KONCERT VEVŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA OB NJEGOVI 80-LETNICI
Vevčane radi poslušamo
Kaj je prijetnejše poslušati: boljši Ijubiteljski ansam-bel ali slabšega poklicnega?
Slavnostno ozračje že pred začetkom koncerta na Vevčah v čast praznika krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kasetj in seveda ob 80-letniri orkestra. Ogrevalni Preludlj in improvizadje skladatelja Arenda, izrazi priznanj, Gallusove značke in plake-ie, priznanja občinske zveze kulturnih organizaci). Vevška dvo-rana in posamezniki v njej piisinhnejo ghsbi okrog sebe in v sebi — tako tisti na odru kot oni pred njim.
Izbor del kaže zanesljivo roko dirigenta Jožeta Hriberška, ki av-toritativno vodi orkester tudi prek najzahtevnejših nalog so-dobnih skladb. Vse to orkester sprejema in ...             *
Wcbro> Concerttno u Uorinet in orkcster op. 26 je delo iz želez-nega repertoarja klarinetistov, ki že obvladajo inštrument toliko, da lahko izražajo z njim tako in-timno romantičnost melodije kot mojstrstvo tehnicne zahtevnosti igranja. Solist Slavko Lenarčič se je predstavil kot tak. Nekaj ton-skih zdrsljajev pripišimo začetni nervozi, prezgodnji vstop sredi drugega stavka je potrdil prej ne-strpnost ustvarjalnosti reproduk-tivca kot kaj drugega — z dirigen-tom sta se takoj našla — pa pa-saže na koncu, ki so mejile že na nenapisani glissando — vse to zbledi ob zlitju z orkestrom, ki Ie v nizkih, izdelanih tonih melodič-nega dela Concertina solistu ni pustil do polne veljave.
Skladatelj Henk van Lijnschhoten je za glasbeni festi-val v švicarskem Ustru leta 1977 napisal Tri caprice za pihalni or-kester. V Jugoslaviji so jih prvič izvedli Vevčani na tem koncertu. Veseli, kar zvijačno zaviti ritmi prvega dela, skoraj mračni kon-trastni in harmonsko bogati dmgi del in spet razgibani tretji fol-klorni rondo so dobili v orkestra-ših adekvatne izvajalce. Delo je izvenelo v celoti in podrobnostih, odziv dvorane je to samo potrdil.
Mojster Bojan Adamič je na-slednjo skladbo, Nemirko — kot sam pripoveduje — napisal prav za Vevčane v obliki rapsodije z mnogiini elementi sodobne jazz in pop muzike. ldejo zanjo da je dobil v nenehnem gibanju ko-lesca pri uri, ki ji uravnava ena-komernost tega gibanja. Pulzira-
joči ritem pa ponazarja tudi vztrajno gibanje človeka in ob-djajoie ga okolice. Orkester je bil zahtevni skladbi več kot kos in je navzoči avtor to izrazil tudi z osebno čestitko dirigentu in vsemu orkestni.
Zadnja skladba Nova baročna siiit« v treh stavkih (Uvertura, Air in Fuga) je bila domala na-daljevanje izziva prejšnje: skla-datelj Ted Huggens slovi po skladbah v rockovskem slogu in se je s to suito prvič lotil dela za pihalni orkester. Vevčani so zelo dobro sledili polifonim melodič-nim bravuram, se baročno zane-seno ustavljali v homofonih končnicah pa bili sposobnj z obema izražati zabavni zvok so-dobne slogovne adaptacije. Teh-nične nadrobnosti, dveh skorajda ne kaže omenjati in gresta na rovaš drznosti izbora — ta pa je eden velikih vzvodov in porokov uspeha ter napredka.
Za notnimi stojali so pionirji, mladinci in starejši godbraiki vseh poklicev, >seh sfopenj izo-bmzbe. Toda nekaf fh dmtL Težnja po lepšem, boljšem v sebi in drugih. Kaj čuiijo pri lem sami, lahko slutimo prek odgovorov, lu so jih dajali tudi na tem enournem koncertu. /.ato se ni odveč vpra-šati: Kaj je prijetneje — poslušali boljši Ijubiteljski ansambel ali slahšega poklicnega? Najbrž je iz premnogega srca na to vprašanje odgovoril v imenu pokrovitelja predsednik občinske skupščioe Marjan Moškrič: »Vevčane radi poslušamo, kajtt vedno niova vnašajo v svoje igranje vso srčnost in prizadetost Ijubiteljstva, pa jo vse boij plemeBltijo indi z moijo sfrokovnosti, znanja. Ždimo. da bi še naprej bflo tako!«
A. M.