajajo iz mase spodaj in ostanejo med maso in z maso. * «= * V W. Virginiji imajo pripravljene čete državne milice, da so za vsak slučaj potrebe na mestu. Potreba nastane, kadar se kje premogarje provocira in je treba varovati življenja delavcev in privatno lastnino. Varuje se v tem slučaju življenja tistih delavcev, kateri so med delavstvom poznani kot skebje, ali v nekoliko lepšem izrazu, stavkokazi. Kakor v W. Virginiji, (ako je tudi governor države Colorado pozval pred nekaj dnevi milico pod orožje. Braniti stavkarje pred izkoriščanjem ne pride na misel governerjem in drugim visokim uradnikom, čemu tudi, saj jih delavstvo vseeno izvoli. Privatni interesi nominirajo, delavstvo izvoli, potem pa se jezi nad izdajalci v unijah. Toda izdajalec svojih interesov je. večina ameriškega delavstva. V svoji nezavednosti služi kapitalizmu in si spleta bič ter ustvarja mizerijo in pomanjkanje. Male skupine nestrpnežev pa rušijo še tisto, kar si je bilo zavedno delavstvo tekom let napornega boja in dela v stanju napraviti. Tudi tukaj gremo naprej — če ne tako, kakor bi radi — je temu vzrok, da se moramo učiti z izkušnjami, ki so za nas draga, toda edina u-spešna šola. # * * * Predsednik Harding je sklical konferenco operatorjev in premogarjev, ker želi doseči "trajen mir". Wilson je vodil vojno za odpravo vojne in s tem za trajen mir. V Washingtonu so proučili, da so velike, dolgotrajne stavke škodljive splošnosti, in delavcem ter gospodarjem še posebej. Vsekakor, najbolj so škodljive delavcem fer splošni publiki. Gospodarjem ne prinašajo take škode, da bi jo tekom časa ne mogli izravnati, niti jim ne prinaša pomanjkanja, kakor stavkarjem. V Beli hiši mislijo na ustanovitev stalnega razsodišča, ki bi razsojalo v sporih med delom in kapitalom tako, da bi bilo za oba pravično. In ob enem mislijo, da bi bilo v interesu dežele reformirati premogovniško industrijo in jo postaviti iz sedanjega kaosa na zdravej-šo podlago. Sedanja stavka je pokazala neurejenost te za deželo tako potrebne industrije. To je uspeh stavke, ki bo vodil k drugim uspehom in končno v socializacijo rovov. Medtem pa bodo morali premogarji še veliko trpeti, kajti nobeno razsodišče v obstoječih razmerah ne more biti njim pravično, tudi če bi hotelo, dasi ne bo. Trajen mir pride tudi v industrijo. Toda preje je treba odpraviti vzroke, ki vodijo k bojem. Vzrok je privatno posedovanje produktivnih in distributivnih sredstev, ki se jih obratuje i namenom delati profit, kar pomeni izkoriščanje delavstva in splošne publike. * # * William Rockefeller, ki počiva v grobnici, ki je stala četrt miljona dolarjev, je zapustil svoje premoženje, vredno do dvesto miljonov dolarjev, svojim otrokom, štirim po številu. $100,000 je zapustil odvetniku, ki je napravil oporoko in ta je edini, ki ni član družine. V dobrodelne in patri otične s vrhe ni zapustil ničesar, niti centa. To je nekatere iznenadilo, kajti ameriški multimiljonarji so znani kot filan,tropi. Brat umrlega Rockefellerja, John D., podpira različne znanstvene ustanove in patriotično časopisje ga slavi vsled njegove radodar.nosti. William je zapustil vse bogastvo svojim otrokom. Nikdar niso delali, ničesar producira- li, vendar je ogromno bogastvo njihovo. In če ga bo kdo ugrožal, bo pozvan ves varnostni aparat,, da jim brani, če potrebno, tudi z orožjem. Tisti, ki so nnagali do tega ogromnega premoženja, bi lahko mi" li, zakaj se morajo potepati iz kraja v kraj za delom, zakaj morajo delati v obratih, v katerih vsako uro riskirajo svoje življenje, družba pa zanemarja vse varnostne naprave, zakaj trpe njihovi otroci in žene pomanjkanje, otroci tistega, za katerega so delali, pa dobe vsaki $50,000,000. Dovolj snovi za razmišljanje, samo če bi delavstvo znalo misliti in delati stvarne, trezne zaključke. To se šele uči. S * ZA SKUPNO POLITIČNO AKCIJO AMERIŠKEGA DELAVSTVA. Konferenca za progresivno politično akcijo, sklicana od Missouri Federation of Labor, je koncem junija zaključila s svojim delom. Izrekla se je za samostojno nastopanje delavstva v Missouri in v drugih državah ameriške Unije na političnem polju in v tem smislu je bil narejen načrt za sklicanje skupne konference, na katero bodo pozvani zastopniki unij, delavskih strank in progresivnih farmarskih in drugih organizacij v Missouri. V glavnem vodijo to akcijo socialisti in pristaši farmarske-delavske stranke. Enaka konferenca še bo vršila v državi New York, v Minnesoti in v večjih drugih državah. Gre se za sedaj za skupni nastop delavstva pri jesenskih volitvah. Pozneje se bo vršila splošna ameriška konferenca, na kateri se bo skušalo ustanoviti federativno delavsko stranko, kar naj bi zrevolucioniziralo ameriško politično življenje. Pri tej akciji bodo nastale velike težave, ker je vodstvo Ameriške Delavske Federacije nasprotno samostojni delavski stranki, h kateri bi pripadale tudi unije. Resolucija na zadnji konvenciji A. D. F. za samostojno politično akcijo delavstva je bila zavržena, toda številne lokalne unije, internacionalne, kakor tudi razne okrajne in državne federacije unij so za samostojno politično akcijo. Formiranje velike ameriške delavske stranke je šele v povojih in kadar se ustanovi, ne bo taka, da bi mogla povsem ugajati socialistom. Toda mnenje mnogih sodrugov je, da bi socialistična stranka v federativni stranki ameriškega delavstva lahko mnogo več storila za socialistično probujo, kakor sedaj, ko nima takega dostopa do mas ameriški proletariata. Mnenje drugih, ki pa so bili na obeh njih konvencijah socialistične stranke v manjšini, ' da naj socialistična stranka ne išče nikakih stikov drugimi skupinami in naj deluje kakor doslej tudi bodoče samostojno. Socialisti v New Yorku n. pr. delujejo že sedaj za skupno politično akcijo z drugimi delavskimi frak jami in progresivnimi unijami. Konferenca v ta na se vrši 16. in 17. julija. Mnoge velike in vplivne uni so priglasile udeležbo svojih zastopnikov. Nezastopa bo Nova Workers Party; vzrok njene odsotnosti akcije smo navedli v zadnji izdaji Proletarca. Vsak človek je zmotljiv. Tudi socialisti solju" se tudi motijo. Ali zmote socialistov služijo nas nikom kot "dokaz", da ni socializem nič vreden, tovo pa tak dokaz nič ni vreden. Če je naše oz: oblačno, ne vidimo solnca in včasi moramo po ' prižgati luč in ne čutimo toplote solnca. Kaj bi r če bi kdo iz tega izvajal, da solnce sploh ne sv" ne greje? Vesti iz delavskega gibanja doma in na tujem. KONGRES DUNAJSKE DELOVNE UNIJE SOCIALISTIČNICH STRANK, Iz Frankforta, Nemčija, kjer se je vršila konferenca odbora Dunajske delovne unije socialističnih strank, poročajo, da se bo vršil prvi kongres omenjene socialistične mednarodne organizacije dne 16. septembra to leto v Carlsbadu. Zadnja konvencija socialistične stranke je izvolila M. Hillquita, V. Bergerja in A. Lee-ja za ta kongres, kjer bodo zastopali ameriško stranko. Dunajska delovna unija socialističnih strank je kila organizirana 22. februarja 1921 na Dunaju. Preliminarna konferenca se je vršila meseca decembra 1920 vBernu. Ustanovila se je z namenom delovati za zedinjenje vseh socialističnih in delavskih strank, katerih cilj je socialistični družabni red, v enotno med-oarodno organizacijo in s tem vspostaviti zedinjeno Ironto delavstva. V svojem ustanovnem programu in resolucijah ni naglašala, da si lasti ime "Internacio-oala", nego je njen glavni namen šele reorganizirati internacionalno organizacijo s tem, da se razdražene •lupine zopet združi. Njeno glavno delo do sedaj je kilo zbliževati komunistično internacionalo z drugimi mednarodnimi organizacijami delavstva. Kot znano, se je pri tem delu prišlo tako daleč, da so se svoječasno zbrali v Berlinu zastopniki vseh treh mednarodnih organizacij delavstva z namenom zediniti vse stranke v enotno mednarodno fronto proletariata. Seje so bile burne toda po posredovanju dunajske skupine se je vendar izvolil odbor devetih, trije od vsake internacio-nale, ki je imel nalogo na nadaljnih konferencah delati priprave za sklicanje skupnega kongresa vseh delavskih strank. Akcija se je pozneje razbila in predstavniki du-oajske skupine vale odgovornost na zastopnike drugs io tretje internacionale za neuspeh. V Moskvi vale krivdo na zastopnike druge internacionale, zastopniki druge internacionale pa trdijo, da je radi taktike, kakšno igrajo komunistične stranke sedaj, sploh nemogoče misliti na obnovitev enotne fronte, dokler se situacija v komunističnem taboru ne spremeni. IZREDNA KONVENCIJA FRANCOSKE SOCIALISTIČNE STRANKE, j Pred kratkem se je vršila konvencija francoske socialistične stranke, pridružene k Dunajski delovni liliji socialističnih strank. Iz poročil posnemamo, da ima stranka sedaj 50,000 članov, ki redno plačujejo svoje prispevke. Za časa razdora je veliko trpela, ker komunisti obdržali vse glavne strankine institucije njen glavni organ L'Humanile. Kot smo že poročali, je dobila pri zadnjih volitvah (francoske provincionalne zbore 400,000 glasov. Konč-U štetje je pokazalo, da je dobila pol miljona glasov, I francoskem parlamentu ima 55 poslancev in sena-ev. Njen glavni organ je dnevnik Le Populaire, ki se je boril z velikimi gmotnimi težavami, kakor se dogaja vsem delavskim listom. Na pomoč so mu priskočile švedska, nizozemska in belgijska socialistična stranka, ki so plačale deficit pri listu. Nekateri delegatje so na-glašali potrebo odvzeti uredništvo Jean Longuet-u, češ, da piše preveč radikalno. Ostali so v veliki manjšini. Longuetova politika je bila odobrena. Konvenciji so bila predložena obširna poročila, med drugim o delovanju stranke proti francoski burž-vaziji in militaristom, nadalje o delu za zedinjenje delavske fronte in o poizkusih napraviti sporazum s francosko komunistično stranko za skupno nastppanje proti reakciji; komunisti so sodelovanje odklonili. — Fsyire, strankin tajnik, je podal poročilo o stanju stranke in med drugim izvajal, da med članstvom ni opažati velikih razlik v nazorih in mišljenju. To se je pokazalo tudi na konvenciji, kjer so bile vse važnejše resolucije in predlogi sprejeti skoro soglasno. Stranka je storila vse, kolikor je v danih okolšči-nah mogla v boju proti politiki francoskega imperializma in ta boj bo vodila naprej. Apelira na mednarodni proletariat, naj ji pri tem boju pomaga in da naj ne sodi vsega francoskega ljudstva po vladi, ki je na krmilu. Kajti sedaj je v sedlu francoska buržvazija. Longuet in Grumbach sta podala poročilo o poteku razprav na berlinskih konferencah za enotno delavsko fronto. Longuet je grajal Vandervelda in komuniste za neuspeh konference in naglašal, da se mora propaganda za zedinjenje nadaljevati. Konvencija je odobrila delovanje strankinih funkcionarjev in pisanje njenega centralnega glasila. KOMUNISTI V FRANCIJI MED SEBOJ. Eksekutiva francoske komunistične stranke je izključila Henry Fabre-a, ki je eden voditeljev francoskih komunistov in urednik lista Le Journal Du Peuple. Kot vzrok izključenja je navedla eksekutiva, da je Fabre kritiziral moskovske voditelje komunistične internacionale radi vmešavanja v zadeve francoske komunistične stranke, izrekal je obsodbe in strogo kritiko nad taktiko tretje internacionale in taktiko francoske komunistične stranke, ker se je izrekla proti vsakemu zedinjenju s socialističnimi strankami. S tem je kršil disciplino in je bil radi tega izključen. Fabre je bil v francoski komunistični stranki vodja frakcije, ki je zagovarjala povrateik komunistov v socialistično stranko, katere glavni voditelj je Jean Longuet. Kot znano, je večina francoskih komunistov od vsega začetka nasprotovala akciji za zedinjeno fronto in v Moskvi so jo radi tega kritizirali. Zinovjev, Radek in drugi so v člankih naglašali, da francoski komunisti slabo razumejo disciplino. Slednji so odgovarjali, da je bolje kršiti disciplino, kakor pa se pokoravati po-veljam delati za zedinjenje s socialisti in kršenje take discipline je revolucionarna čednost. Sedaj, po neuspehih berlinskih konferenc, naglašajo, da so bili takoj v začetku v pravem, medtem, ko je bila moskovska skupina komunistov v napačnem glede zedinjene delavske fronte. ZEDINJENJE ITALIJANSKIH DELAVSKIH UNIJ PROTI FAŠISTOM. Fašistična nevarnost je prisilila italijansko delavstvo na sporazum, ki vodi v skupno nastopanje proti terorju, ki so ga uvedli fašisti s podporo italijanske buržvazije in deloma vlade. Za skupno akcijo proti fašistom so se zedinile Generalna Konfederacija delavstva, pridružena amsterdamski internacionali strokovnih unij, italijanska sekcija Rdeče internacionale strokovnih unij in federacija italijanskih sindikalistov, ki zagovarja približno enako taktiko kakor naši I. W. W. Njihove skupne zahteve so svoboda shajanja in tiska, ki je sedaj vsled fašističnega terorja skoro zatrta in pa obvarovanje že pridobljenih pravic italijanskega delavstva, med drugim osem-urnega delavnika, ki ga hočejo podjetniki odpraviti. ODVETNIK D ARROW BO VODIL LEGALNI BOJ NAPREJ PROTI OBSODBI BIVŠIH ČLANOV KOMUNISTIČNE DELAVSKE STRANKE. V zadnji izdaji smo poročali, da je illinoiško vrhovno sodišče potrdilo obsodbo, v kateri so prizadeti Ludwig Lore, urednik lista New Yorker Volkszeitung, Edward Lin.dgreen, William Bros Lloyd in drugi, kateri si bili obsojeni na podlagi medvojnih zakonov in še posebno na podlagi posebnega zakona, ki ga je sprejela illinoiška legislatura proti radikalcem, ki propagirajo nasilno strmoglavljenje vlade. Omenjeni, pokojni John Reed in drugi so leta 1919 organizirali v Chicagi sedaj umrlo komunistično delavsko stranko, ker jih ni hotela sprejeti komunistična stranka, katero so organizirale razne narodnostne federacije, v prvi vrsti ruska, katerih glavni vodja je bil Louis Fraina. Pozneje so se v obeh strankah na pritisk iz Moskve pojavili elementi, ki so hoteli združenje in nastala je "zedinjena komunistična stranka", ki je tudi razpadla. Ostanki komunistov še funkcionirajo pod imenom komunistična stranka, toda so neznatna skupina. Darrow izjavlja, da bo vodil legalno borbo za o-prostitev obsojencev naprej, tudi če treba gnati zadevo na zvezino vrhovno sodišče. Vsi ti so bili preje člani levega krila v socialistični stranki, katero so hoteli na konvenciji leta 1919 okupirati, kar se jim ni posrečilo. Pred imenovano konvencijo se je levo krilo proglasilo za socialistično slranko in izvolilo svojo ekseikutivo, toda stara se ni hotela umakniti in ker tudi na konvenciji niso uspeli, so organizirali komunistično delavsko stranko. Potem so se želeli združiti s komunistično stranko, ki je imela svojo konvencijo isti čas, kot socialistična stranka in komunistična delavska — vse v Chicagi, — toda ruska federacija, ki je imela na konvenciji komunistične stranke večino, je temu odločno nasprotovala. Posebno je nasprotovala John Reedu in nekaterim drugim. Za sprejem stranke kot celote je bil C. E. Ruthenberg, prvi tajnik komunistične stranke, sedaj tajnik 'legalne' Workers Party, ki si je vzela skoro enak program, kakor ga ima socialistična stranka. Ruthenberg je bil v manjšini in je potem sam napadal komunistično delavsko stranko, kar je kot tajnik komunistične stranke moral. Vsi ti ljudje so potem menjali taktiko in stranke, sodišča pa so jih preganjala. Posledica vsega je razbit« delavsko gibanje v Zedinjenih državah. Mnogi izmed bivših vodij komunističnih strank v Ameriki so si umaknili vsakemu aktivnemu delu. SOVJETSKA VLADA IN TRETJA INTER-NACIONALA. Razni diplomatje in kapitalisti nadlegujejo ruske državnike večkrat z vprašanji, kake stike ima vladi s tretjo Internacionalo. Nemški grof Reinhausen je imel pred nedavnim intervju s čičerinom, kateremu je stavil enako vprašanje. Ruski komisar za zunanje zadeve je odgovoril, da sta sovjetska vlada in tretja in-ternacionala dve različne stvari, ki nimata druga do druge nikakih obveznosti. Mnogi visoki sovjetski u-radniki, med njimi Čičerin sam, nimajo nikakih stikov s tretjo Internacionalo ali rusko komunistično stranko, niti ne z drugo internacionalo. Par članov sovjetskega sveta komisarjev je seveda v vodstvu tretje Internacionale, toda to ne pomeni, da obstoji med vlado in komunistično internacionalo kaka zveza. Kapitalistični svet seveda ne verjame tem trditvam, ker smatra, da četudi ni tehničnih zvez med obema, vendar delata obe roka v roki. In sovjetska vlada je za svoje delovanje odgovorna v prvi vrsti ruski komunistični stranki. Toda brez obzira, kake zveze in stiki obstoje med vlado in tretjo internacionalo. bo moral kapitalistični svet bolj in bolj vpoštevati Rusijo, kakor je tudi slednja prisiljena vpoštevati bolj ia bolj razmere kakoršne so, ne pa, kakoršne bi po naših, mislih morale biti. Dokler nima delavski razred vlade vsepovsod, tudi ne more urejati družbe v eni ali drugi deželi tako kot bi jo zavedno delavstvo rado, ampak se mora ravnati na podlagi razvojnih zakonov. ODBOR AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE OSTANE NEIZPREMENJEN. Konvencija Ameriške delavske federacije je izvo-j lila razun par malih izjem ves stari odbor. Njen pred-j sednik Samuel Gompers je bil soglasno izvoljen, lo je. pri volitvah predsednika je bil on edini kandidat. Izvoljen je bil enainštiridesetič. Predlog, s katerim bi federacija zahtevala od ameriške vlade priznanje sedanjega ruskega režima, je propadel; dasi je bila debata o njem burna, je bil vseeno poražen z veliko večino. Zahtevano je bilo o tem predlogu poimensko glasovanje, toda ker je zahtevo podpiralo samo 22 delegatov, se je glasovanje vršilo z izrekom. S tem se je Federacija postavila Tše v nadalje za neprijazno sovjetski Rusiji. Ko bi obsojala z enako; energijo reakcionarne države, kot so Japonska, Rurau-nija, Poljska, itd., bi bilo še nekako razumljivo, da "demokratična" federacija ne odobrava nasilja in diktature v nikakem oziru. Tako pa kaže v resnici le Rusiji neprijazno lice, medtem ko je diktature, brezprav-ja in zatiranja najti več ali manj povsod, in to v pml vrsti proti delavskemu razredu. HARDING POMILOSTIL ČLANE I. W. W. Predsednik Harding je oprostil iz ječe nekaj ril dij organizacije I. W. W., med njimi Vincent St. Johna, ki j««, VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VS TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v rani društv^ Frostomisleci, št. 87, SNPJ. Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s ojačate naše vrste. Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. fRiSEUENišKA kvota za predsto- *3jie™pska. in.aziiska).::::: :2i'S 4'2?0 ječe fiskalno leto. lajtvija ..........— ■ 7.7/ --španska .................. 912 182 (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Švedska.......................20,682 4,008 - . . . . švica......................... 3,752 750 Priseljeniški zakon, omejujoč priseljevanje na tri Ve]ika Britanija................77,342 15,468 odstotke tujerodcev iz poedinih inozemskih držav na JUGOSLAVIJA................. 6,426 1,235 lii odstotke dotičnih tujerodcev, nastanjenih v Zdru- 0stala Evropa (vštevši Andorro, Gi- ienih državah glasom ljudskega štetja od 1. 1910, je pil braltar, Lichtenstein, Malto, Mo- - kakor je bilo že objavljeno — podaljšan za„n a dalj ni nac0 in San Marino) .......... 86 17 dve fiskalni leti, ' irej za dobo od 1. julija 1922 do JO. Palestina....................... 57 12 linija 1924. . ■• Sirija......................... 928 186 Novi zakon je enak staremu, ki Stopi izven velja- turško (evropsko in azijsko; vštevši ti koncem tekočega junija — razun dveh malih, a vaz- ,smvrno in turško-armensko posili sprememb: Prva sprememba se tiče priseljevanja krajino) ..................... 2,388 478 iioiemcev iz drugih sosednih ameriških dežel, iz ka- Ostala Azija (vštevši vsako ne poprej Ifrih so se inozemci mogli poprej prosto priseliti v omenjeno azijatsko pokrajino, ki Združene države po enoletnem bivanju v Kanadi, Me- ni vkjjujena v t. Zv. Barred Zone, ii, itd., ne da bi bili všteti v kvoto, dočim se sedaj t j. v ozemlje, iz katerega je pri- ahteva za to petletno bivanje. Druga se tiče pravice seljevanje sploh prepovedano)... 81 16 inozemca, ki ne bo sprejet radi izčrpanja kvote, do AfrikJa J....................... 122 25 povračila potnih stroškov s strani parobrodne druz- Atlantski otoki.................. 121 24 It, Po starem zakonu ni deportirani priseljenec imel Avstra]jja..................... 279 56 Itpravice. . , Nova Zelandija in pacifični otoki.. 80 16 Kakor poprej, zakon določa, da iz vsake posamez- J , . , > inozemske države se sme tekom enega leta priseliti Priseljeniška oblast poudarja, da se nakazanje pridružene države kvečjemu le določeno število oseb, seljeniške kvote tej ali oni pokrajini ne sme smatrati, rojenih v dotični državi rojstvo, in ne nastanjenost ali kot da ima kak političen pomen ali da vsebuje pnpo-Snska Drinadnost prihaja v poštev. Maksimum znanje novih držav s strani Združenih držav, razun v inozemcev se imenuje: letna kvota. Od slučaju, ako so so Združene države že formalno izja-k letne kvote sme tekom vsakega posameznega kole- vile tako pripoznanje. kega meseca priti kvečjemu po ena petina; ta pe- -- 'e'kakVp'osamezna^ UDOBNOST V POLETNIH MESECIH. že v petem mesecu po začetku fiskalnega leta, Letošnje poletje obeta biti jako vroče. Ali se že- nastopa 1. julija. v lite počutiti udobno navzlic vročini in soparnosti? Lani so Jugoslovani izčrpali svojo kvoto ze okoli j^a dnu večine poletnih nadlog je želodčni nered, ki ga novembra, radi česar je bilo priseljevanje iz Jugo- povzročijo napačne jedi, izmenjave vode, nenadna slavije zaustvaljeno do konca tekočega meseca. 5 1. prehajanja iz vročega v toplo vreme itd. Najpoglavit- jilijem se priseljevanje iz Jugoslavije zopet odpre, do- nejje ,je vselej to, da izpraznujemo črevesja ter jih i- se izčrpa letna kvota; ali med tem bo pripusčeno mamo odprta. Trinerjevo grenko vino vam povrne mesec le toliko priseljencev, kolikor jih dovo- prebavo ter okrepi drobov kanal, na zaprtju ne boste mesečna kvota. , trpeli, niti ne na vetrovih in glavobolu, vaše spanje Priseljeniške oblasti so izdale sedaj listo kvot, ki ne jj0 nepokojno, izkratka, počutili se boste udobno veljajo za predstoječe fiskalno leto. Ni nikake bi- ter priporočali Trinerjevo grenko vino vsem svojim stvene razlike med prejšnjimi in prihodnjimi kvotami, prijateljem. Med Trinerjevimi zanesljivimi pripravki letna kvota za Jugoslavijo, ki je dosedaj znašala 6,405, jj^ je veliko, ki vam iše pridodajajo na razne načine določena na 6,426; sorazmerno znaša mesečna kvo- poletno udobnost, i omenjamo samo Dental Cream B&5. . —zobno čistilo — Triner's Shaving Cream — Triner- Vsega skupaj sme priti tekom prihodnjega fiskal- jevo mazii0 za britje, Triner's Liquid Shampoo — leta največ 357,803 priseljencev (nasproti 355,82o Trinerjevo izmivalo. Triner's Hand Lotion — Triner- Itkočem fiskalnem letu). Tekom vsakega poedinega jevo ižmivalo za roke, Triner's Corn Remedy — Tri- »secajihsme priti največ 71,561. nerjevo zdravilo za kurja očesa — naročite sedaj zalogo pri svojem lekarnarju ali trgovcu z zdravili ter Kvota za posamzene dežele: bodite uverjeni, da so vsi ti pripravki brez primere. Kojstna dežela Letna kvota Mes. kvota -- Albanija ............... 288 5o Armenija... ................. ? 230 ^46 ALj yAM JE g jq §tevilko naroč- i;563 '313 nina potekla? lokarija....................... •j'U^ tehoslovkaija....................14'!ni7 2'8fin Pričujoča številka Proletarca je 773. Danska0 ,('V0b0.dn° ,m.eSt° .'..'.'.'.".'. 5,619 1,124 Če je številka poleg vašega naslova manjša kot Finska . '..................... 3,921 784 773, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. ® ......................... - 72() 1 146 Ponovite jo takoj, ali pa sporočite, da jo poravnate SŠ . . .. • • • • • • • ■ • • • • • ■ • • • .67,607 13^521 pozneje, sicer se vam list ustavi. Zlasti velja to za Grška. ............ i "......... 3,294 659 naročnike v tistih naselbinah, v katerih Proletarec m...............:::::::::: 5,675 « zastopnika. ..........................42'°92 8'419 Poštni zakon zahteva, da je naročnina poravna- fi?(Memelj pokrajina'.'.'.'.'.'.' 150 30 na; istotako hočejo svoje tiskarna in drugi upniki. Nizozemska.................... 3,607 721 Ne čakajte, da vas upravnistvo opominja s posebnim Norveška , . ....................21 076 4 215 pismom. Ti opomini morajo za en čas izostati. Prvič Sodna Galicija i V '.'5',785 1457 stanejo denar, drugič pa vzamejo čas, ki je odločen Finska pokrajina................ 4,284 857 za druga dela. Prosimo, uvažujte to! Portugalska.................^ 2,465 493 taiunska..................... 7.419 1,484 UPRAVA PROLETARCA. tearabija..................... me/wxtyw fendht bodo^rfovo dobile uspešno odpomoč kadar uživajo 5EVERA5 REGULATOR "Ton'ka za ženske Prerija bolečine, popravi neredne funkcije, porrja^a naravi okrepčali oslabele ženske organe in jim povrne normalne razmere. CENA *I.2S Vprašajte V lekarnah* W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIOS, IOWA John PUtak & Co. 11511153 W. 18th Street Chicago, Illinois. Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke. Povej tvojemu prijatelju, je v njegovo lastno korist, i postane čitatelji in naroči Proletarca. mu Kadar... Kadar mislite na poUrujti stari kraj; kadar želite poslati svojim i rokrajskim sorodnikom, [jem ali znancem denar, ali kadar imate kak drngj s starim krajem, obrnite se na tvrdk« ZAKRAJSEK & CES/ 70—9th AVE. NEW YORK, N. r. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PI