Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 Ti*
Pl poitl prajeman: za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — > Četrt » » 6 » 50 > mesec » 2 > 20 >
V apravnlštvu prejemaš:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — ► (Setrt » » 6 „ — » mesec » 1»70»
Za poSiljanjenadom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In inserats sprejema upravništvo V
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. t.
Rokopisi se ne vraiajo, nefran kovana pisma no vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niskib ulicah it. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 67.
V Ljubljani, v torek, 24. marca 1903.
Letnik XXXI
Proč od izdajalcev!
Vsem, ki še spoštujejo slovensko ime!
Osvetlili smo včeraj, kako sedaj, ko je izdajstvo liberalne stranke razkrinkano, ta stranka v svojem glasilu izjavlja, kot bi to, kar je storila, ne bilo nič napačnega, in kar priča o visoki politični modrosti.
Mislimo si, da bi bil kak slovenski politik pred petnajstimi leti naredil kaj takega I Demonstrirali bi bili proti njemu, pobili mu okna in eden glas ogorčenja bi šel skozi celo deželo Mi smo mirni in tihi in ne delamo nasilstva, a da bodo liberalci tako moičali in s tiho resignacijo vzeli nase naslov narodnih izdajic, tega nismo pričakovali. Calo tržaška »Edinost«, ki vsakega bandita, kateri insultira »latinske« staro ženske in porezuje vrvi pri »latinskih« zvonovih, časti kot narodnega mučenika, celo ta slovanska poštama vila zakriva s plaščem sramežljive molčečnosti izdajstvo liberalne stranke.
Iz konfuznega zagovora »Narodovega« hočemo danes vzeti en odstavek, kateri nam kaže, kako nizko je padla liberalna stranka.
»Zveza veleposestnikov z Nemci ima v dež. zboru le tedaj kak pomen, če imata ti dve stranki veČino v deželnem zboru. Boi pri zadnjih dc?*lnozbor-skih volitvah je šel za to večino. Če bi bili zmagali klerikalci, bi bili prav nemško poslance potisnili ob zid, bolj še ko nas, ker naša stranka ima velik del ljudstva na svoji strani in ostane važen faktor, tudi če nima večine, med tem, ko nimajo Nemci nikogar drugega za seboj, kakor svoje privilegije. Kdo je imel torej vsaj ravno tako velik interes kakor mi na tem, da klerikalci ne dobe večine? Nemci! Li-gična in naravna posledica tega je torej bila, da so Nemci pri deželnozborskih volitvah podpirali našo stranko. Ča bi tega ne bili stonii, če bi bili glasovali s klerikalci, bi se lim bili lepo zahvalili za njihovo zavezništvo. Nemška stranka je bila v svojem lastnem interesu dolžna nas po svojih močeh podpirati, tudi v Tržiču, kajti, če bi bili klerikalci zmagali, bi se bili dve stranki vrgli na nemško stranko."
Ali je mogla dobiti katoliškonarodna stranka sijajnejša zadoščenje za svoje brez-
madežno, vedno dosledno, vsikdar značajno delovanje, nego ji ga jo tu moral dati naj-ljutejši nasprotnik? Priznati mora, da je trdnjava slovenstva v katoliško-narodnem taboru. A istotako mora priznati to, kar hoče utajiti, da so namreč liberalci priskočili Nemcem na pomoč. Ko bi bili lahko v zvezi s katoliškonarodno stranko rešili slo vensko veČino v dežeii, so jo izdali, so se ponižali za hlapce tujcem, so za lečno jed prodali slovenske pravice na rodni zemlji, postali so podlaga tujčevi peti.
Slovenski naprednjaki, kar vas še misli narodno in rodoljubno! Ali hočete tudi vi vsi nositi to težko očitanje ? Ali se ne boste zganili, da naredite konec tem razmeram?
Kaj pa imate izgubiti, ako razbijete to izdajsko zvezo? Ali ste od te gonje proti katoliško-narodni stranki, od katere že desetletja odmeva naša domovina, imeli doslej že kaj koristi in ali je pričakujete v bodoče?
Da, korist imajo nekateri, kateri so se vsedlih koritu. A teh glav je malo in zbrali so okoli sebe krog protezi-ranih puhloglavcev, kateri tudi silijo h koritu, oziroma že zajemljejo iz njega. A tudi v svoji stranki so jasne, nadarjene in samostojno misleče ljudi odrivali, zatirali in niso pustili, da pridejo na površje, ker se boje, da bi zdrava pamet ne zmagala slednjič vendar nad brezumno strankarsko strastjo.
In vi, ki ste leta in leta delali tlako tej stranki, kaj imate vi od tega? Gnali so vas v boj proti duhovščini, in ali ste od tega imeli kaj gmotne koristi, ali se vam je vsled tega boja kaj povzdignilo blagostanje, ali vam je zrastel ugled pri ljudstvu? Ne, nikakor ne! Gnali so vas v boj proti velikim ljudskim masam. In kaj imate od tega? V e 1 i k a n s k e s t r o š k e, težke poraze in neznosno stališče med ljudstvom.
In zdaj nazadnje, v zahvalo za vaše žrtve, za vašo tlako ?
V zahvalo so ti voditelji zdaj še v a s prodali našim narodnim nasprotnikom.
Garantirali so jim, da boste vi, poslušna liberalna čeda in udana »napredna" raja, izdali na komando svojo narodnost, naše občine v nemške roke.
Koliko časa morete to prenašati? Ali vas je še kaj m o ž v liberalnem taboru ? Ali imate še kaj slovenskega mozga, še kaj slovenske krvi ?
Na dan ž njo! Vsi pravi Slovenci skup!
porcavljavna šola.
(Iz šolskih krogov.)
Mej mnogimi naredbami, katere je v zadnjem času izdal c. kr. deželni šolski svet, je tudi naredba z dne 25. februvarija 1902, štev. 709, katera pod točko b) ukazuje, da smejo otroci v ponavljavno šolo prestopiti sr,oprav, ako so hodili v vsakdanjo šolo. Utemeljuje b« ta naredba s tem, da je po § 21 alinea 3 državnega zak. z dno 2. maja 1883, drž. zak. St. 53, ponavljavna šola šolska olajšava.
Oglejmo si tedaj šolske zakone, zadevajoče prestop v ponavljavno šolo. natančneje. § 21 omenjenega zakona res pravi, da so srnejo šolske olajšave otrokom dovoljevati po šestletni hoji v vsakdanjo šolo, ali § 75 istega zakona dovoljuje nekaterim deželam, mej njimi Kranjski, da smejo od točk tega psragrtfa (razven druge) odstopiti, in res je kranjska dežela se te pravice poslu-žila in jo z zakonom z dne 29. aprila 1873, dež. zak. št. 21, določila šolsko dolžnost za selške občine od 6. do izpolnjenega 12. leta. Za Kranjsko nima tedaj o m e -tt j ffj i paragraf (razven 2. točke) no-oene feljave.
§ 17. deželnega šolskega zakona z dne 29. aprila 1S73, dež. zak. št. 21, pa nadalje pravi, da »z ozirom na posebne krajne razmere ali na podnebje sme tudi okrajno šolsko oblastvo izjemno dovoliti, da se začne šolaka dolžnost ša le z izpolnjenim sedmim ali osmim letom«.
Nobenega določila pa ni, ki bi veleval, da morajo taki otroci hoditi zato eno ali dve leti dalje v šolo (ako sicer zadoste drugi točki § 21. državnega šolskega zakona z dne 2. maja 1883, drž. zak. št. 53, katera ima tudi za Kranjsko veljavo).
Iz tega je razvidno, da smejo otroci, ki so dopolnili 12. leto in so se verouka, branja, pisanja in računstva dovolj naučili, prestopiti v ponavljavno šolo ne glede na to,
je-li so hodili šest let v vsakdanjo šolo ali ne. Da je c. kr. deželni šolski svet z omenjeno naredbo ukazal drugače, je mogoče le zato, ker je prezrl § 75 državnega šolskega zakona z dne 2. maja 1873, drž. zak. št. 53, in dotične zakone kranjske dežele. V enako zmoto je zašel že leta 1893 c. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, a je to zmoto popravil že leta 1895 in ukazal isto, kar smo zgoraj trdili.
/.akaj pišemo vse to ? Za veliko večino otrok nima imenovana naredba o. kr. deželnega šolskega sveta nikakega posebnega pomena, ker itak hodijo Sest let v vsakdanjo šolo. Pač pa ima neopravičeno strogost za one otroke, katerim so c. kr. okrajni šolski sveti dovolili, da so vstopili steprav v sedmem ali osmem letu v šolo, in to so navadno otroci, ki so od šole več nego štiri kilometre oddaljeni. Ako bi morali ti hoditi za to, ker se jim je dovolilo z sedmim ali osmim letom vstopiti v šolo, do 13. ali 14. leta v šolo, potem bi bila to jako dvomljiva olajšava.
Vsaj so je prav zato, ker kmet otroke posebno v 13. ali 14, letu potrebuje za delo, sklenila na Kranjskem šolska dolžnost le do izpolnjenega 12. leta. Na podlagi omenjene naredbe c. kr. deželnega šolskega sveta pa morajo učitelji take otroke siliti v šolo celo do 13. ali 14. leta.
Ako se stariši takih otrok pritožijo, pritožiti bi se morali morebiti celo na mini-sterstvo ali upravno sodišče, ker bi deželni šolski svet skoro gotovo ne odstopil od svoje naredbe. A kako bi to storil naš kmet? Zato se s temi vrsticami obračamo do naših poslancev, naj si omenjene paragrafo natančneje ogledajo in potem posredujejo, da ne bode treba od starišev več zahtevati, nego je nameraval zakon sam.
Razmerje parlamentarnih strank.
Zadnja dopolnilna državnozborska volitev v praškem starem mestu je zanimiva posebno še radi tega, ker je s to izvolitvijo zopet popolnjenih vseh 425 mandatov državnih poslancev avstrijskih. Pri toj priliki treba omeniti, da se je tekom sedanje legi-slativne dobe z raznimi dopolnilnimi volitvami znatno premenilo strankarsko razmerje v parlamentu. Slovanske stranke štejejo sedaj in sicer Poljaki 65, Mladočehi 51, »Slovanska zveza« 28 (torej tretja najmočnejša slovanska stranka), češko konservativno veleposestvo 19, liberalni Slovenci s Srboma 6, radikalni Rusini 6, češki narodni Bocialci 5, češki agrarci 4, poljska ljudska
LISTEK.
Moja stola.
Sen pomladnega večera.
Težki mrak je legal na mojo sobo. Svetlobni žarki so vedno bolj pojemali, kakor bi jih srkale vase tihe stene. Izginjale so mi pred očmi podobe na steni, in tihota je napolnila moj skromni stan, ona skrivnostna mračna tihota, v kateri se tako radi zbujajo spomini, in v kateri se izprehajajo lahke misli kakor temno sence in bele žene po stropu, po stenah, po ozračju . .
Sedel sem naslonjen na svoj pisalnik, mirno in nepremično, ter gledal v to mračno tihoto. In ne vem, kako in kdaj sem se stresel. Slišal sem globok zdih, in zdelo se mi je, kot da prihaja iz dalje, poln neizrečene tuge.
In zopet zatrepeče slaboten glas na zračnih valovih, in tih jok mu sledi, tako tužen, da mi je pretresel srce in dušo.
Ozrem se tja v mračni kot. Ah, bila je moja štola, moja stara, zvesta tovarišica, ki je žalno zaplakala, viseča na stojalu.
»Ah, kaj ti je, ti skromna in poštena
dušica,« nagovoril sem jo; »kaj to moti, da tožiš, kakor ranjena grlica?«
»Ne vprašuj,« zaihti moja štola, »meni ni več živeti. Kar tje bi legla in umrla. Čim bolj premišljujem svojo usodo, tem rajša bi zapustila Bvet in šla daleč proč v deželo spečih duhov, kjer ni kletve in zavisti. Svet ni zame in jaz nisem več za ta svet. Zato me pusti, da končam svoje solzno bivanje na tej zemlji.«
»Pogum, draga štola! Ne obupuj nad nočjo, dokler beli dan čaka za gorami!«
»Ah, mnogo se je izpremenilo, odkar nosim življenja pezo. Ljubezen ma je rodila in v rožnem jutru mehke pobožnosti sem stopila med dober in zadovoljen narod. Giedala sem vesele obraze in ob gorkem dihu vnete ljubezni mi je cvetelo veselo življenje. Zakladov nisem nikdar kopičila, a nikdar tudi hrepenela po njih. Bila sem vedno ponižna, skromna Stola. Bili so moji najlepši dnevi, ko je prišla sveta Devica in mi izročila dva golobčka, dar ubogih, da jih sprejmem in shranim za božje plačilo. In potem so prihajali narodi iz vseh krajev sveta in živela sem v miru in v slogi ž njimi. Gledala sem le vesele, zadovoljne obraze, in dar, ki mi ga je prinesel bogataš ali revež, je bil dokaz hvaležnosti, davek udanosti, vez
pravičnosti in posredovavec dobrote. Nisem se prepirala z nikomur in mene ni sovražil nibče. Bila sem vzvišena kot hči kraljeva in preprosta, kakor deviška pesem.«
»Raduj se teh spominov, draga štola, ker blagi spomin je tolažnik potrtih src!"
„Oj ne, srečna preteklost je karateljica hudobno sedanjosti ! Vstal mi je velik nasprotnik, sključene postave, zvitega obraza in hudobnega srca. Paragraf me je začel preganjati. Odkar je zavladal ta zlobni duh, ki ne pozna ne poezije, ne čuvstva, ne sinjih višav, je izginila ljubezen iz sveta. Vklenil me je v verige in zastrupil je srca človeška. Brez paragrafa bi smeje in dobre volje po ložil svoj dar, a ko mu paragraf določuje: toliko in toliko — pa se mu zgubanči čslo, zmršijo obrvi in s trdo nevoljo vrže tje, kar mora. In jaz stojim plašna ob strani in se ne upam ugovarjati, ne pritrjevati. In poslušati moram : Toliko za orgije, toliko za kon-dukt, toliko za zvonjenje, toliko za sveče, toliko za cerkvenika. In če se kaka baba vmes vtakne, hoče imeti tudi svoje. Moja duša, ki se nikdar ni učila računstva, se zgraža nad hladnostjo, s katero paragraf strahuje ljudska srca in jih dela brezčutna, kakor stroje.«
„Ne huduj Be", ji rečem, »to je po-
trebno. Živeti morajo vsi. Ti nisi računarica in ne smeš biti, a oni drugi morajo gledati, da za svoje delo dobe svoje pošteno plačilo. Vsakemu svoje !"
„Saj vse to priznavam. A tega ne morem prenašati, da me svet tako krivično sodi. Glej, okoli mene je bahato vzra6tla legija manj plemenitih vsakdanjih sestra, katere vživaje visoko čast in katerim Be tem bolj streže, čim samopašnejše in nenasitlji-vejše so. Tu je mezda, plača, honorar, eks-penzar, dieta, tantiema, dividenda, prispevek, davek, doklada,odškodnina, nagrada in bogve, kako se še vse imenujejo. In čim višje so, bolj se jim vse klanja, bolj jih spoštujejo. Človek sa klanja biču in tepe onega, ki ga boža. Ali sem jaz kdaj koga pregnala z rodnega doma ? Tisoči revežev glasno pričajo, da sem jim milosrčno vse odpustila, nisem vprašala, kaj je mojega, nisem stegala roke po njih borni imovini, ampak kakor usmiljeni Samarijan sem lečila rane, odpuščala dolgove in delila dobrote tam, kjer drugi začenjajo računati zase. Usmilila sem se novorojenčka ob krstnem kamenu in plakala za pokojnikom ob odpitem grobu; hodila sem po raztresenih gorskih vasicah, ob bolniških posteljah, in tisočkrat nisem odprla roke, kakor da k trudu priložim še milo-

stranka 4. ter štirji slovanski divjaki, skupaj torej 19 2 poslancev. Vse nemške stranke imajo ravno 200, Italijani 18, soo. dem. 10, Rumuni pa 5 poslancev. Iz tega pregleda se razvidi, da ima 9 milijonov Nemcev več poslancev, kot 16 milijonov Slovanov, toda veČine nimajo, vkljub temu, če jim prištejemo 10 soc. demokratov, mej katerimi je pa le 7 Nemcev. Jeziček parlamentarne tehtnice tvori torej še vedno 23 Italijanov in Rumunov, torej oba najmanjša naroda v Avstriji Ta jeziček igra posebno vaino ulogo v našem celjskem vprašanju. — Druge zanimivosti izza dosedanje parlamentarne dobe so sledeče: Potom dopolnilnih volitev je bilo izvoljenih 23 poslancev, umrlo jih je 9, mandat odložilo pa 14; od teh so. bili trije iznova izvoljeni. Novoizvoljeni poslanec dr. K o z 1 o w s k i baje zopet ne sprejme mandata. Na 74 000 Slovencev odpade en poslanec, mej tem ko pride že na 40000 Italijanov po en mandat. Najslabši so v tem oziru Rusini; pri njih pride en poslanec na 300 000 prebivalcev, ker večina rusinskih okrajev voli Poljake.
Prememba krošnjarskega zakona.
Omenili smo že, da je gospodarska komisija gosposke zbornice znatno premenila načrt krošnjarskega zakona, kakoršnega je sprejela poslanska zbornica. Premembe so z malo izjemami vse v prilog krošnjarjem, katerim priznava sedaj premenjeni načrt mnogo večje pravice in ugodnosti. Ker je skoro gotovo, da bodo v plenumu zbornice obveljale vse predlagane premembe, s katerimi se bo potem zopet pečala poslanska zbornica, navajamo tu one premembe, ki najobčutneje posegajo mej razmerje stalnih trgovcev. Znatno premenjen je § 12 omenjenega načrta. Ta paragraf se je prvotno glasil: V posamnih krajih se more prepovedati krošnjarstvo na podlagi sklepa občinskega zastopa za vse ali gotove vrste blaga na določen ali nedoločen čas z navedbo razlogov. Take sklepe mora potrditi deželna politiška oblast. — Premenjen pa slove navedeni paragraf tako-le: „V deželnih glavnih mestih, v mestih z lastnim štatutom, v krajih z več kot 5000 prebivalci ter v posebnega ozira vrednih okolnostih tudi v krajih z manjšim številom prebivalstva ter konečno v zdraviliščih se more krošnjarstvo, če število stalnih trgovin brez krošnjarjev popolno zadošča potrebam konsumentov, prepovedati na podlagi sklepa občinskega zastopa za vse ali gotove vrste blaga za določen ali nedoločen čas. Take sklepe mora pa poprej odobriti trgovinsko ministerstvo, ki se mu morajo predložiti potom deželnega politiškega oblastva. Trgovinski minister lahko zasliši v tej zadevi trgovsko in obrtno zbornico ter deželni odbor. Zdravilišča se morejo izključiti od krošnjarstva v sporazumu z notranjim ministerstvom, ki vpraša za mnenje najvišji zdravstveni svet." — Glede ozemlja, za katero naj velja dovoljenje za krošnjarstvo, je določila poslanska zbornica, da se more dati dovoljenje ali le za domači ali tudi za več ali pa za vse okraje upravnega ozemlja dotičnega politiškega oblastva, komisija gosposke zbornice pa predlaga, da se dd dovoljenje za vse ozemlje dotičnega deželnega oblastva. To dovoljenje se vsled tega ne razširi le na druge okraje tega ozemlja, temveč kar na celo ozemlje kakega drugega politiškega deželnega oblastva. Nova je določba, kot smo že omenili, da se dovoljenje za kroš-
ščino. Videla sem pa boje v delavnicah in zbornicah, v katerih so ee moje sestre hrupno potezale za svoje koristi. Gledati sem morala na ulicah grozeče barikade, ki jih je postavljala nasilna mezda, in škrofila me je
v vročih bojih prelita kri za njene zahteve. Poslušala sem votlo bobnanje, ki je klicalo pogrebce k moritvi selišč in posestev. In glej : Vse te nasilnioe spoštujejo vedno bolj, in v njih nenasitnosti je njih moč in ugled. A mene zasramujejo, S9 norčujejo iz moje dobrote, me obrekujejo in preganjajo, kot bi jaz bila kriva vsega zla na svetu. Tatovi poštenja in roparji pravice se laskajo zlim ljudskim nagonom s tem, da mečejo blato name, ubogo revo. Pa vendar : Malo sem tirjala, mnogo odpuščala. Ah, da bi mogla umreti, da bi S9 mogla skriti v deželo smrtne sence!"
In zopet je bridko zaihtala moja štola. A zapel je zvon, poljubil sem jo in dejal mehko okoli vratu:
„Ne toži, ne obupuj, ne plakaj! Živela boš do konca sveta, danes trpela, jutri se radovala. Poznajo te od začetka sveta, ker spremljala si očake po puščavi in zvesti so ti ostali celo poganski narodi. Mnogo je kletve in surovosti na svetu, a tudi hvalež-noBt je človeškemu srcu prirojena. Ta te bo spremljala na težkih življenja potih'.
L.
njarstvo ne sme odreči, če so dani vsi pogoji, ki se zahtevajo za upravičenost krošnjarstva. Dalje se znatno pomnoži število krajev, katerih krošnjarji uživajo posebne pravice, in se imenoma navajajo dotične občine. Nova sta mej drugim dva cela okraja na Gorenje-Avstrijskcm ter več občin v severnem delu Češke. Konečno so znatno pre-menjene kazni za prestopke krošnjarskega zakona. Najvišjo denarno globo v znesku 600 K je znižala komisija na 300 K, kazen za najmanjše prestopke pa od 100 na 50 K. — Razni listi trdijo, da večina v poslanski zbornici ne bo pritrdila tem novim določbam in da bo treba še mnogo in daljših razprav, predno bo načrt postal zakon.
Absolutizem na Hrvatskem.
Omenili smo, da je v Oaeku mestna oblast zabranila sklicati skupščino za samo-stalne finance in proti novim vojaškim za htevam na nedeljo. Zhij pa prihajajo poročila iz drugih krajev, da je politična oblast sploh zabranila take sestanke. Tako so za-branjene skupščine v Veliki Gorici, Sisku, Gospiča. Vratih, a takih prepovedi bo izšlo gotovo Š3 več. Čuditi Be takemu ravnanju seveda ni treba, saj menda bolj samovoljnih političnih uradnikov nima nobena dežela kakor Hrvatska. Za vse take prestopke je seveda odgovorna vlada, katera do zdaj ni kaznovala še nobenega političnega uradnika radi samovolje, izkazane opoziciji, pač pa mnoge celo zato nagradila. Razumi se, da so se opozicijonalci povsodi pritožili proti prepovedim pri višjih političnih cblastvih, a pritožili se bodo seveda tudi pri dež. vladi. Toda te pritožbe ne bodo tako hitro rešene. Žito se bode morala opozicija poslužiti onega paragrafa in postave o zborovanju, po katerem se smejo na skupščino vabiti vsi somišljeniki stranke. Za take shode ni potrebno iskati dovoljenja politične oblasti; le paziti je treba, da vBak udeležnik prinese s seboj pozivnico dotičnega sklicatelja Politična oblast ima pravico samo na to paziti, da so dotični skupščinarji zares sklicani po pozivnioah, skupščini pa ne sme prisostvovati. Radovedni smo, kako se bodo politične oblasti ponašale nasproti nameravanim shodom.
Moravski kmetje in sladorna industrija.
Znano je, da bodo vsled znane sladorne pogodbe, ki jo je sklenila naša vlada na podlagi sklepa obeh zbornic, najbolj oškodovani češki in moravski kmetje, ki se pečajo s pridelovanjem sladorne pese. O tej vitalni zadevi se je minulo nedeljo zelo obširno razpravljalo na shodu izborno delujočega katoliškega kmečkega društva za Moravsko. Nad trideset kmečkih občin je poslalo svoje zastopnike na shod v Skalicih. Razni govorniki so stavili razne nasvete, mereče na zboljšanje položaja kmečkega stanu Mej drugim je kmet Samalik priporočal, naj bi se kmetovalci intenzivneje pečali z živinorejo. ali pa sadili mesto pese druge sadeže. Deželni poslanec Sevčik je pozival kmetovalce, nai Be oprimejo kmečke industrije. K sklepu je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se vlada poživlja, naj zniža davek na sladkor, s čimur bi se pomnožila poraba sladkorja ter se s tem omogočilo poljedelcem, da bi se še nadalje pečali s pridelovanjem sladorne pese. Večji konsum sladkorja bi brezdvomno pokril navstali izpadek nav sladornem davku.
Zakaj potuje Klofač po Makedoniji?
Z »informativnim potovanjem« poslanca Klotača, ki ga je minule dni milostno sprejel v avdienci prvi sultanov tajnik Tachsin paša in ki je imel daljše konference z zunanjim ministrom Tewfik pašo in njegovimi prvimi pomočniki, se obširno peča glasilo Szellove vlade »Pester Lloyd«. Ta mož, ki je v enem zadnjih govorov v poslanski zbornici naravnost izjavil, »da so Turki najboljši element naBalkan u«, in priporočal vladi, naj se vrneta Turčiji okupirani pokrajini Bosna in Hercegovina, ta mož je bil toliko predrzen, da je po sprejemu pri bolgarski vladi pozdravil razne voditelje makedonskega gibanja, potem pa jaderno pohitel poklonit se v Carigrad, kjer so bili že poučeni o njegovi veliki skrbi za usodo Turčije, in zagotavljat merodajne kroge, da bi bilo mnogo bolje, če se ohrani na Balkanu neomejeno go-spodstvo sultanove vlade. Na svojem dosedanjem potovanju se je Klofač prepričal, da letos ni misliti na splošni vstanek v Makedoniji, in da bo bolgarska vlada znala zatreti vsak uporni pojav. In sedaj potuje Klofač s sultanovim dovoljenjem iz Carigrada v Solun, odtod pa v bkoplje in Mitrovico, kjer se bo, kakor sam pravi, poučil »o intrigah Av-stro-Ogrske v Albaniji« in si nabral potrebnega gradiva za drugo branje državnega proračuna. — Take patriote imamo v Avstriji. Vsenemci bi radi vso Avstrijo izročili Prusom, Klofač pa želi Bosno in Hercegovino zopet vrniti Turčiji.
Zanimiv poizkus ameriškega brodovja.
Vlada severoameriških zveznih držav namerava, kot smo že omenili, tekom le-toSajega let) ooslati svoje brodovje čez atlantski ocean v Erropo ter se s tem prepričati, če je res zmožno za večjo akcijo. Merodajni ameriški krogi so prepričani, da bo brodovje lahko prestalo to preskušnjo, saj so že tudi razna manjša brodovja preplavila svetovno morje brez vseh večjih neprilik. Drugi, posebno razni evropski mornariški krogi se pa drznejo Amerikaue opozarjati na okolnost. da treba sedaj poleg dobre pitne vode tudi obilo vode za kotle in mnogo premoga, vrhu vsega pa številnih poprav. Vseh teh skrbi niso poznali stari mornarji. Tudi Angleži in Francozi si s tem ne belijo glav, ker imajo v vseh svetovnih delih svoje premogovne postaje in torej svoi« ladije lahko preskrbe z vsem potrebnim. Španski admiral Cervera je Bicer v zadnji vojski z Ameriko tudi pre-plul atlantiško morje, toda došel je na Kubo, ki je bila tedaj še Španska. Vsega tega pa pri Amerikanih ni. Ča bi napadli n. pr. francosko ozemlje, bi ne mogli nikjer v Evropi preskrbeti svojega brodovja z neobhodno potrebnim materialom. Vkljub temu hočejo Amerikani izvesti ta eksperiment in vse je radovedno, kako se jim posreči.
Iz brzojavk.
Občinske volitve v Solnograd u so v tretjem razredu donesle socialnim demokratom popoln poraz. Izvoljeni so bili kandidatje meščanske stranke, ki so jih podpirali tudi krščanski socialci. — Letošnji nabor na Ogrskem. Minister Fejervary dela sedal priprave za nabor, ki naj se vrši v času od 5 maja do 20. ju nija. Če bo le mogoč. — Vojna predloga v ogrski zbornici. Szell upa, da bo glavna razprava rešena do velike noči. Vkljub temu se nadrobna razprava ne prične pred junijem, ker pride na vrsto še mnogo sklepnih govorov. Razpusta ogrske zbornice ne bo, ker vlada nima dovoljenega provizorija. — Novo vseučilišče na Moravske m. Listi demontirajo vest o pogajanjih med vlado in Nemci trlede ustanovitve utrakvistične univerze v Brnu, ki bi bilo v češki in nemški upravi in imelo za vsako stolico po dva profesorja. — Nov poraz angleške vlade. Pri dopolnilni volitvi v Fermunaghu na Irskem je bil izvoljen neodvisni konservativec Mitchell z 2407 glasovi proti 2285, ki jih je dobil vladni kandidat. Bivši poslanec tega okraja, vladinovec Archdale, je odlcž'1 mandat. — Nemiri na Portugalskem. Iz Coimbre javljajo, da je vslod vladnih nnra-deb zavladal ondi popoln mir. O drugih mestih Portugala si pa oficiozna poročila bržkone še ne upajo kaj takega trditi. — Položaj v Maroku. Iz Tangerja dohaja poročilo, da vlada sedaj povsodi mir. Sultan bo lahko odpotoval vFez. Blizu Te-tuana se je pojavilo sicer še nekaj manjših prask, ki so pa bile kmalu udušane. — Francoski senat razpravlja te dni na izrečno Cimbesovo željo najprej o proračunu za nauk in bogočastje, ker namerava vlada glede plač škofom staviti posebne predloge. — Kriza v Venezueli. Predsednik Castro je izročil predsedniku kongresa svojo demisijo, ki je pa kongres doslej noče sprejeti. Predsednik Castro se brani umakniti svojo demisijo in pripravlja novo poslanico.
Volitve v Tržiču.
Iz Tržiča, 20. marca 1903.
Tudi tržiški Nemci so se zdramili in poslali dopis v „Deutsche Stimmen" o zadnjih občinskih volitvah. Reveži so udarjeni s kurjo slepoto. Zvezo tržiških Slovencev zoper tukajšnjo vsenemško kliko opisujejo kot delo enega kaplana. Kako se motijo! Dotični kaplan ni tako domišljav, da bi sebi pripisaval to zaslugo. Ne zasluži take pohvale. Radi bi Nemci pred svetom prikrili pomen letošnjih volitev. Zastonj je njihov trud! Letos so Slovenci deloma podlegli vsled krivde treh mož. Spoznali so pa, da tujec ne bo gospodaril v Tržiču, če se vsi upro in postavijo za svoje pravice. Nemci še toliko poguma niso imeli, da bi bili postavili v vseh treh razredih nemške kandidate. Volivce tretjega razreda so skušali zbegati. Vrgli so jim za vabo štiri slovenske domače može. Napeli so vse moči, zgnali vse skupaj; a podlegli so sramotno! Delavci-volivci dveh tovarn so dobili listke s kandidati in so morali iti volit proti svojemu prepričanju. Grozeče oko je gledalo nanje; šli so glasovat za nemško stranko, da ne zgubijo zaslužka! To je bila nemška sila, ki je skušala potlačiti ves slovenski živelj. Nemci so porabili vse pripomočke. Volivni zapisnik ima svojo posebno zgodovino. Zvedeli smo, da je občinski tajnik izprva sestavil natančen in pravilen zapisnik. Nemški mogotci so pa zapazili, da bo zanje slabo izpadla volitev na podlagi tega imenika. Vsemogočna roka je baje vrgla pravični zapisnik v koš. Sestavil se je drugi zapisnik za radovedne volivce in okr. glavarstvo. Pri
volitvi so menda imeli še en poseben zapisnik, kjer so izpustili iz imenika več volivcev, med njimi gospodarja, ki že 50 let uživa vse državljanske pravice. Mrličev so veliko imeli vpisanih, ker so jim bili na poti slovenski dediči-volivci. Nemca niso pozabili nobenega. Še k sv. Ani je poslal S. Rieger po svoja pomočnika, da sta prišla volit, čeprav še nikoli nista delala in stanovala v tržiški občini. Volitev je bila napovedana v znamenju nemške pravičnosti. Vse so hoteli podjarmiti. Tujec bo gospodaril v Tržiču! Prišel je čas volitve in ž njim grozno presenečenje: v tretjem razredu so podlegli Nemci na vsej črti. ,Turnrige' je šla žalovat. Oplak-nili so si žalost in upali, da bo popoldne šlo bolje.
Popoldne je volil najprej drugi razred. Vsled nemške samopašnosti je pri volitvi tretjega razreda propadel mož, ki uživa splošno spoštovanje v Tržiču. Samo zato ga Slovenoi niso hoteli voliti, ker ga je postavila za kandidata nemška stranka. Drugod volijo v višjem razredu kandidate, ki so propadli v nižjih. Poštena stranka ne pusti na cedilu svojih mož. Tukaj v Tržiču so pa Nemci pokazali, kako radi zlorabijo za svoje namene »lovence in kaj ti dobijo potem za plačilo. Svoje propale kandidate so pustili Nemoi na cedilu. Zapomnite si to za prihodnjič vsi tisti, ki ste volili zadnjič z Nemci! To je tista nemška zvestoba in hvaležnost !
»Drugi razred so si Nemci priborili brez agitacije«. Je li to resnično ? Drugi razred 8te|o sedem volivcev vsled pravične razdelitve davčne svote okroglih 24.000 K v tri jednake dele, namreč 8000, 6000 in 10 000 K. Ali razumete? Čas je še za pritožbo zoper tako razlago občinskega voliv-nega reda na Kranjskem. Nemški dopisnik piše, da niso za drugi razred Nemoi nič agitirali. Četrti volivec je bil jeziček na tehtnici. Tega so skušali Nemci. Ako niso oni agitirali, ali je morda sam prišel k njim? Č-s ni bila agitacija, ali je bila morda kupčija? Heil!
»Drugi razred je naš! Sedaj še prvi razred pridobimo in mi smo na konju!« V prvem razredu je pa štreno zmedei vrl Čeh, ki je volil dva slovenska kandidata in pripomogel, da je pri žrebu zmagal slovenski kandidat g. inženir Pollak. Grozno presenečenje I »Ach, die Post kommt vollziihlig auf-marsehiert I« so se veselili Nemci pred vo-litvijo. Sedaj je tako razočaranje, ker je g. notar ostal v loncu. Dopisnik je pozabil sporočiti, da je »Turnrige« tisti večer ribala trauersalamandra, pri katerem so trikrat za-hajlali na čast slovenskim volivcem prvega razreda, ki so doma ostali.
Večino imajo Nemci sedaj v tržiškem občinskem zastopu, ne pa dvetretjinske večine. To je velikega pomena za Slovence. Brez Slovencev ne bodo sklepčni. Zato se ne smejo šopiriti nasprotniki, da so neomejeni gospodarji.
Eno zaslugo moramo priznati Nemcem. Pomagali so, da je ljubezen do materinega jezika združila vse zavedne in neodvisne Slovence. Brez prepira, kot en mož smo volili. Neustrašeno zremo sedaj v bodočnost, ki mora biti naša. Sloga jači, nesloga tlači. V slogi je moč in to so občutili Nemoi. Kako je vse tiho sedaj v Tržiču! Tista zloglasna »Beisszange« nič več ne grize. Skrhala se je. Sedaj je v veljavi samo figura, ki je na zadnji strani narisana, mogočen maček l
Nemci očitajo Slovencem, da so prelomili dano besedo. Kaj smo tržiški Slovenci obljubili? Ali smo pod kuratelo Ferjanči-čevo ?
Kadar bo S. Rieger obljubil, da se bo dopisnik »ii« obesil in se ta ne bo hotel, ali bo dopisnik zato snedel dano besedo ? Mislili smo, da Nemci niso tako nespametni. Sedaj pa spoznamo, da se dajo lepo speljati na led. Liberalci pridejo snubit. Schwegel in drugi Nemci verjamejo temu snubaču vse. Zakaj niso liberalci obljubili, da se bodo Slovenci izselili iz Tržiča in pustili to naselbino Cimbrom in Tevtonom? Kje dobite Nemca, da bo dovolil drugemu prodati njegovo narodno prepričanje in zavest? »Klerikalci« tržiški so svarili svoje napredne rojake, naj ne paktirajo z Nemci. Namigavaii so na zloglasno pismo z dne 19. avgusta 1901 in dosegli, da so se VBi združeno borili zoper nemške nasprotnike. »Slovenec ali Nemec!« je bil bojni klic. Zmaga je naša! »Slovenski Narod« je molčal ali pa vse tajil glede tržiških dogodkov. Sami napred-njaki s 3 se izjavili, da takemu časniku ne privoščijo dopisa, ki podpira Nemce v boju zoper Slovence. Lepe voditelje ima ta narodno (?)-napredna stranka. Skoda, da se ni razglasilo tisto pismo pred deželnozborsko volitvijo. Dr. Ferjančič bi bil frčal, kakor je dolg in širok. Pripravi se naj le za bodoče volitve. Tri glasove ima zagotovljene, to je onih mož, ki so radi njega ostali doma 10. marca t. i. Vsi drugi, Slovenci in Nemoi, ga bomo pomandrali na tla, da bo veselje! Slovenci ne bodo volili onega, ki ga ponujajo politični prodajalci, Nemci pa tudi ne, ker vidijo, da so jo speljali tako lepo na led.
1 Priloga 67. štev. „Slovenca" da6 24. marca 1903.
Dopisnik »ii« t »Deutsche Stimmen« trdi, da samo gospod kapelan piše dopise »Slovencu«, blab nos ima! Kaj pravite nato, g. urednik?
Rad bi se znosil nad gosp. kapelanom. Zato mu v dopisu podtika slabosti, s katerimi se ravno dopisnik »ti« odlikuje. Le počasi, da ne zagasite ! Primeriaite dopise in potem sklepajte! Malo bolj mislite, zakaj drugače se rajši podpisujte z »ia«. Mi nismo iBkali osebnih prepirov in jih ne iščemo. Pazite, da vam ne stopimo na prste. L? pred seboj pometajte in vprašajte, kedaj sme Lorica zjutraj v šolo ? Vrabci v Rožnih ulicah veliko lahko povedo o dopisniku »U«, kakošen gre ob ponedeljkih mimo njih. Prav smili se jim in povprašujejo se: »živ? živ?« Zakaj pa ? Na to odgovorimo, kadar bo »ii« hotel zopet podtikavati svoje napake drugim.
Capito ?
Dnevne novice.
v Ljubljani 24 marca.
Koroiki deželni predsednik vitez Fraydenegg in Monzelo torej res odstopi, kakor se nam piše iz Celovca. Dobernikov list »Fr. St.« pravi, da se njegov odstop »iz osebnih ozirov splošno obžaluje, ker o osebni ljubeznivosti g. Fray-denegga vlada v prebivalstvu le en glas«, a da so za odstop merodajni le stvarni vzroki.« Kakšni s a neki le-ti?! Gotovo je, da je Fraydenegg dal nemškim nacijo-nalcem prosto roko, — in vendar še niso bili zadovoljni ž njim. Slovenci gctovo tudi od naslednika nimajo pričakovati ničesar dobrega! — »Celovčanka« poroča, da 89 jo pl. Fraydenegg z družino dne 23. t. m. odpeljal za nekaj časa v Benetke.
Is celovške škofije. Razpisan je do 22. aprila kanonihat pri kolegijatnem kapi-talju v Velikovcu. S kanonikatom je zdru ženo mesto dekana. — Č. g. Fr. M a ž i r , provizor v Šmarjeti pri Velikovcu, je ime novan za župnika ravno tam.
Slovencev na Ogrskem — ni več! Se leia 1890 so našteli naših ljubih ogrskih Slovencev 9 4.697 duš, v razkazu o ljudskem štetji 1 e t a 1 9 0 0 j i h ne najdemo več. Ogrska država ne pozna več Slovencev — na papirju! Le kakih 300 omikanih Slovencev, ki živijo po raznih mestih ogrskih in so se pripoznali za Slovence, se je postavilo med »rame narode« za Angleži, Italijani in Francozi. Medjimurskih Slovencev toraj ni več — na papirju, v resnici jih pa še živi mnogo nad 100.000 onkraj Mure čilih, zdravih, vernih, zvestih besedi materini. Imajo tudi svoje knjige in koledarje, žal v ekrpu-canem madžarske m pravopisu, katere knjige jim tiska večinoma tiskarna njihovega „fil-špek-a" (škofa) v Sobotici. Ko bi se vendar hoteli resno in do cela oprijeti sosedne jim slovenske knjige in kulture! Morebiti pa se jih še Bog usmili in jim vzbudi še o pravem času narodnega osvoboditelja!
Celovški župan mesto — „duhovnika". Iz Celovca dne 23. marca: Sporočil sem Vam, da je umrli svetnik deželne vlade dr. E. Herman določil, da se mora njegovo truplo prepeljati v Gotho in sežgali Po veljavnih cerkvenih predpisih je vsled tega moral izostati cerkveni pogreb. Čutil pa je potrebo celovški župan N e u n e r, da je „kot župan in kot načelnik mestnega šol. sveta ter kot prijatelj pokojnikov" govoril v hiši žalosti in sicer, kakor pravi neki list, v „tolažbo in slovo". Opisal je na kratko življenje pokojnikovo in zaklical „pokoj njegovemu pepelu!" Njegov govor je danes lepo natisnjen v uradni „Celovčanki". — Vse-nemški list lutranca Berčingerja se huduje, da Herman (katerega stric je bil stolni kanonik!), ni imel cerkvenega pogreba, in napada škofa. Cerkveni zakoni za lutranca seveda niso merodajni!
K »slovenski krši socialni svesi" sta dalje pristopili društvi:
47.	Bralno društvo pri Sv. Ani v slovenskih
goricah;
48.	Kmetijsko bralno društvo v Krčevini pri
Ptuju.
Ljutomersko učiteljsko društvo
je sklenilo opustiti »Učiteljskega Tovariša".
.Ljudskih iger" 2. in 8. snopič sta popolnoma pošla in 2 njima »slo-
venska krščansko socialna zveza" ne more več postreči. Pač pa se še dobivata 1. in 4. snopič.
Poštne vesti. Poštnimi praktikanti bo
imenovani: absolvent šestega gimnazijskega razreda g. Anton I p a v i c v Trstu, absol-virani srednješolec g. Ludvik V o d o p i -v e o v Barkovljab, absolvirani višjegimna-zijec g. Franc M a t j a n v Ljubljani in g. Franc Podboj v Ranici. Poštna ekspedi-torica gdč. Melanija Kratochwill je imenovana za poštno pomožno uradnico druzega razreda iste tam.
Prestavljen je adjunkt na tnkajšnjem kolodvoru državne železn.ca g. R. Golob v Beljak.
Politično društvo »Pozor« v Ptuji
izvolilo si je pri občnem zboru nastopni odbor: gg. J o s i p Z e 1 e n i k , predsednik ; Miha Brenči č, predsednika namestnik ; za odbornike : dr. F r. J u r t e I a, dr. T o m. Horvat, Alojzij Suta, F r. M a -horič in Drag. Zupančič; za namestnike pa Jo s. Sinko, Iv. Muršec in Aleksander P i n t e r i č.
—	Potres. Iz Komna nam poroča prijatelj : Danes ob 7. uri 10 minut zjutraj (se-veda, po naši uri) je bilo čuti tu mali potres. Čuio se je podzemeljsko bobnenje — sunek, zdi se, je bil navpičen,kajti v sobi se ni nič aibalo — a stekleni zvon mi je na omari prav intenzivno brenčal.
—	Trinajstletni samomorileo. V
Gozdu pri Opčinah ho je radi strahu prec kaznijo zastrupil trinajstletni deček Pe-rissini.
—	Posebne vrste kokoš ima gospa
Stefančič v Hrastniku. Te dni je znesla ta kokoš veliko jajce, ki je dolgo 10 cm. V tem jajcu sta bili dve drugi jajci tudi s trdno lupino. Tekom nekaterih ur je ta kokoš znesla še dve navadni jajci.
—	Velika nesreča pri gradnji nove želeanice. h Trsta se poroča: V soboto ob 10. uri zvečer ciogodila se je v dolini pod Lonjerjem, kjer kopljejo predor za novo železnica, velika nesreča. Ena mina je nam reč prehitro razpočila, tako da vsi delavci niso mogli pravočasno oddaljiti se in sta bila dva izmed njih zadeta od kamenja. 22let nega Alojzija Goriupa je kamenje tako grozno ranilo, da je malo upanja za rešitev njegovega življenja. Dobil je težke rane na glavi in prsih. Drugi delavec, 251etni Lovro Ko-leno, je dobil tudi mnogo ran po rokah, nogah in hrbtu. Oba ranjena so prepeljali v bolnico.
—	Aretiranje radi februvarskih dogodkov v Trstu. Kakor se bodo č\ta-telji gotovo še spominjali, bil je ob lanskih februvarskih dogodkih v Trstu od neznane roke ustreljen redar Jakob Mikelua. Od ta* krat se je policija mnogo trudila, da bi ulovila morilca, a biezvspešno. Prvotno se je sumilo, da je ubil redarja mož neke žene, s katero je ubiti redar baje imel razmerje. Po zaslišanju nekaterih oseb je padel ta sum. Te dni pa so redarji aretirali delavca Viktorja T., kateri je na sumu, da je ubil M;kelu8a. Po zaslišanju so istega odvedli v preiskovalni znpor.
—	Ogenj. Iz Suhora. Dne 22. t. m. zadela je sosedno vas Maline, občine Somio, rodni kraj preč. g. Malenseks, župnika pri sv. Petru v Ljubljani, velika nesreča. Vsled neprevidnosti otrok nastal je po 8. uri zjutraj ogenj. Večina ljudi je bila pri službi božji v Semiču. Vas Maline Šteje 22 h. št. Pogorelo je 12 posestnikom vse hišno in gospodarsko poslopje. Tudi 9 glav živine je žrtev nesreče. Zavarovalnina je zelo skromna. — Da ni Sa druga p< lovica vasi zgorela, zahvaliti se je vrli požarni brambi iz Semič*, gg. orožnikom iz Suhora in Semiča, Piberniku, Bohoriču, J. Jeleniču iz Suhora, kateri «o s svojim bistrim umom in njim prirojeno eneržijo lokalizirali kraj nesreče, da se je rešila polovica vasi. Vsa čast in hvala se mora pa posebno izreči vrlim možakom: Jožefu Klemenčiču, Janezu Gorencu in Antonu Krištofu iz suhorske fsre, kateri so pri tej velikej nesreči pokazali izvanredno ljubezen do bližnjega.
—	Celovčanl delajo dolgove Iz Celovca, 28 marca. Celovški mestni odbor je imel minulo soboto izvanredno sejo, v kateri bo soglasno sklenili, da mesto najame novo posojilo v znesku 10 milijonov kron. Mesto je hudo zadolženo že sedaj. Nekateri odborniki so ugovarjali, da se o tako visokem posojilu ne da sklepati kar v trenutku. Odgovorilo se je, da se mora to takoj zgoditi, ker bo sklican začetkom aprila deželni zbor, kateri mora posojilo dovoliti. Nato so je predlog, katerega je zastopal podžupan dr. Metnic, soglasno sprejel. Mesto bo izdalo posebne za-dolžnice in sicer tekom 10 let. Z novim posojilom hočejo konvertirati stare dolgove in
izvesti razne stavbe itd. V razgovoru se je čulo celo o — dobrem denarnem stanju in gospodarstvu celovškega mesta. Srečen, kdor verjame! — V isti seji se je sklenila na klada na vino in vinski most.
—	Imenovan je definitivnim uradnim slugam v okrožju finančne direkcije za Kranjsko narednik 27. pešpolka gosp. Karol Pristan.
—	Razpisano je mesto poštarja v Kostanjevici in mesti poštnih ekspedijentov v Mirni in v Dol. vasi pri Ribnici.
—	Stavke v Zagrebu. Iz Zagreba se nam poroča 23. marca: V Zagrebu sta bili v kratkem dve stavki. Prva se je dogodila pri gradnji vozarske kosa r n e. Tukaj je bilo odpuščenih osem zidarjev, toda ostali delavci so zahtevali od tvrdke, da jih sprejme zopet v delo. Po dolgotrajnih dogovorih je zidarska tvrdka popustila ter sprejela zopet v delo sedem odpuščenih zidarjev, osmega pa ni hotela vzeti na noben način, in stavka bi se bila gotovo nadaljevala, dani ta zidar sam odšel od svoje družbe na drugo mesto. — Druga stavka se je dogodila pa pri k 1 e s a r j u in kiparju Francu, kjer je izstopilo 14 delavcev iz službe, ker se dotični podjetnik ni držal lanskega leta sklenjenih pogodb med njim in delavci. Stavka še ni končana, toda dolgo ne bode trajala, ker bi podjetnik imel vsled tega vendar le preveč škode ter bode moral popustiti pravičnim zahtevam svojih delavcev.
—	Papeževo slavnost je priredilo celovško dijaško semenišče »MarijaniSče« na dan sv. Jožefa. Bilo je navzoče zpIo mnogo odlične gospode. Predstavljali so 6 živih po dob »sv. Peter« s petjem in deklamacijami. Petje je izborno vodil g. Stres. Slavnostni govor je govoril osmošolec Ja^er. Ob sklepu je govoril mil. g. knezoškof.
—	Stavka krojaških pomočnikov. Iz C e 1 o v c a , dne 23. marca. Celovški krojaški pomočniki so pričeli danes zjutraj stavkati in v prazniški obleki so se sprehajali po mestu. V soboto so imeli dobro obiskan shod, na katerem je poročal neki Urban z Dunaja in ostro grajal oelovške delavske razmere. Pomočniki, ki so se bili že prej pogajali z mojstri, bo tam soglasno sklenili, da stopijo danes zjutraj v stavko, če se njihovim zahtevam ne ugodi. Zahtevajo pa: Enotno ureditev plačil, zboljšanje delavnic, oziroma skupne delavnice, omejitev domačega dela, lOurni delavni dan Neki tukajšnji list prsvi, da so štrajka najbolj veseli — konfeacijonarji! — Nadejati se je, da se bo kmalu sporazumljenje doseglo.
—	Z bicikljem do smrti povožena. Na cesti pri Radgoni je posestnikov sin Sommer tafto nesrečno povozil neko kmetico, da je na mestu mrtva obležala.
—	V Gorico je došel don Carlcs s svojo soprogo.
—	Umrl je bivši istrski deželni poslanec M a r a a s o v i c h.
—	VII. vinski semenj v Gradcu
Mestna občina Gradec priredi od 2 do 5. aprila t. 1. v mestnih prostorih, Keppler-strasse št. 114 vinski semenj. Na ta vinski semenj, ki je združen s poskušajo vin, se zlasti oni opozarjajo, ki kupujejo štajerska vina, kakor vinski trgovci in gostilničarji, ker bodo tukaj razpostavljena mlajša in starejša štajerska vina lastnega pridelka v sodih in steklenicah, dalje oprave in stroji za vinarstvo. Natančnejši semenjski red je v pi sami trg. in obrt. zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	V Ribnici na Štajerskem sa
bode od 26—29 sušca 1.1. obhajala tridnev niča v spomin 25 letnega papeštva in pa dušni prid župljanov. Vodil jo bode č. g. Frar.c Kitak superior misijonske hiše sy. Jo žefa v Mariboru.
—	Umrl je, kot nam brzojavljajo iz Kozjega, danes zjutraj ob pol peti uri oče pilštanjskega gosp župnika Martin Toma ž i č v 72 letu. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob pol desetih. N. p. v. m.!
—■ V Dubrovnik pride za nekaj dni nadvojvoda Fran Ferdinand s svojo soprogo.
—	Na kolodvoru v Zalogu je včeraj dopoludne delavec Ivan Perdan, ko je skladal na vagonu tramove, padel z glavo na šino in se hudo ranil. Prepeljali so ga v jolnico.
—	O zavarovalnici »The Mutual«
se širijo okolu jako čudne govorice. Govori se, da so jo nekateri ljudje oškodovali za )recejšnje Bvote s tem, da se jim je na poseben način posrečilo bolne ljudi zavarovati — kot zdrave. Zavarovalnica bi v svojem astnem interesu delala, ako bi te govorice jojasnila. »Slovenski Narod«, ki »Vzajemno zavarovalnico« tako napada, molči.
Novice h Amerike.
§ Parnika trčila. V bližini New Yorka sta trčila parnik »Ci ty of Tomton« iz Fal riverja in parnik »Plymonth« iz New-Yorka, na katerem je bilo 500 potnikov, 6 oseb je mrtvih.
§ 80 letno mater ubila je na neki farmi v državi New York neka zblaznela kmetica. Na to je svoji 26 letni hčeri prerezala vrat in užgala dom.
§ Postavo sa okrepljen je plemena
je sklenila država Minnesota. Strogo je prepovedano ženiti se osebam, ki imajo omra-čen duh, jetiko ali druge slične bolezni. Vsak, predno se pomči, mora pokazati zdravniško spričevalo. Ženskam, ki so prekoračile 45 let, je prepovedano se možiti.
§ Napad na rojaka. 1t Jolieta se poroča: Pretočeni teden bo pozno zvečer trije lopovi napadli rojaka Matijo Vranišiča, misleč, da nosi pri sebi denar. Idoč na Ohio Street preko železniških tirov ga je v temi jeden lopovov od zadaj vdaril z železom po glavi ter ga skoro podrl na tla. Priskočila sta tudi drug i pomočnika, izmed katerih je eden Vraničiča sunil z nožem v roko ter ga lahko ranil. Vranišič, videč s kom ima opraviti, je napel vse sile, ter se junaško postavil v bran. Po kratkem boju je pognal v beg vse tri napadalce, ki so jo udrli na vse vetrove, da so jih komaj pete dohajale.
§ Velikansko klavnico bodo zidali v Sioux City, Io\va, na mestu prejšnje klavnice Armour & Co. v tem mestu, katero je razdejal požar. Nova klavnica bo stala milijon dolarjev. Nova klavnica bo uslužbo-vala 2000 mož, ter bo pobila na dan 4000 prešičev, 1500 goved in 1000 ovac. Z delom se .prične, kakor hitro se bodo ota-jala tla.
Ljubljanske novice.
Vesel pojav. Sedanje politične razmere so zopet kreplteje oživile »Katol. bIov. delav. društvo«, ki je preteklo nedeljo imelo občni zbor, ki sicer radi krasnega pomladanskega vremena ni bil posebno številno obiskan, a je zbral skupaj najboljše agitatorje iz delavskih vrst. Na shodu je poročal tovariš Gostinčar. Izvolil se je nov odbor, v katerem so: Urbar, predsednik; J e r a j, podpredsednik; Moškerc, tajnik; Rakov e c, blagajnik; odborniki pa: Kos, S t u c i n, Gostinčar, Zabavnik, Avšič, Mrhar. Pregledovaloi računov so: Moškerc, Zorič, Sedma k. O nameravanih sklepih glede sedanjega političnega položaja se na zboru ni poročalo, ker bo stvar odbora, da dobi pet, po kateri bo delavstvo dalo duška svojemu mnenju. Vsekakor se bo dobila pot, da se delastvo primerno zahvali liberalni gospodi za vso njeno protiljudsko gonjo in pa za razne psovke, katere daje delavstvu „Slov. Nar." Do zadnjega ljubljanskega delavca bo prodrl klic: »Ven z volivno pravico!"
Ali res izgubi Ljubljana samostojno slovensko godbo? Včeraj je imelo društvo »Društvena godba« v hotelu Štrukelj svej izvan-redni občni zbor, na katerem naj bi se sklepalo o razpustu društvene godbe. Občni zbor je bil sicer sklepčen, a za razpust potrebne navzočnosti dveh tretjin članov ni bilo. Društveni predsednik g. dr. V. R a v n i h a r povdarja, da so odborovi člani, v prvi vrsti neumno delujoči g. Bučar, po razpustu »Meščanske godbe" prevzeli delo, ker so jim posebno člani obč. sveta oblju-bovali vsestransko podporo, ako društvo pokaže življensko moč. Ker je bila prej tako obilo dotirana »Meščanska godba« in je občinski s et še nedavno bivši »Mešč. godbi« odpisal 5000 K dolga, bilo je pričakovati, da obč. svet podpre tudi „Društveno godbo", ko je pokazala svojo življensko moč. A »Društvena godba« ni niti krajcarja sprejela od občinskega sveta. Vendar je godba šiloma izhajala, ker je odbor hotel javnosti dokazati, da godba vsaj za silo lahko obstoji. Za visoko ceno okolu 700 gld. je moral odbor colo od magistrata prevzeti godala in je radi tega moral najeti posojila Izmej ljubljanskih denarnih zavodov se je samo eden spomnil godbe Sedanji odbor odstopa, ker čuti, da ga občinstvo premalo podpira. Tajnik g. Praprotnik je podal tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je število podpornih članov padlo od 500 na 300. Godcev je bilo 17 in kapelnik. Učencev je 16 do 20. Blagajnik g. Bučar ie poročal, da so znašali skupni dohodi« 13 406 K 44 v. in stroški 13.201 K 17 v. Godba sama na sebi sklepa torej s prebitkom. Tudi od menjičaega dolga, ki je nastal, da je mogel odbor plačati 'magistratu za godala 1450 K, je že nekaj plačanega, tako, da znaša menjični dolg 898 K, Revizor g. Govekar poroča, da so računi popolnoma v redu in mej splošnim odobravanjem izreče zahvalo g. Bučarju na izrednem trudu. G. P a u e r pravi, da »Društvene godbe« ne bo mogoče vzdržati, ker se tudi »Meščanska godba« ni mogla vzdržati. G. o t e f e pravi, da bi se vender moralo počakati kaj bo odgovoril obč. svet na prošnjo društvenega odbora za podporo. Dolžnost obč. sveta bi bila podpirati sedanji marljivi in vestni odbor tembolj, ker radi tega mej slovenskimi strankami ne bo dobil nobenega resnega odpora in tudi narodni
osiri govore za to, da se naj ohrani v Lju bljani samostojna slovenska godba. Pred sednik g dr. li a v n i h a r odgovori, da do tična prošnja leži v mizmci županovi, ki je že kar ex praesidio določil, da se podpora ne sprejme. O. Štele zagovarja stališče, naj se vsekakor, predno bi se sklepalo razdružitvi, počaka, kaj sklene občinski b v e t, ker morda se za tako splošno važno stvar vonder dcbi večina. Ako prirejajo bankete kakemu tujemu gostu in imajo za to liko drugih stvarij denarja ter odpisujejo dolgove društvom, ki so manj potrebna, so bo pač tudi za to moglo kaj dobiti. Lju bljanski obč. svet za delavstvo n,č ne žrtvuje, žrtvuje naj torej vsaj toliko, da bo moglo delavstvo pri promenadmh koncertih slišati slovenske skladbe. — Naj se po deputaciji prosi za rešitev prošnje. — G. P a u e r je tudi mnenja, da bi se obč. svet imel zanimati za društveno godbo, a župan mu je dejal: »Politične razmere so take, da ni mogoče godbe vzdržati.« G. Govekar povdarjB, kako je godba posebno društvom potrebna. Vojaška godba je poBtala ceneja, »ko pa društvene godbe ne bomo imeli, tedaj bo vojaška godba zopet neomejeno d.ktirala een», po leti bomo pa Bploh brez godbe. Ko je g. Bučar pojasnil ne-voljo, nastalo proti godbi na planinskem in trgovskem plesu, in povedal, da ni kriv društveni odbor, ampak da so godci znamenja napačno tolmačili in mislili, da smejo oditi, želi g. Govekar, naj bi se skrbelo, da so dobi godbenega nadzirate 1 j a, kar bo preprečilo vse neljube afere mej godbo in občinstvom. Sedanji odbor naj blagovoli vstrajati na svojem mestu, da se vprašanje o inogočosti obstoja društvene godbe popolnoma pojasni. Predsednik gosp. Ravnikar obljubi, da bo odbor storil aa korake pri obč. svetu in da bo z utemeljenimi prošnjami podrezal tudi pri obč. svetnikih ter da ostane na mestu do eventualne likvidacije. Na to sa je občni zbor zaključil. Iz poročila je razvidno, da se je dobra godba v L;ubljani vzdržala z okolu 13.000 K letnih dohodkov, dečim ima n. pr. godba v Gorici samo od mestne občine 24.000 kron podpore. Obstoj neodvisno slovenske godbe v Ljubljani je zasiguran, ako sa občinski svet zave svoje dolžnosti, ker potem bodo tudi podporni udje rajae žrtvovali svoje kronice, ker bodo videli, da dajo podporo podjetju, ki ima pogoje obstanka in napredka.
V zadevi društvene godbe se nam pša: Podporni člani »Društvene godbe« so napro šeni, da godbi ne ustavijo svoje podpore, ker se društvo za sedaj še ne razpusti. Treba je torej tembolj vstrajnosti gg. podpornih članov in želeti je, da pristopi posebno mnogo novih, s čimur se pokaže, da je mneaje občinstva, naj se godba vzdrži. Pobiranje udninesenadalju-j e. V neverojetnem slučaju, da bi se godba vender le ne mogla vzdržat', pripade blagajniški preostanek »Glasbeni Matici«.
Občni zbor zadruge ljubljanskih gostil ničarjev se je vršil včeraj popoludne v vrt nem salonu Križeve restavracije. Udeležilo se ga je izredno veliko število članov, kar je poBtbno toplo pozdravljal načelnik gosp. P o c k , povdarjajoč, da doslej šo noben občni zbor ni bil sklepčen, a da je pri letošnjem občnem zboru toliko članov navzočih, kaže, da so se gostilničarji pričeli brigati za svo e interese. Na to je Bledilo tajniško porečdo g. Svetlina. Zadruga ima 323 članov. Odbor je imel 14 sej. Dohodkov je bilo 916 K 86 v., stroškov 751 K 44 v. Premoženje znaša 1006 K 90 v. Pri dopolnilnih volitvah v odbor je bil izvoljen odbornikom g. L o r b e r , namestnikoma pa gg. Z a 1 a z n i k in P u a. Glede bolniške blagajne je poročal g Pock, da se bila pravila ža novembra meseca uložena pri vladi, ki jih je poslala takoj trgovski in obrtni zbornici, kjer bo doslej obležala. Dohodki veselice na korist bolniške blagajne so 476 K 18 v. Včeraj sta zopet prispevala g. J. Hafner in g. Gorše vsak po 20 K za veselični namen. Na vprašanje g. Zajca v zadevi privatnih izkuharij odgovori g. predsednik, da je dotičnike magistrat naznanil davčni administraciji in da bo že zadruga skrbela, da bodo ondi dobro »priporočeni«. Preko prošnje kavarnarjev, da se jim naj dovoli točenje piva po 12. uri po noči, se preide na dnevni red, ker zakon tega ne dopušča. G. Maček pravi, da naj kavarnarji raje prodajajo šampanjca. Končno bodo hoteli še, da se jim dovoli tudi izku-barijo po noči. Ako se kavarn lrjem dovoli točiti pivo, naj se pa tudi vsem gostilničarjem dovoli točiti čaj. — Gospod Novak je za to, da se prošnji kavarnarjev ugodi. Občinski svetnik g. Gorše je pri tej priliki izpustil menda prvi govor v svojem življenju. Govor se dobesedno glasi: »Eden gostilničarjev je bolj debel kot drugi. Naše revčke podpirajmo, ki tudi radi pijejo. Mi stari smo gadje, ne pa ta mladi 1« G. Zaje predlaga, naj bi zadruga preskrbela, da bi pri vinotoču čez ulico vsaka stranka, ki hoče imeti steklenico, morala dati primerno utožbo.
Obč. svetnik Gorše: »Moje stališče je pa to: Veseli bodimo, če kdo pride po vino Steklenica nas nič ne velja.« G. Dachs je mnenja, da morda g. Gorše misli steklenice za kislo vodo, a tudi te niso zastonj. Gosp. E d e r pravi, da stranke, ki si hočejo izpo soditi steklenica tudi v Gradcu in na Du naju morajo dati uložke, isto je mogoče sto riti tudi v Ljubljani. G. Novak priporoča, naj zadruga vsem gostilničarjem preskrbi lepake, na katerih bo natiskano, da je izposoje vanje steklenic Btrankam na dom prepovedi) no, ako stranka ne da uložbe. Sprejeto. G. Novak opozarja, naj gostilničarji pri-bijejo navodila za prepovedi vpeljavanja psov v gostilne na vrata, da že gosta naprej na to opozore in Be ognejo marsikateri sitnosti. G, sp. E d e r pravi, da je na Dunaju in v Gradcu kaznovan samo gost, ki pripelje psa v gostilno, ne pa gostilničar, ki vender ne more vedno stati na straži pri vratih. Pred laga, naj zadruga stori korake, da se isto razmerje uvede tudi v Ljubljani. Sprejeto. G. Zaje pravi, da so gostilničarji preslabo zastopani v inerodajnih zastopib. Ko hoče g. Zaje nadaljevati, predsednik naenkrat zaključi zborovanje, češ, da je to politična stvar. To tolmačenje predsednikovo je vzbudilo hrupen protest, ker so n. pr. občinske volitve v prvi vrsti gospodarska zadeva, no pa politična, kar hote iz dobro poznanih vzrokov natvepti L:ubljančanom nekateri magi-stratovci. Čudimo se, da se je g. predsednik vsedel na ta lim !
Laški delavci — nagajajo! Letos so spravili zunanji zidarji in delavci ljubljanske stavbenike v nemalo zadrego. Ker so drugod ooljša plačani kakor v Ljubljani, jih gre tudi veliko drugam delat, in zato jih še zdaj ni v Liubljani, čoprav bi se imela zidarska dela ž« začeti. Č> Be jim torej ne obljubijo višje mezde, jih bo povsod manjkalo in valed tega bode marsikatero delo zastalo.
Prah po ulicah je p »stal že preoej nadležen, zlasti po prometnih cestah koder je obilo tovorne vožnje. Včeraj se je pričelo po mestu škropiti ; po nekod bo pač treba to škropljenje podvojiti, ker se ceste hitro posule.
Stavbinske vesti. Zemljišče veletrfca Fr. K.«. Souvana pri njegovem posestvu v Selen-burgovih ulicah se bode parceliralo. — Ob Bleiweissovi cesti se bodeta zgradili dve novi stavbi (hiši za stranke), kateri bode sezidal g. F. S u p a n č i č.
Zgradbe v Knafflovih ulicah. Razun »Narodne tiskarne" zgradila bo vtaj ulici svojo hišo tudi »Avstro-ogrska banka«, in sicer na voglu dozdanjega dr. J. Kosler-jevega vrta
Najden prstan Črkostavec Itija Mudrov-čič, stan. Krojaške ulice št. 6, je našel dne 2<5. t. m. ob pol 10. uri zvečer na Staram trgu zlat prstan.
Izgubljena ura. Učenec strokovne žole T. M. je izgubil včeraj dopoludne na poti od St. Jakobskeg* trga do Marijinega trga nikelnasto žepno uro in nikelnasto verižico.
V	Ameriko. DjneB ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora 137 hrvaških in 92 kraniskih izseljencev v Amerko.
Ukradene ščuke. Iz ribnika g. barona Antona Codeliia je bilo ukradenih 80 do 100 ščuk.
Kaj je s splošno volivno pravico v občinskem zastopu ljubljanskem in z delavskim zavarovanjem za starost žele zvedeti člani bIov. katol. delav. društva v Ljubljani, zato priredi društvo v ta namen v nedeljo, dne 5 aprila t. 1. javni društveni shod. GoBtie dobro došli!
Volitve v ljubljanski občinski svet bodo, kakor smo že poročali, dne 20 aprila za III., dne 22 aprila za II. in dne 24. aprila za I. r*7red.
Desetletnico bo drugo leto praznovalo poli tično »Slov. katol. delav. društvo". Iz tega društva je izšla kršč. soc. delavska in sploh socialna organizacija na Slovenskem. Ano primerjamo kratko dobo desetih let s se danjim velikim socialnim gibanjem po Slovenskem in častnim številom naših društev, tedaj mora tudi vsak nasprotnik pripoznati, da so naši aomišljeniki tekom desetih let storili res ogromno delo, ki se nadaljuje v čast eneržije slovenskega rodu. Pričakujemo torej, da se bo ta velepomenljiva lOletnics kolikor mogoče slovesno praznovala. Ni nam treba pač povdarjati, da je bil oče prvega »Slov. katol. delav. društva« — dr. Janez Evangelist Krek.
Maščevanje z vodo Poln škaf vode je vlila včeraj popoludne delavčeva žena Marija Zaveršek, stanujoča ob Velikem stradonu št. 8 v sobo čevljarja Frančiška Medveščeka stanujočega v isti hiši. Hotela se je s tem maščevati nad njim.
V	konkurz je prišla tovarna užigalic naslednika Gustava Czapa Alojzija C e r n e t a.
S ceste. Ivanu Bsbniku, posestniku v Trnovskih ulicah št. 17, se je včaraj popoludne na Casarja Jožefa trgu splašil v voz vprežen konj in jo zdirjal po Vodnikovem trgu proti Mestnemu trgu, kjer ga je prijel izvošček Josip Germ. Nesreče ni bilo no bene. — V Trnovem sta se včeraj dopoludne sprla in stepla Ernst Zunič, 15 let star,
delavec f predilnici, In Alojz Štrukelj, klju-čarski vajenec, stanujoč v Kolizejakih ulioah št 12. katera imata mej seboj že dlje časa staro sovraštvo. Štrukelj je udaril ^uniča po obrazu in mu prebil ustnice.
S poneverjenlm denarjem hotel pobegniti v Ameriko. Včeraj popoludne je bil na južnem kolodvoru prijet neki Franc Kes iz Trebče vasi v žužemberškem okraju. Pobegnil je z doma in oe nameraval odpeljati v Ameriko z denarjem, katerega je poneveril Josipu Vokaču, trgovca v Dvom. Franc-Kos je bil dobil od Vokača več blaga, da je ž njim krošnjaril. Blago je prodal, denar pa si je pridržal, le 250 kron je izročil Vokaču. Ko je Vokač izvedel, da se misli Kos odpeljati, je šel naprej v Ljubljano in ga je tukaj na kolodvoru pričakal ter de-) zapreti. Vokatf ima še dobiti od Kosa 360' kron. Policija je Kosa izročila sodniji.
Plitvidka Jejtera bodo tekoči teden- brez dvomno privabila v mejnaredno panoramo veliko število občudovalcev. Saj pa tudi kmalu ni bilo krasnejših slik razstavljenih v tem umetniškem zavodu, kakor je ta kras naše Hrvatske. Krasen razgled1 na jezera, številni slapovi Milke Trnine. Korane in Plit-viee ter posamnih jezer in sploh vsa okolica okolu teh naravnih krasot mora očarati vsakega gledalca. Slike se tudi to pot odlikm jejo po izredni natančnosti v barvah, plastiki, kakor tudi v perspektivi. Ostale slike tega cikla nas vodijo iz Zagreba preko Reke, Opatije in postonjske jame v Ljubljano, kjer se nam pokaže glavni trg in dva prizora iz potresne dobe. — Prihodnjo nedeljo pridejo na vrsto kopališča Baltiškega morja ter obisk otoka Ruiana. Pot bo vodila od Stettina ob obrežju do Binza.
Kotiček za liberalce.
Andrej Gabršček je nekaj novega iznašel, nekaj takega, kar ie dosedaj bilo Človeškemu umu zakrito. Mendelejev, Tesla in Marconi tega niso mogli iznajti, kar se je posrečilo Andreju Gabiš5ku. V uvodnem članku namreč sa bridko pritožuje, da so ljudje skozi stoletja imeli katoliškega duhovnika za nekaj vzvišenega. A Andrej< Ga-Oršček je dvignil zastor s saiške podobe. Urbi et orbi naznanja svojo iznajdbo, da je „duhovnik prav tako človek, kakor drugi«,, da je »krvav pod kožo" in .greši, kakor drugi zemljani". Tu se iznajdba GabrSčkova ne vjema popolnoma z iznajdbo njegovega vrednega kolega Malovrha, kateri je iznašel, da so duhovniki lopovi, mnogo s'abši od drugih ljudi, katerih tudi psi več nočejo povohati. A o tem se bosta ta dva pridna iz najd telja že sama med seboj pomenila. Mi bi danes gospodu Gibrščku namignili, da smo se tudi mi inlormirali o tem, kar ima o n pod kožo in smo zlasti njpgove ljube ženske afere vzeli na protokol. Ako bo torej Andrej Gabršek so dalje priobčeval svoje iznajdbe, bomo mi poskrbeli, da slovenski narod isve tudi biografijo takega imenitnega preiskovavca. Gabršiek svojo duhovito raz-pravico končuje z lepim izrekom : Vera po farjih gor, po farjih dol! Mi smo pa izvedeli, da se v njegovi tiskarni tudi že peva pesem: »Goriška tiskarna po Gabrščku gor, po Ga-brščku dol!«
Na »Gospodarsko zvezo" ima »Narod« od nekdaj piko, ker vsaka organizacija, katera krepi ljudsko silo in zbira naše moči, je naravna nasprotnica s 1o v ons k o-nemške liberalne zveze, katera ni nikaka gospodarska zveza, ampak je prav popolnoma prava i z • d a j a 1 s k a zveza. Gospodarska zveza in Izdajalska zveza sta torej raznih duhov otroka. »Narod« se je napihnil prošli teden in je kar 80 000 K deficita diktiral »Gospodarski zvezi«. Pojasnili smo takoj, da to ni resnično, ker je »Gospodarska zveza« postopala varno po svojih pravilih, in ako je intervenirala za »Zveiinega« trgovca, bi ravno ljudje, kateri vedno pravijo, da tako ljubijo trgovce, morali biti s tem najbolj zadovoljni. »Narodova« nelogična kolobocija je na nas naredila najbolj smešen vtis pa za to, ker se v njej trdi: »Naš namen ni, provzročiti kak run na »Gospodarsko zvezo« in za njo stoječe zavode, ker bi imel narod vsled tega preveliko škodo". »Narod« se torej iz Ba-mega usmiljenja laže čez »Gospodarsko zvezo« in sorodne zavode. A mi moramo vendar tem ljudem resnico povedati : Vi ste v svoji brezmejni brezvestnosti, kajti tatovi in goljufi so kapacitete v liberalni stranki, že vse poizkusili delati na naše posojilnice in druge zavode in sicer na način, za katerega bi bili v vsaki drugi deželi šli na zatožno klop. A ljudstvo vas zna taksirati. Ko ste na .Ljudsko posojilnico" navalili največ laži in naravnost hujskali ljudi, naj jo zapuste, se ni nihče, niti liberalec ne, za to zmenil. Ljudje namreč vedo, da so liberalci prav navadne izdajske in podle duše, ki lažejo iz same zavisti in kateri bi radi kakemu svojemu potapljajočemu se denarnemu zavodu pomagali s tem, da na njegov mlin napeljejo vodo z drugih strani. In tako je tudi zdaj. A to bi se znalo maščevati. Neki liberalni denarni zavod je takoj bridko občutil, ko smo mi samo nekaj resničnega namignili. In neki drugi Široko zasnovani
zavod se bliža propadu, ker ga liberalci ne morejo podpirati, a naši ga nečejo. Zato pa le previdno, liberalci, in nikar ne poizkušajte več svojih .runov"!
Književnost in umetnost.
*	Slovensko gledališče Na korist kapelniku g. Hilariju Benišku poj6 danes „A m a c o n k e". Opereta v treh dejanjih, Spisal A. D Borum. Uglasbil Viktor Parma. Režiser E. Aschenbrenner. Osebe; Helena Zurandova, bogata vdova in grajšča-kinja Hanusova-Svobodova. — Olga Pro-hazkova, Anastazija Glivarčeva, prijateljici.
—	Feodor Židanskij, drž. svetnik Hašler.
—	Galganov, dvor. intendant Aschenbrenner.
—	Cirkulak, dvorni inženir Kranjec. — Maruša, Helenina služkinja Kočevarjeva. — Moško-, židovski gostilničar Lier. — MihajE Josipov, korporal Perdan. — I. mlada žena Kreisova. — II. mlada žena Černa. — Vladarica Danilova. — Inostranski vladar Dobrovolny. — Kancelar Verovšek. — Župan Roječ. — Delavci, delavke, kmetje, kmetice, vojaki, menihi, uradniki. Dejanje se vrši v XVII. veku. — Ta predstava se ponovi v četrtek.
#	Muaica saera. V sredo, dne 25. marca v stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10: uri: Inštrumentalno mašo št. 9 v H-mol zložil Moric Brosig, graduale in traktus »Diffusa est gratia" zložil Anton Foerster, po ofertoriji „Ave Regina coelo-rum" zložil msgr. Franc Walczynski.
Dr. Vatroslav Jagič je naprosil te dni srbsko akademijo naukov v Belem-gradu, naj ga izbriše iz vrste svojih članov, ker ga srbski listi napadajo radi nekaterih njegovih člankov.
Izpred sodišča.
Kmetijsko društvo na Rečici pred sodiščem.
(Dalje.)
G. Pele je na to sestavil nov račun za 1. 1899 in pa račun za 1. 1900. Oba računa sta se odobrila na občnem zboru 29. maja 1901. Jaz sem se zanesel na g. Pelca, kot strokovnjaka in nisem imel nobenega povoda dvomiti, da je prav, kar ukrene. Naše društvo je podrejeno »Gospodarski zvezi" in se mora pokoriti njenim odrebam.
Da Sajevičev račun za 1. 1899 ni bil pravilen, mi je bil popreje tudi že rekel odvetnik g. dr. Dečkov Celju, kateremu sem bil ta račun predložil v oceno.
Kar se tiče kupčij kmetijskega društva, so se iste vršile popolnoma pravilno. V tem pogledu izpove obtoženi enako kakor g. Melhijor Zorko, s pristavkom, da je o n kupoval maslo večinoma od udov, nekaj pa tudi od neudov. Od neudov kupljeno maslo prišlo je v posebno posodo in se je prodalo izključno le ud orm.
Obtoženi Janez Šemenc, krojač na Rečici, je pravzaprav jeden glavnih ob-tožiteljev kmetijskega društva, osobito bratov Zorko. Na obtožno klop je prišel, ker je v svoji gorečnosti, spraviti društvo v preiskavo, povedal, da je tudi on sam, kot ud kmetijskega društva, svojo knjižico po-sojeval Kancelini Blai, ki ni bila društve-nica, ter je ista na njegovo knjižico kupovala za-se blago v društvu. Radi te svoje lastne trditve je moral sesti na obtožno klop.
Razun tega navaja še celo vrsto slučajev, ko so baje nedruštveniki v društvu kupovali, češ, da so si izposojevali tuje knjižice.
Značilni ste pa za tega poštenjaka — ki je dika rečiških »liberalcev" in je bil že 1. 1894 sodnijsko kaznovan radi kride — dve trditvi:
Prva teh trditev je, da sta se v njegovi navzočnosti potovalec tvrdke Konrad Schumi iz Ljubljane in poslovodja Jos. Zorko tako pomenila, da zaračuni prvo imenovana tvrdka kmet. društva blago za 15% dražje — tistih 15% pa spravi Josip Zorko.
Druga trditev: da je gosp. Melhijor Zorko pričo Kancelino Blaž napeljeval h krivemu pričanju.
Omenimo naj takoj tukaj, da ste se obe te trditvi izkazali kot debela laž. Glede prve trditve se je zaslišal gosp. Konrad Schumi sam za pričo in je izpovedal pod prisego, da ob tistem času sploh ni imel potovalca, temveč je osebno pogajal se z Jos. Zorkotom v navzočnosti Janeza oemenca. Trditev Šemenca je popolnoma neresnična. On — Schumi — in Zorko sta se le pričkala radi š k o n t e. Zorko je zahteval 5% škonte za društvo, on pa je priznal samo 4 %. Za to se je šlo pri onem pogovoru, pa za nič druzega.
Glede druge trditve semenca je izpovedala Kancelina Blaž, da je istotako do cela izmišljena. Ravno nasprotno je res: g. Melhijor Zorkojo je opominjal, da mora pri sodniji strogo resnico govoriti!
Predstoječe je gotovo značilno za
n a fi i n , kako so gospodje .liberalci« ob tožbe kovali zoper kmetijsko društvo!
Obtoženi A l o i z i j P o 1 o pove, da je leta 1901 poslan bil od »Gospodarske zveze« na Rečico z nalogom, da napravi račun kmetijskega društva za leto 1900. Pri-šedši na Rečico se je takoj lotil dela, in, ker jo vedno prejšnji račun podlaga poznej-iemu, vzel v podlago Sajovičev račun za leto 1899. Pregledavši ta račun je takoj spoznal, d a j e n a p a • jen. Njegova dolžnost je torej bila, popraviti ga, ker sicer ni bil v stanu, sestaviti pravilen račun za leto 1900. Napačen so mu je zdel Sajovičev račun takoj na prvi pogled radi tega, ker je izkazal čistega dobička 2765 K 90 h, kar po štirimesečnem poslovanju pri prometu, katerega je društvo imelo, n i t i m o g o Č e n i b 11 o. Pri na-tančnejem pregledu računa in primerjanju s knjigami pokazalo se je potem nekaj oči-vidnih napak. Poglavitna napaka tega računa je bila, da to ti-skovinedane pod»inventar« in daje ves tako dobljeni »inventar« postavljen mej aktiva.
Pravilno pa je, da se tiskovine razločijo od inventarja in da se tiskovine, če ne popolnoma. vsaj deloma odpišejo, ker imajo sicer neko vrednost za društvo samo, ni majo pa nikake splošne prometne vrednosti. Zato bi bilo tudi pravilno, če bi bil vso vrednost tiskoviu v znesku 981 K 40 h odpisal. Ker je pa društvo imelo izredno veliko še neporabljenih tiskovin v za logi, odpisal je za prvo upravno leto 1899 le 384 K 40 b, tako da je ostala iz tega naslova aktivna bilančna postavka v znesku 600 kron.
Glede »Posojila 1800 kron«, ki se nahaja mej aktivi Sajovičeve bilance, navaja obtoženi sledeče :
Ta bilančna postavka zdela se mi je na prvi pogled sumljiva, ker »kmetijsko društvo« ne smo po svojih pravilih dajati posojil. Zato sem zasledoval knjižno p od lago te postavke in našel v blagajničnem dnevniku pod 31. decembrom 1899 vpisan izdatek »Pcsojilo 1800 kron«. Vprašal sem poslovodjo Josipa ZT<ota, komu da je društvo teh 1800 kron posodilo; odgovoril je, da ni komur, društvo ni sploh nič denarja posodilo. Iskal sem v drugih knjigah in listinah društva pojasnila te postavke — toda nikjer ni bilo sledu o njej. A3btoval sem od Josipa Zjrkota odločno, da mora to postavko pojasniti, ker nisem v stanu, pravilno porabiti jo v računskem sklepu in bilanci. Konečno, po dolgem razmišljevanju, mi je Jos. Ziorko tekel, da so je ta sv o ta izdala za blago. Zato sem to svoto priračunil »izdatkom za blago«, mej tem ko je postavka »Denarna posojila udom 1800 K« iz računa zginila.
Na podlagi informacije Josipa Zorkota je bilo to pra v i l n o. Pozneje se je pa pokazalo, da se je Josip Zorko motil, da ta svota od društva sploh ni bila izdana, ne za blago in ne za kaj druzega. Ta svota torej s ploh ne spadavračun kmetijskega društva. Toda, kakor rečeno, to pojasnilo imam še-le sedaj. Ko sem račun sestavljal leta 1901, imel sem nasprotno informacijo Josipa Zorkota, katere držati se je bila moja dolžnost. Razume se, da se računi kmetijskega društva v smislu sedanjih pojasnil glede te svote primerno popravijo.
Zagovornik dr. Šusteršič: Ali ste imeli kako korist od tega, da ste se lotili tudi bilanoe za leto 1899? Saj ste bili pcslani na Rečico le za sestavo bilance od-nosno računa za leto 1900!
Obtoženi: Imel sem od tega samo več dela, druzega nič. Delal sem do 4. u r e z j u t r a j , da sem spravil bilanco za leto 1897 v red!
Drugi obtoženci se zagovarjajo soglasno, da so se popolnoma zanesli na revizorja »Gospodarske zveze«. Ko jim je ta rekel, da je prvi račun bil napačen in ga treba popraviti, ter da so na podlagi prvega ra luna preveč davka plačali, niso imeli nobenega povoda, dvomiti, da je res tako. Kot nestrokovnjaki zanašali bo se na strokovnjaka.
Obtožena Janez Bršnjak in Jakob Me lavo razun tega potrdita še popolnoma na-redbe g. Melhijor Zorkota glede kupčije s hišo, ter da so skupno z Rakunom onib omenjenih 1800 K resnično sprejeli od po-s o j i 1 n i c o , ne pa od kmet. društva.
Zaslišijo se priče.
Kot prva priča nastopi dr. Valentin Krmavnar, davčni nadzornik v Celju.
Izpovedba te priče je zanimiva radi tega, ker je razkrili vso liberalno gonjo proti kmet. društvu. Re-Ciški liberalci so fabricirali kupoma denun-cijacije proti društvu, da bi dosegli kolikor mogoče budoobdačenje društva in je tako uničili. Dosegli so tudi res, da se je društvu predpisal nerazmerno visok davek: z dokladami vred okroglo 1900 K. Denuncijacije ao pa imele še drug uspeh: davčna oblast je pri-
šla do mnenja, da druStvo ne postopa postavno, in je napravila ovadbo na državno pravdniitvo. Tako je prišlo do predmetne kazenske pravde. Podatki, katere je podal ob roki davčno-odmerilnega akta priča dr. Krmavnar, utemeljujejo do p i č i c e predstoječe trditve.
V	središču cele gonje proti društvu je po teh podatkih stal klobučar Vid P e r e c h 1 i n — mož, katerega ob pred metni aferi liberalni listi omenjajo s posebnimi simpatijami in kot »nedolžno žrtev« rečiškega »konsuma«. Češ. vsled »konsuma« prišel je revež v konkurs 1
Na zabtevanje dr. Šustoršiča pa je predsednik iz sodnih spisjv izrecno kon-statiral:
1.	da je Vid Pereohlin bil že pasiven, preden se je kmet. društvo na Rečici Se ustanovilo bilo, — njegova dolžnost je toraj že takrat bila. konkurz napovedati, in ker tega ni storil, je bil sodnijsko kaznovan;
2.	da je Vid Perechlin že 8krat r»di raznih prestopkov sodnijsk« kaznovan bi!, enkrat pa radi hudodelstva tatvine.
(Simpatije »Slov. Naroda« zasluži toraj ta mož v polni meri!)
V	sledečem podajamo izpovedbe prič, v kolikor bo b i s t v e n e :
Priča Josip T e r č a k star. pripoveduje v soglasju z navedbami obtožbe o kupčiji z maslom in se še posebno pritožuje radi tega, ker je kmet. društvo maslo kmetom kg. za 2 krajcarja dražje plačevalo, potem pa je za 6 kr. kg. ceneje prodajalo, nego ji je on (Terčak) predajal.
Dr. ousteršič: To je vendar namen kmetijskega društva, da svojim udom pridelek dražje plača kot prekupec, in jo vendar še ceneje, nego prekupec spravi na trg !
Priča molči.
Obtoženi Melh. Zorko pripomni, da on ni nikdar Trčaka najel, naj on za društvo kupuje maslo. On je sploh pri oni priliki samo v vas prišel k Trčaku in ko je ta začel govoriti o kupčiji z maelom, je on (Melhijor Zorkc) !e omenil, da bi utegnil Terčak tudi za društvo kupovati. O kakem obveznem dogovoru pa ni bilo sledu. On, Melh. Zirko, ludi ni bil opravičen do tega, ker takrat ni bil več načelnik društva in niti Član od bora več!
Jos. Zorko izjavi isto, s pristavkom, da je o n kupčijo z maslom vpeljal; njegov brat pri tem ni imel nič opraviti, saj ga takrat niti več na Rečici bilo nil
Josip Trčak mlajši, sin prej šnjega in n a d u č i t o 1 j, prinesel je seboj zapiske, iz katerih pobira svojo izpovedbo, ki je pa brez pomena. Značilna je le njegova trditev, da je kmet. društvo unčilo Vida P o r e h 1 i n a in krojača Semenca. Kako je v resnici s Perehlinom, smo že zgoraj povedali. Krojač Semeno pa je bil — kar je konatat-ral predsednik iz sodnih spisov — že leta 1894 v konkurzu! (Pa ga je po mislih g. nadučitelja društvo uni čilo, ki jo šele pet let pozneje po slovati pričelo! Gospod nadučitelj, pojdite se solit!)
Tudi g. nadučitelj (!) se »podtika nad tem, da je društvo maslo dražje plačevalo in ceneje prodajalo nego njegov oče!
PriCa Ivan Bovha, solicitator pri odvetniku dr. Dečkotu v Celju, potrdi, da se je društvo koncem 1. 1900 obrnilo do dr. Dečkota radi računa za leto 1899. Dr. Dečko dal je po revizorju Celjske »Zveze slovenskih posojilnic«, g. J o ž t u , sestaviti nov račun (računski sklep in bilanco) ter ga društvu poslal.
G. Jošt je sestavil svoj račun na pod lagi bajevičevega računa, katerega je pre menil tako, da se je namesto dobička pokazala z guba 1356 K 11 b.
Priča Fran jo Jošt, revizor celj • ske „Zveze slovenskih posojilnic« pričenja svojo izpovedbo s tem, da se predstavi kot strokovnjak. Pravi, da je Sajevičev račun takoj spoznal kot napačen, bestavil je nov, pravilen račun, ki izkazuje z g u b o 1 3 5 6 K 11 h.
Čiani sodnega dvora in zagovornik dr. Susteršič dokažejo priči, da je tudi njegov račun popolnoma napačen, na kar priča konečno izjavi, da je vajen delati račune samo za posojilnice, ne pa za take zadruge, ki trgujejo z blagom.
Priča Ferdinand bajovic, bivši ravnatelj »Gospodarske zveze«, sedaj prokurist »Ljubljanske kreditne banke«, se stavil je račun za leto 1899 na podlagi od kmet. društva »Zvezi" poslanih podatkov, na kojih resničnost se je popol nomazanesel.
Druge priče ne vedo nič bistvenega povedati. Večidel le pripovedujejo, da je društvo trgovcem škodovalo in da so društve niki semtertje nedruštvenikom posojevali knjižice za nakup blaga, to pa zato, da so društveniki potem dobili večjo dividendo.
Obtoženi Josip Zorko povdarja, da se v e d o m a nedruštvenikom ni dajalo blaga.
Zvedenci g.g. Lang, Lončar in ravnatelj Brunner iz Prage —
potrdijo, da je Pelčeva bilanca pravilna, samo izvzemši tistih omenjenih 1800 K, katere je pomotoma pripisal k izdatkom za blago.
Isto potrdi zvedenec g. b t e f a n B i -c h I e r, kojega mnenje sa prečita. Poslednji v svojem poročilu tudi navaja, da je po nalogu c. kr. kmetijskega ministeratv« jeseni 1. 1900. revidiral »Gospodarsko zvezo" ter posamezne tej priklopljene zadruge in izjavlja, daje pri »Gospodarski zvezi" našel naravnost uzo-renredvvsem njenem poslovanju in da je spoznalv g. Pelcu i/bornega strokovnjaka, kojega zasluga je, da je večina zadrug, ki so v »Zvezi", glede knjigovodstva uzorno urejenih. Prepričal se je o vestnosti in natančnosti gosp. Pelca pri vBem njegovem poslovanju in torej ne more misliti, da bi on, ki je tolik« zadrug spravil v red, v e d o m a sestavil napačno bilanco.
Vse to potrjuje tudi zvedenec gospod Brunner.
Oba potrdita, da je bila dolžnost g. Pelca, postaviti onih 1800 kron mej izdatke za blago, če je dobil od društvenih funkcijonarjev informacijo, da se je ta vsota za blago izdala. — G. Brunner še posebo povdarja, da, uvažujoč ves položaj ne more nikjer najti Blučaja za mnenje, da bi bil kedorkoli od obtožencev postopal v hudem namenu.
Po zaključenem dokazovanju je državni pravdnik \temeljeval svoje stališče in z.hte val obsodbo obtožencev.
Zagovernika dr. Šusteršič in d r. H r a š o v e c sta dokazna popolno nekrivdo vseh obtožencev. Dr. Šasteršič je v uvodu svojega govora še posebe ožigosal postopanje nasprotnikov proti društvu in po-vdarjal, da je bil „diabolus rotae" tudi Vid P e r e h 1 i n , ki je izgubil pravioo, da bi se pripisoval njegovim izpovedbam verodostojnost. Či so preiskovalni spisi še pripuščali kak dvom o pravilnosti postopanja obtožencev — razprava je prinesla popolno pojasnilo in niti senca nepoštenja ne pade na nobenega obtoženca.
Po polurnem posvetovanju razglasi predsednik razsodbo, po kateri so Be vsi obtoženci od obtožbe oprosti 1 i, ker se v nijednem oziru ni dognal dokaz, da bi se bil kdo obtožencev pregrešil zoper postavo.
Govorilo jo nepristransko sodišče — zadeva je rešena, liberalni listi pa ostanejo zopet enkrat na cedilu kot podli hujskači in obrekovalci!
Izpred deželnega sodišča.
Hodscherjev konkurz. F r i d e r i k H o d s o h a r iz Ormoža doma, je bil lastnik vsakemu dobro znane tvrdke „Pri Amerikancu". Svojo delovanje je pričel leta 1899, ko je v družbi Konrada S c h u -m i j a odprl v Kranju trgovino z manufak-turnim blagom, a se je že leta 1901 preselil v Ljubljano, kjer je imel dve zalogi na sv. Petra cesti. Nato je odprl še filijalko v Gradcu, katero je pa dunajsko kreditno društvo zaprlo. Povsod je imel te vrste nakopičenega blaga, katerega je moral dostikrat po lastni ceni in ša niž|e prodajati. Prepotoval je po raznih krajih in iskal primernega večjega proBtora za razširjenje svoje trgovine; še celo vNewYorkseje odpeljal, a tudi tam ni nič primernega našel. Umevno je, da ga je vse to mnogo stalo, da pa je tudi zmirom bolj zabredel v dolgove. Vrh tega je še pri svojem prejšnjem kompanijonu Konradu Schumiju, kakor to sam navaja, izgubil 15 000 K. Čeravno je Hodschar skušal s prav ameri kaneko reklamo svojo trgovino dvigniti, se mu to ni posrečilo, kakor tudi ne izogniti se konkurzu. Sodišče ga je obsodilo na t r i tedne zapora. — Spreten tat. Janez Pipan, dninar, 17 let star, je vzlic svoje mladosti bil že večkrat kaznovan, a vse to ga ni nič poboljšalo. Izvršil je v enem mesecu na raznih krajih 6 tatvin. Najbolj priliubljene so mu bile žepne ure; pa tudi denarja se ni branil. Skoda vseh teh tatvin se je cenila približno na 55 K. Obdolženec do ničice vse prizna. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev težke ječe.
Slovaški urednik »opet obsojen. Urednik »Narodnih Novin" v Turčanskem Svetem Martinu, Svetozftr H urban V a j a n b k y , znan našim čitateljem po povesti »Slovaška omladina«, ki smo jo nedavno priobčili v „Listku", jo stal v soboto 21. t. m. zopet pred budimpeštanskimi ma-žarskimi porotniki. B I je obtožen, da jo huj-skal proti mažarski narodnosti v nekem članku. Odkritosrčno povemo, da smo mi v „Slovencu" posneli ravno one članke, zaradi katerih je Vajansky tožen, a po naših slovenskih in avstrijskih pravnih nazorih nismo našli nič kaznivega v njih, pač pa mnogo resnice. Vaiansky je bil ssveda obsojen na 2 mest ca zapora, 400 kron globe in v poravnavo pravdnih stroškov. Enkrat je že pre-sede1 daljšo zaporno kazen zaradi tiskovnega
pregreška. Z laj ga pa tožijo še zaradi nekega drugega članke, in poleg tega imajo »Narodne Novir,y" še tri pravde in „N4rodny II dsnik" tudi eno. To so težke žrtve za uboge Slovake 1
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Iz Rima se poroča, da je delavstvo odklonilo splošno starko. — Duhovnika umoril V Rimu je zabodel mon-signorja Giucobinija, administratorja duhovne akademije v palači M<nerva, njegov sluga, ki se je hotel maščevati, ker je bil odpuščen. Monsignor je umrl Se isto noč. Storilca so zaprli. — Bratuje prerezal v r a t v Sturla pri Genevi mizar L. Telesforo, ker mu brat ni vrnil nekega dolga. — Samemu Bebi odsekal glavo je s pomočjo v ta namen prirejene guilotine, pod katero je položil svojo glavo, neki mizar v Saint Menehouid pri Reimsu. — Markov stolp. Stavbinski oder za zgradbo Markovega stolpa v B »ne t k ah je vreden 30 tisoč li*"- — Samomor. V Parizu je pisateljica Martigny mej predat. Wertherja ustrelila nase.— Zavarovalnico za dekleta, ki se ne omože so ustanovili na Angleškem. Zi9 mlada dekleta vplačujejo v zavarovalnico, in ako se do 40 leta ne omože, dobe primerno preskrbnino. — 50 let je m o 1 Ci a 1 a mis Ex-*rience Gulfrod iz Blue-hill (Mame), ker ni mogla poročiti Bvojega izvoljenca. V jezi, da ji stariši tega nino dovolili, ni 50 let spregovorila nobene besedice. Sedaj je 50 let preteklo, a ko je hotela pričeti govoriti, ni spravila iz s'be nobenega glasu. Sedaj jo imajo v oskrbi zdravniki. — V M e n t o n i je še vedno prtljaga Gironova in princezinje Lujize. Zastopnik princezinje Lujize dr. Lichenal je poročal dotičnemu hotelirju, nai le pusti prtljago v dotičnih sobah, v katerih sta stanovala Giron in princezinja Lujiza, ter mu najem-ščino redno plačuje. Ali se nameravata Giron in prineezija Lujiza zopet vrniti? — Knjižnic v c. k r. tobačnih tovarnah je doslej v Avstriji ustanovljenih 16. Na razpolago so knjige v raznih jezikih. Kdaj dobimo tudi tako slovensko knjižnico v ljubljanski tobačni tovarni?— 2 r t v a protekcije. V Brnu se je ustrelil tajnik mestne davkarije 51letni Ernst Ma ler, ker so ga pri imenovanju novih višjih uradnikov prezrli. Zapušča štiri ctroke. — Nova iznajdba. Inženir Turchi iz Ferare in profesor Brune sta iznašla napravo, ki omogoči na isti žici istočasno telefonirati in brzojavljati. — VI? k a trčila sta pri Marijinih varih na Č škem. Ubitih je 7 oseb. — Puran je umoril otroka v vasioi Cjrbetta pri Milanu. Mati je pustila otroka brez nadzorstva. Skozi odprta vrata je prišel v sobo puran in otročiču v zibelki izkljuval oči. Otrok je vsled bolečin skoro na to umrl. — Nemiri vseučiliščnikov so v Valenciji. Dijaki so pobili okna rektorjevega stanovanja. Dijaki zahtevajo, da se odstavita dva profesorja. — V N e a p o 1 j je prišel za tri tedne saški prestolonaslednik. — Trije umori. Iz Beroiina se poroča, da je neki trgovec umoril dve mladi hčerki vojaškega poveljnika, ki je nato morilca svojih hčera ustrelil. — Potresne s u n k e so v noči 22. t. m. čutili po južnih krajih na Francoskem. — Splošno stavko prično te dni delavci v Požunu.
—	Dijaški nemiri v Budimpešti. Mažarski vseučiliščniki so izjavili, da toliko časa ne pridejo k predavanjem, dokler se jim ne da zadoščenje. Asademični senat je sklenil, da vseučilišče za pol leta zapre, ako se nemiri ne poležejo do četrtka.
—	K luteranski oerkvi so prestopili prebivalci iz Ville pri Bolzauu. _
Palača Humbertovib v Parizu je bila te dni prodana za 322 000 frankov.
—	Samomor matere in hčerke Na Dunaju je 38letna vdova Haydocy pokarala svojo hčer, ker je z nekim možem izginila s plesa in je ni bilo dva dni domov. Deklica j? šla nato z doma ter se vrgla pod vlak, ki jo je usmrtil. V žalosti radi smrti svoje hčere se je sedaj tudi mati usmrtila. — K o b i 1 i o je v Dire Djsunah toliko, da so te dni ustavile vlak, ki je imel radi tega več ur zamude.
Društva.
(»Slovenska Matica«) ima CXXXI. odborovo sejo v Ljubljani, v ponedeljek dne 3 0. sušca 190 3. 1. ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedni-štvs. 2. Potrditev zapisnika o CXXX, odbo-rovi seji. 3. Poročilo knjižnega odseka. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Eventualia. V Ljubljani dne 21. sušca 1903. Predsednik: F r. Leveč.
Telefonska In brzojavna poročila.
Travnik, 24. marca. Od vseh strani so prihiteli bosanski Srbi, da bi prisostvovali obravnavi proti še-
nfu Efendi Arnavtoviču, ki je obtožen veleizdajstva, da je 50.000 pušk utihotapil iz Srbije v Bosno in je izdal brošuro: „Protizakonitosti v Bosni in Hercegovini", ki je pravcata obtožba avstrijske uprave. Obtožnica ima 59 strani. K obravnavi smejo samo časnikarji in nekaj drugih oseb. Obtoženi zahteva, naj bo razprava javna, ker bi moralo biti tudi v interesu vlade, da je javna razprava! Obtoženi očita, da ravna sodni dvor po naročilih iz Sarajeva. Sodni dvor sklene, da bo obravnava tajna. Tudi časnikarji se morajo odstraniti.
Budimpešta, 24. marca. Elektrotehniško društvo je vročilo ministru Plossu prošnjo, naj odredi, da se tatvina elektrike z dovodnih žic sod-nijsko zasleduje.
Rim, 24. marca. „Giornale d ltalia" očita Zanardellijevemu ministerstvu, da je nedkritosrono proti Avstriji, ker pusti, da se po Italiji vrše prireditve naperjene proti Avstriji, in se takih prireditev celo ministri udeležujejo. Zborovanja v korist laškega vseučilišča v Trstu ne utrjujejo prijateljskih razmer mej obema državama. Omogoči naj se, da bo Avstrija mogla zaupati Lahom iu proti slovanskemu navalu postaviti na jugu laški jez.
Berolin, 24. marca. Včeraj je tu umrl prvi zborniški podpredsednik, član centra baron Heeremann.
Madrid, 24. marca. Ministerski predsednik Šilvela je poročal v mini-sterskem svetu, da so zasledili mej gotovimi elementi španske mornarice pravo zaroto. Admiral Valcarcel je v nasprotju z vlado in je zaprosil avdience pri kralju.
Pariz, 24. marca. Prvi dan dopolnilnih volitev za mestni zastop se je pokazala potreba ožjih volitev, v katere pridejo nacionalisti in ministerialni kan-didatje ter socialisti.
— Občeznano dajo Mautner jeva napoj ena semena za krmsko repo najobilnejil pridelek Prav tako izvrstna in nepresežnd so tudi Mauthnerjeva zele-njadna in cvetlična semena
~P1-a<M/»/-j rk	za snaženje parketnih tal
_£ tl/llllt UfiV^tvl dob<5 se pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice j
Vnanja naročila proti povzetju. 524 24 11—8 i __ j
Poslano. j
Splošen sliod zdravnikov In okraj. ; bolniška blagajna ljubljanska.
»Slov. Narod« št. 65 z dne 21. t. m. je priobčil poročilo o zadnjem shodu zdravnikov. Shod se je bavil izključno le z zdrav niškimi razmerami pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski, katere so baje za gsr. zdrav nike »neznosne in nevzdržljive«.
Poročilo j« pisal eden g. zdravnikov, ker so bili na shodu navzočni samo zdravniki. Stvar bo je spravila v javnost, torej sem tudi jaz prisiljen nastopiti to pot, da pojasnim in popravim neresnične trditve, katere so se čule na sbedu m prišle potem | v list, katerega neki mladi gosp. zdravnik j smatra vrednega za glasilo zdravniškega j stanu. Da so enostransko poročali »Narodu«, j je najboljše znamenje, kaj prav za prav tiči za to čudno »nevoljo« nekaterih gospodov. ;
Trdilo se je, da ima okraj. bol. bla i gajna ljubljanska danes 6000 članov, katero j število ho pa vsako spomlad poveča naj- ; manj za eno tretjino, tako da imamo skozi j devet mesecev računati z 8000 člani. Stati ! stika pa izkazuje, da okrajna bolniška blagajna v Ljubljani cd svojega obstoja sem ni imela nobeno leto 8000 zavarovancev, pač pa najvišje štev. 6451. Število članov so pa menia in tako izkazuje statistika iz leta 1895, da je bilo pri j blagajni zavarovanih 6043, leta 1901 pa j samo 5857 članov.
To so najvišje številke zavarovancev, | dočim je bilo v dobi od 1895 do 1901 eno I leto le 2388 članov zavarovanih. Tudi danes nima okrajna bolniška blagajna ljubljanska 6000, ampak samo 4745 zavarovancev.
Pod liberalnim načelstvom bila je najvišja števiika zavarovancev, in takrat no bili itirje zdravniki z letno plačo po — 660 gld. Vendar je takrat bilo vse mirno. Leta 1897 prevzel sem posel načelnika, in v eni prvih sej upravnega odbora sem stavil predlog, da se vpelje pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski prosta volitev zdravnikov. Po
vsestranskem preudarku in Studimnju pa je prišel upravni odbor do prepričanja, da blagajni pri teh dohodkih ni mogoče vpeljati proste izvolitve zdravnikov.
Sicer pa prosta izvolitev zdravnikov že itak obstoji in sem to vpeljal jaz. 8aj imamo vsako leto plačati račune raznim specijalnim zdravnikom in drugim, katere poravnamo, kakor hitro je v blagaini preostanek.
Lota 1899 posvetoval so je upravni odbor z blagajniškimi zdravniki, kako zbolj-Sati zdravniške razmere. Eden gospodo v z d r a v n i k o v s t a v i 1 jepred log, naj se opusti četrta služba zdravnika; letna plačapa porazdeli med druge tri zdrav niko, češ, »mi se bodemo potrudili in nekoliko več delali«.
Torej, gospodje, Vaša trditev, da se je že leta 1900 pokazalo, da so blagajnični zdravniki preobloženi z delom, nima podlage. Upravni odbor dovolil je pa že takrat več, nego so zdravniki zahtevali. D >voli! je okroglo 900 gld. plače, 20 kr. kilometrine in prostega izvoščeka. Zdravniki in zdravn. zbornica, vse je bilo zadovoljno, pa tudi odbor bolniške blagajne bil je zadovoljen, ker je upal. da se zdravniške razmere zboljšajo.
Nato je bilo zopet vse mirno ; vodstvo je želo od te in druge strani marsikako pohvalo. Zadnji dan prt-teklega k ta pa dobim podpisani po pošti odpoved enega blagajniških zdravnikov, s kratko motivacijo, da od laga sluibo »radi preobilega posla*. Nisem vedel, ali ima gospod zdravnik z bla gajničnimi člani toliko posla ali ima še toliko posla — od druge struni. Ako je prvo, potem naj bi bil gospod zdravnik pojasnil odboru pismeno ali ustno, k«ko in kaj bi se dalo odpomoči. Odbor bi bil gotovo po možnrsti upošteval željo gospoda zdravnika in uredil po njegovi želji, B»mo da ohrani prijateljsko razmere med zdravniki in odborom. Ker se pa to ni zgodilo, sprejela so je odpoved ravno tako hiadonkrvno, kakor se je hladnokrvno motivirala Zvedel sem po blagajniškem slu^i, da je res obilo posla, in takoj eem sklical ostala dva blagajniška zdravnika v pc svetovanje.
Priznala eta oba, da je res veliko posla, a da to trpi samo par mesecev po zimi. da pa so zboljša takoj, kakur hitro se bliža spomlad. Dejstvo je tudi, da je pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski ob najvišjem številu zavarovancev najnižje žtevilo bolnikov, obratno pa, ko je najnižje število zavarovancev, ie najvišje število bolnikov.
Konkretnih predlogov gg blagajniška zdravnik« nista stavila, pač pa sem jaz Ivan K r e g a r, načelnik okrajne boln. blagajne liubljanske, latavil. da s<m zato, da se upelje četrta s'užba blagajniškega zdravnika z ravno istimi pogoji in plačo, kilometrino in prostim izvošekom, kakor jih imajo dosedanje tri siuibe blagajn zdravnikov. Gospoda zdravnika bila sta zadovoljna, dc govorili smo sa glede nekaterih fjrnial-ncBti in stvar je bila rešena. Upal sem, da se bode vse v redu izvršilo in da ne zadenem niti cb najmanjši cdpor. Toda varal epu; ««'■.
Pričela se je neka gonja. Že pri prejšnjem zdravniškem shodu je grmelo. Grmeli pa niso blagajnični zdravniki — niti oni ne, ki se je odpovedal, pač pa drugi. Predno je pričela ta gospoda grmeti, naj bi bila prišla preje v blagajnični urad, da bi se prepričala o istinitosti pravih številk. Tudi bi to gospodo nekoliko bolj informirali o blagajniških razmerah. Sploh pa, ako se kdo gospodov zdravnikov zanima za celo statistiko od blagajniškega obstoja, mu rade volje postrežemo.
To v odgovor, ne da bi segal za sedaj v razne pritožbe proti nekaterim gg. zdravnikom, katere sem moral pretrpeti mesto njih.
Dostavek :
Ravnokar sem prejel od zdravniške zbornice kranjske dopis, v katerem se priporočajo še trije novi pogoji k sedanji pogodbi. Glede točko ad § 3 ne bode imelo načelništvo nikakega nasprotstva, prva točka ad 4 ne pride v poštev, kakor je razvidno iz zgoraj navedenih statističnih podatkov. Druga točka ad § 4 glede dopusta pride v jedni prihodnjih sej v razgovor.
Ivan Kregar,
načelnik okr. bol. blagajne ljubljanske.
Meteorologično poročilo.
Vilina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 746 0 n.m
i a j Cu »pa-(5 j io Tanja	Htjuij« baro-m.tra. T mm.	Tompe-ratnra _ . po [ Vetrsri. Celiija ;	Neko	11 i H-
23, i*, iveč.	741-4	U'0| si. jug	jasno	
|2. popol.	73-i 4 ''37-6	21 1 si. svzh. 17 9 |moč. jzah.	jasno	00
SredDja včerajšnja temperatura 10 7* normnle, 4 4*.
Hmiiijski; borza
dntS 24. marca.
Skupni državni dolg v notah.....1(0-70
Skupni državni dolg v srebru.....100-70
Avstrijska zlata renta 4% .....121-70
Avstrijska kronska renta 4%.....101-20
Ogerska zlata renta 4% ......12136
Ogersk* kronska renta 4% .....S9-60
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. .	15-99
Kreditne delnice, 160 gld..............689 26
London vista......................239 92'/,
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drfc. velj.	117 05
20 mark........................23 42
20 frankov (napoleondor)......1909
Italijanski bankovci.........95-40
C. kr. cekini...........11-30
Ži tne cesia
dn6 24. marca 1903. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za spomlad.....K	7-47	do	7-48
Rž za spomlad..........6 89	„	7-90
Oves za pomlud......,	6-3l	»	6-32
Na budimpeštanski borzi:
Pflenica za april.....K	7-46	do	7-47
PSenica za maj.......»	7 38	.	7-39
Pšenica za oktober.....»	7 42	,	7-43
Rt za april.........6-*6	„	6 66
Rž za oktober.......»	6 41	„	642
Oves za april .........6 05	„	6 06
Koruza za maj.........6-19	,	6 20
Koruza za julij.........6 24	>	6 25
(Efekti v).
Dunajski trg.
Pšenica banaSka . . . . K	V-80	do	8-45
» južne železnice .....	7-f-O	7-90
Rž » » . . . . „	6 80	»	7-10
Ječmen „ ..............„	7-40
ob Tisi.........6-40	„	7 75
Koruza ogrska.........6 66	„	7 —
Cinkvar.t .........„	7 25	„	760
Oves srednji . !......"	6 40	,',	6 60
Fižol...........„	6 75	„ 13-75
Razglas.
Ker občni zbor »Slovenske posojilnice" v Šf. Jerneji dnč 22.sušca nI bil sklepčen- >*t> » tem vnovič razglasi glasom § 35 zadružnih pravil in sicer na dnč 5. aprila L I. takoj po poldanski službi božji v starem šolskem poslopji. Dnevni red ostane nespremenjen.
381 i-i	>Tačelstvo.
Mlad podobar
ki je zmožen pri cerkvenem delu ornamente rezljati, se takoj sprejme.
382 3-1	Alojz Progar,
akadevtiški podobar v Celovcu.
Blizu Bleda, četrt ure od prihodnjega bledskega kolodvora, se dd
gostilna v najem.
Naslov v upravništvu tega lista. 385 3—1
Vabilo
na
redni občni zbor
okrajne hranilnice in posojilnice
v Idriji, registr. zadruge z neomejeno zavezo.
kateri se bode vrSil
v nedeljo, dne 5. aprila 1903 ob l. uri popoldne
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorništva o rač. sklepu.
3.	Oiobrenje računov.
4.	Dovoljenje podpor.
5 Volitav ravnatelj8tv» in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Idrija, dne 23. marca 1903.
_ Načel stvo.
Spomladna in letna sezija.
Nežne novosti
slamnikov^
/.a.
in deklice
v bogati zalogi po zmernih eenah
priporoča
J. Wanek,
modistinja.
375 3-1

tik državne ceste Kranj-Kokra, v kateri je že nad 100 let gostilna, pekarija in trgovina s špecerijskim in meSanim blagom, zraven nekoliko polja in gozda — vse v najboljšem stanu — se
daje v najerp) 4DU
skupaj ali posamezno ali tudi na radun za več let.
Več pove lastnik Peter Alečoveo v Tupa-llfiah h. St 26 nad Kranjem.	S77 6—1
Ka prodaj sta
2 križeva pota
jeden 95 cm vi*ok velja gld. 65.— drugi 150 „ „ „ „ 250.—
pri
211 12-9
IMi. TO^lATV.u,
podobarju In pozlatarjti t Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
■ Dobiva se v vseh knjigotržnicah —
MALI
Pan Volodijevski —
Zgodovinski roman, spisal H. Sienkiewicz
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-šitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja en sešitek. ———=	Založila knjigarna ■ '
Kleinmajr & Bainberg v Ljubljani.
111 20-16
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
© Najstarejša svečarska tvrdka!	Najstarejša svečarska tvrdka! §
ooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo
^ ^	A
ana, Prešernove
97
SLOVENEC
w se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Blaž N., Dunajska c.-sta 12. BruB Maks, Prod škofijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kalifi Alojzij, Jurčičev trg 2 Sufinik Josipina, Rim?ka cesta 24. Tonich Ivana, Fiorijanske ulice 1. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52
, x	4 * wO
(Slonove) ulice 7, Perlesova hiša QQ
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ^^
Fr. Supevc
O
lo
oo ©o
GO OO GO OO OO OO GO GO OO OO
OOOOOOOOOOOOOOOOOO GOOOOOOOOOOOOOOOOO
Lj
zajamčeno pristne
čebelno - voščene sveče
■■^■^■■■^■■■■■■■■■■■■■BHai
voščene zvitke i. t. d. izborni med-pitanec.
831 3
OO
©o o© o© ©o
©o ©©
o©
OO
g Ustanovil, pred sto leti! §000000 Ustanovii- Pred s'° lefil
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Lijubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča 42 jos. Arhar načelnik.

tr30?5-k.' vr:n.ar Alojzij Korsika
priporoča svojo bogato semensko zalogo, katera je edina na Kranjskem, strokovno urejena semenska trgovina, ter ima vsa krmska, zelenjadna in ovetllftna semena, prava in dobro kalilna, za katero kakovost jamčim, nadalje imam mnogovrstne ovetlloe v loncih, sveže in suhe palme. Izdeljujem tudi sveže in suhe venoe in šopke z trakovi in napisi in vse sploh v mojo stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. — Ilnstrovanl
oenlk za 1.1903 se dobi brezplačno. Za obilno naročbo se priporoča
z odličnim spoštovanjem
2to 10-10	Alojzij Korsika.
j A iimiiAii An 11A11 tfk i ii A11 Aiiigii t A, iAi i AiiAiiAiiAi ± A. j. i A 11 A,. A	. A- .A. , AniiiiAi. A . . A . ■ A.. A . t A . t A. , A t
■ ^P ■ *F V IT" 'V "	■ W »	I w » » »tWf	»« »	Iftn	»V* ■ V ' » V • 1 W 1
t
4.4,4,4.4.4.4.4.4.4.4 4.4.4.4.4.4.4.4.44.4.4.44.4.4.4.4,4.4,4,4,
S tem si jemljem čast naznaniti, da sem kupil specerijako trgovino gospe Jakoblne Kasfner v Ljubljani, Gradišče 7 in jo bora j:od tvrdko
/I\ihael Kasfner
kot flllalko glavne trgovine (Kongresni trg št 10) dalje vodil.
Potrudil se bom, da nudim svojim cenjenim odjemalcem najboljše blago po najnižjih cenah, ter se priporočam, zagotavljajoč nujpozornejo in najreelnejšo postrežbo
velespoStovanjem
346 3-3
Mih- Kasfner.
I?
f
f f •f f f * f
•f
FERS .AJN" - CACAO
je šeleznato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, pri jetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika.	618 60—42
Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlatem Jelenu" v Ljubljani.
Prva tržaška destilerija za konjak
Oimis&SfocIfv Barkovljah pri Trstu
priporoča domači
zdravilski
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila in sladila Dunaj IX, Spitalgasse 31, ki jo odobrena od vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K, Vs steklenice K 2 60.
V Ljubljani se dobiva pri tvr kah: J. Jebačin Kham & Murnik, S. Kordin, 22 30-23 A Lilleg, A. aarabon, Viktor Schiffrer, F. Terdina.


ice,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi lii&i,
obrestuje hranilne vloge po	no »5-35
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada St. 828.406,
Telefon štev. 57.
Važno za gospode! cTlovo!	cTlovoI
Vljudno naznanjam, da sem v 1. nadstropju svoje trgovine
Pred škofijo štev. t
otvoril
posebni oddelek ja vsakovrstno SU^neno blago
ter sem se potrudil, svoje skladišče dopolniti z najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najfinejše do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam.
7>nrlruei+n r>r>!rrrr+ ako kaj P°trebujete, z mojim vsako-L.ur\ruL, vrstnim Sllknenim blagom in prepričali se bodete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje.
K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje
c7. SroBatniR, <Sju6lj ana.
Blago iz lanske sezije 20% in sukneni ostanki 30% ceneje. 305 io—5	Vzorci na deželo zastonj.
Naznanilo.
Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča
Fran Čuden
urarski trgovec in posestnik v Ljubljani, tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic.
Šivalni stroji, posebno za domačo rabo 256 5	prav poceni.

exportna
II
						
1 1 ,-;t;fi		v i?	Si		-V"'- • •• '•■'■.•■■	
Sfedilno milo z znamko „jalen
u
je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno
■	■	v
62 25-10
in zajamčeno čisto.
Paziti je na gorenj o varstveno
znamko.
tc^r Naprodaj je po vseh boljših prodajalnicah tacega blaga.
1


V slovo 1
Vsem svojim prijateljem in znancem,, od katerih se nisem mogel osebno posloviti, izrekam tem polom najtoplejšo Zahvalo za vso prijaznost, ki so mi jo izkazovali za časa mojega bivanja v domovini in jim kličem prisrčno:
„2 fjogom!
Ob enem se udano priporočam na svojem novem mestu.
369 Jak- }(afner
restavrater na južnem kolodvoru v Gradcu.
Važno za bolne na želodcu!
Brezslastnost, težave v želodcu, slabost, glavobol vsled slabega prtbavanja, razne želodčne bolezni
takoj odstranijo znine
Brady-jeve kaplje za želodec
(Marijaceljske).
1Sa tisoče zahvalnih in priznalnih pisem .' Cena steklenici z narodilom rabe 80 h, veča steklenica K 1.40.
Dobiti po lekarnah.
Glavna naloga t Ljubljani: lekarna „Prl r.latem jelenu", Marijin trg »r. 4 (Jos. Mayr) in lekarna „]>rl urlu"
Svarimo pred ponarejfDjem, pristne Marijaceljske kapljica za želodec motajo imeti varstveno znamko in podpis €\M*OlVj> 1161 12-6
Stoletna pratita
dvajsetega stoletja 1901 - 2000 1
z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GregorlJ Pečjak- «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več. •s^.svs-.sn&&&
Vožnjekarte
in
bt0Y0rni listi
Kraljevi belgijski postni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: ■€«-«■	Iiim.ie
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	318 3
ANTON BEBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 31.
Absolutno zajamčeno
pristne masno vino.
Škofijski list je L 1898. priporočal v. č. gg. župnikom masno vino, katero razpošilja , „KmetlJsko društvo v Vipavi" kot zajamčeno pristno.
Belo vino posebno dobrega okusa oddaja se po 35 K ln višje, in rndeče namizno brlbovško po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno. V zalogi je Se staro belo vino. Kvaliteta je letos izborna, po novem načinu kubano vino je milejšega okusa in čisto kot solnce (za buteljke).
Najmanjša množina je 56 litrov. Na-ročbam čez 500 litrov se cena primerno zniža.
Zadrugo nadzoruje strogo v. č. g dekan Vipavski. Izključena je vsaka prevara.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
1	344 (3)
Zahvala.
Ob mojem odhodu iz Ljubljane, katere velecenjeno prebivalstvo me je v moji domovini s svojim zaupanjem v tako obilni meri odlikovalo, mi je čast se za vso častno naklonjenost iskano zahvaliti ter javljam ob jednem, da je restavracijo južnega kolodvora v JLjubljani po meni prevzel vsestransko izkušeni restavrater, gospod
Jos. 5chrey —^
kateremu blagovoli slavno občinstvo obilno izkazovati svojo Odličnim spoštovanjem
Jakob jfafner
restavrater na južnem kolodvoru v Gradcu.
naklonjenost-
Priporočilo.
glavnemu ljubljanskemu občinstvu udano javljam, da sem po odhodu gospoda
Jakoba Hafner
bivšega restavraterja na južnem kolodvoru v Ljubljani
prevzel to restavracijo in se priporočam s/avnoistemu, zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo in najboljšo izber v vinu in pivu, kak°r tudi izborno kuhinjo.
Pri dolgoletnem poslovanju v tej stroki in pri vodstvu restavracije hotela „Lloyd" sem si nabral toliko izkušenj, da mi bo mogoče častitemu občinstvu vsestransko ustreči. Od gosp. )ak- Hafnerja sem prevzel zalogo vin, kar priča o izborni kleti, a tudi piva bodem imel vedno najboljše vrste, kakor si bom tudi prizadeval postreči j najizborneje pripravljenimi jedili. Trudil se bom, kakor moj prednik, da si pridobim popolno zaupanje velecenjenega občinstva.
Priporočujoč restavracijo južnega kolodvora številnemu
obisku, beležim
368
odličnim spoštovanjem
Jos. Schreij
restavrater na južnem kolodvoru v Ljubljani.
«i> fg> i® c# tp 10
T-	T	^	i i^žl	»
trgovec s steklenino in s porcelanom
v Ljubljani, Mestni trg. 263 12-8
JKmajliraiii in porcelanasti
higijenični pljuvalniki
natančno po predpisu
M^v največji izberi
se dobivajo najcenejše pri tvrdki
Slamnikeinklobuke
snaži in prenareja
K. Brilli
v Ljubljani, lleslova centa it. 22.
prva tovarna koles [digi Iv. puch v Gradcu
katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. Puch V Gradcu
podelila je
glavno zastopstvo za celo Kranjsko
strokovnjaku gospodu
Fran Onima v Ljubljani
pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli.
e\ A p
341 3
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. oktobra 1902.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem časa. Srednjeevropski čas je kraj-
nemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak y Trbiž,. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Sela-thal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregene, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. url li min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijin« vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj meSani vlak v Kočevje in v Novo mesto.
Ob 11. uri XI min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 3. uri lili min. popoldne osebni vlak v Trbif, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregene, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb , Francove vare, Karlove vara .. Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri S min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja-via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun~ dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob S. uri -11 min. zjutraj meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak a Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja. Budejevic, Solnograda., Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca, lnomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljut>-nega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne meSani vlak ia Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 38 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob H. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaj;, via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage.. Franuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solne' grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljano (drž. kol.j
Ob 7. uri 28 min. zjutraj v Kamnik.
„ 2. „ 05 „ popoldne „ „
„ (i. „ 50 „ zvečer
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob li. uri 40 min. zjutraj „ 11. „ OH „ dopoldne „ li. . 10 „ zvečer
iz Kamnika..
Odhod:
Ob 7-15 zjutraj „ 2*13 popoldne „ 6-05 zvečer
Prihod:
Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6-59 zvečar.
priporoča prečastiti duhovščini
svojo izborno urejeno
II krojaško obrt
v priličra blagohotna naročila. Civilno duhovniško obleko izde-ljuje po poljubnem kroju, obredno obleko pa po predpisih in željah čast. naročnikov.
Izvršuje tudi vsakovrstne
uniforme
uradniške in vojaške,
vse po zelo nizki, zanesljivemu delu primerni ceni. =====
329 4-4
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne, v Ljubljani.