LETO (V.L) XVIL If undelivered return to: "AVE MARIA" P. O. Box 443, Lemont, Illinois. "AVE MARIA" Izhaja vsaki mesec. — Issued every month by THE FRANCISCAN FATHERS P. O. Box 443, Lemont, Illinois. Naslov uredništva in upravništva: P. O. Bo* 443, Lemont, Illinois. Tel.: Lemont 100-J-2 In the interest of the Order of St. Francis Naročnina $3.00 na leto. Subscription Price $3.00 per anna«. Entered as second-claw matter August 20, 1925, at the post office at Lemont, 111., under the Act of March 3, 1879. Accepta«** for mailing at the special rate of postage provf^d for in Section 1103. Act of October 3, 1917, authorized on August 29, 1925. VSEBINA DESETE ŠTEVILKE. Sv. Frančišku ............................................................................................................297 Asiškemu Serafinu ........................................................................................298 1226 — 1926 ..............................-..............................................299 Sv. oče in Frančiškov Jubilej........................................................800 Pismo P. Generala za sedemstoletnico........................301 Na grobu svojega duhovnega očeta....................................302 Assisi v frančiškanskem' svetem letu ...................305 Kolegij sv. Antona v Rimu....................................307 Sv. Frančišek Seraf. in njegovi bratje v Palestini 309 Fr-ančiškova dolina ........................................................................................312 Sv. Frančišek in misijoni ....................................................................316 Tretjeredniki v svetu pa ne od sveta................................318 Utrinki z grička Assisi ........:..........................................................319 Glasovi od naše Marije Pomagaj .......................................320 Na razgledu ............................................................................................................323 Častna straža pred Najsv......................................................................325 Apostolstvo molitve ........................................................................................326 Čudodelni Praški Jezušček................................................................327 Njegov klic....................................................................................................................329 Nebesa ................................................................................................................................330 Na misijone v Indijo ........................................- 331 Imelda ..................................................-..........................333 Naš Radio ...........................................-............................335 Kupite si takoj za leto 1927* ki je že izšel. - Imamo ga le omejeno število. Cena 50c. - V Evropo 75c. lyv^yi^^^MOOOOOOOOOOOOOO P0<><>O0<><><>gO<^ STEV. (No.) 10. OKTOBER, 1926. LETO (VoL) XVIII. Naročnina za celo leto za Ameriko $3.00. Za Evropo $8.50. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50. L®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®4> REV. EVSTAHIJ, O. F. M. SV. FRANČIŠKU. O, KAKO SMO OTROŠKO VESELI SEDME STOLETNICE TVOJE! RADI BI PESEM GOSPODU ZAPELI V HVALO, ZAHVALO, KAKOR TVOJA DUŠA MU POJE! ZGODAJ SI NAŠEL ZAKLADE NEBEŠKE, ZGODAJ DOSEGEL SVETOSTI SI VIŠEK — ZGLEDA BO SOLNCE V NIŽINE ČLOVEŠKE VEDNO SIJALO, BLAŽENI OČE FRANČIŠEK! TEBE POZDRAVLJA CERKEV HVALEŽNA, VEDNO ŠE TRGA SADOVE SVETOSTI TVOJE, FRANČIŠEK — SLADKA IN NEŽNA PESEM JE TVOJA MED SERAFINI V RAJU RADOSTI! SIJE ČLOVEŠTVU MILOSTI LETO, SEDMA STOLETNICA DVIGA OTROKE TVOJE DUHOVNE IN LJUDSTEV NEŠTETO, CERKVI SRED BOJA ZVOKI ODMEVAJO PESMI VISOKE! P OTOIOIOTOIOIO ®®®®®®®®®_ i lUililiimHliiiiiiiuiiiuuiiiiuiiuiiiuiiuuiiuiiiiiiuiniuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuaiiuiiiiiiiiiiiii <>0<>0<><><>(>0^0<>000<><>00000<>00<>0000-CHKHK>0<>0^ (>0-<><><>0-CK><><>0- P. Krizostom: Asiškemu serafinu. I. FRANČIŠKOVA POT. Solnce je tvoja pot in smeh in toplota. Pesem je tvoja pot in božjega stvarstva lepota. Tvoja pot je kri — so rože rožno-krvave. Tvoja pot hiti skozi trnje v višave. Tvoja pot je vino, Življenja kipeči sok. Vsa tvoja pot edino je Bog. II. FRANČIŠKOVA SMRT. Škrjančki pod oknom pojo spev radosti.-- A nam je hudo, tako hudo, da ne vemo kaj naj počnemo v bridkosti. V tisti uri goreče sveče bratje v rokah so držali in ob mrtvem očetu jokali tako bridko v tisti uri, ko je solnce zašlo. V tisti uri, ko je solnce zašlo, je stopil Frančišek v nebo. V tisti uri, ko so škrjančki peli, so angeli Frančiška v svojo sredo sprejeli. V tisti uri, ko so bratje jokali, so angeli Frančiška z glorijo večno obdali. III. FRANČIŠKOVA SLAVA. Solnce je tvoja slava in žar in toplota. Pesem je tvoja slava in božjega raja lepota. Tvoja slava je kri — so rane rožno-krvave. Tvoja slava kipi skozi vse nebeške višave. Tvoja slava je vino, ki daje moč milijonom otrok. Vsa tvoja slava edino je — Bog. -CKKK>0<>000<><^ "AVE MARIA" (299 | EDEM sto let, težkih in trdih, je minilo, odkar je zatisnil oči v večno srečo blaženi božji muzikant, Sv. Frančišek Serafin-ski. Sedem sto let že imamo svetlo dvez-do vodnico na nebu, ki seva v naše zem- _ ske težave in nam govori: Ljudje božji, kadar vam klone srce v nepokoj in žalost, kvišku oči ^ Očetu, ki je v nebesih, kvišku oči k Predobx-emu, Prelepemu in Presvetemu Bogu! Da bi mogli mi Vsi, kar nas je na svetu, doumeti globoko dušo asiš-kega Ubožca! Kaj mu je bil svet? Sveta lojtrica, po kateri je hodil od dneva do dneva do neba, vsak dan korak više, dokler ni zdrhtel v zadnji objem' Srca Jezusovega, v zadnji objem večne Ljubezni. Kaj pa je nam svet? Lojtrica navzdol! Hodimo, hodimo iz dneva v dan niže in niže. Vse naše stremljenje je usmerjeno v zemljo, v grudo in njene casne dobrine; mesto da bi nam bila smernica — ljubezen, nam je smernica sovraštvo, mesto da bi se-brigali bolj za nebeške milijone božje ljubezni, se Pehamo in trudimo za počen groš zemske časti in slave. Življenje nam je sama bridkost, sam greh, samo zdvajanje. Čemu nam je svetila zvezda na nebu? Čemu nam je bil vzor sedem sto let serafinski svetnik ? Če si pa nismo ujeli ne enega zvoka njegove čudovite soln-cne pesmi. . . Pel je od rojstva do smrti, vse življenje mu je solnčna pesem. Pel je o dobroti božji, pel je o u-smiljenju božjem, pel o ljubezni in bratstvu in o oni tihi sreči, ki navdaja sleherno srce, če ljubi Boga, če ga v vsem svojem nehanju priznav.a za Gospoda, Ga časti in moli. Ves svet je odmeval od te pesmi in čudo, še danes odmeva, ko je minilo že sedem' sto let, odkar je bila izpeta. Da, danes odmeva bolj ko kedaj poprej. Da bi nam segla v dušo ta božja pesem milijonarja serafinskega, ki ni bil bogat cekinov in dolarjev, a je bil poln nadzemskega bogastva, nadzemske sreče, zato molimo ob sedemstoletnem jubileju Fran-čiškovem: da bi nam izprosil pri Bogu milost gorečnosti v božji službi, prave ljubezni do bližnjega in vdanosti v križih in bridkostih. One vdanosti, ki moli vselej in povsod zlate besede: "Bog moj in vse moje!" Mi Sv. Oče in Frančiškov jubilej. se potrudijo, da tudi s svojim apostolskim delova* njem pospešujejo duhovno rast krščanskega ljudstva. Zakaj ,če je tako apostolsko delovanje nekoč prineslo tretjerednikom zasluženo čast, da jih je Gregor XI. imenoval vojake Kristusove in nove Ma* kabejce, potemtakem prav tako lahko postane dandanes ta apostolat enako pomemben za javni blagor človeške družbe. Treba je samo, da tretjeredniki prav tako, kakor so po številu narasli, rasejo tudi v notranji podobnosti s sv. Frančiškom in svetijo z neoporečnim in čistim življenjem." Sledeče papeževe besede veljajo škofom: "Kar so naši predniki ,tako. Leo trinajsti in Benedikt petnajsti, vsem škofom1 katoliškega sveta iz~ razili kot svojo prisrčno željo, to pričakujemo tudi mi od Vaše dušnopastirske gorečnosti. To namreč, ca Tretji Red sv. Frančiška na vso moč pospešujete in gojite — najžebo sami ali pa po svojih duhovnikih ,ki so sposobni in izšolani za oznanjevanje božje besede. Treba je vernike poučiti ,kakšen namen ima in kakšen cilj zasleduje ta red mož in žena zunaj v svetu, kako velikega spoštovanja zasluži, kako lahko vsak stopi vanj in kako preprosto je izpolnjevanje njegovih predpisov . Dalje, kako veliko zakladnico odpustkov in privilegijev imajo tretjeredniki na razpolaganje, končno, kako veliko korist prinaša ta red za posameznike in za človeško družbo. Kdor se doslej še ni pridružil tej zmagoslavni vojski, naj v tem letu pride zraven po Vašem delovanju in prigovarjanju. In tisti, ki zavoljo mladosti še ne morejo stopiti v red, naj se vpišejo kot kandidati za Tretji Red v bratovščino, da se bodo že v mladosti naučili živeti po tem svetem načinu življenja." Končno sklepa sv. oče iz številnih jubilejev, ki se vrše v letih njegove vlade, da Bog v svoji neskončni dobrotljivosti noče pustiti njegove vlade brez bogatih sadov za katoliško cerkev. "In tako opazujemo z velikim' veseljem, kako se vse pripravlja na sedemstoletnico sv. Frančiška, ki je v svojem življenju hišo Gospodovo popravil in v svojih dneh tem-pel podpiral. In toliko rajši vidimo to, ker smo gft od zgodnje mladosti z veliko pobožnostjo častili za svojega patrona, sprejeli nekoč znak Tretjega Reda z velikim spoštovanjem in bili tako uvrščeni med njegove sinove." RANCIŠKANSKO sveto leto se je. pričelo, kakor znano, s praznikom porcijunkule, to je 2. avgusta. Pričetek svetega leta so pa sv. oče naznanili že meseca aprila, ko so izdali obširno okrožnico o pomenu tega izrednega jubileja. Preobširna je tista okrožnica, da bi se mogli mi na tem mestu baviti ž njo v njeni celoti. Omejili se bomo samo na misli sv. očeta, ki jih najdemo ob koncu omenjene okrožnice. Tam namreč sv. oče pišejo ,kaj pričakujejo o priliki tega praznovanja za Tretji Red in od Tretjega Reda samega. Od tretjerednikov pričakujejo: Da v vsem svojem življenju postanejo podobni Frančišku, da po njegovem zgledu postanejo svetu apostoli miru. "Končno se obračamo na tretjerednike, naj že žive v samostanskih družinah ali zunaj v svetu. Naj Pismo p. generala za sedemstoletnico. P REČ. p. general frančiškanskega reda, Bernardin Klumper, je izdal za sedemstoletnico smrti sv. Frančiška posebno pismo na svoje podložne. Pismo je precej dolgo in izpodbuja sobrate k notranjemu prenovljenju, natančnemu izpolnjevanju redovnih dolžnosti in k zvestemu posnemanju sv. o. Frančiška. Naj napišemo tu nekatere misli iz tega pisma. "Ko se bližajo dnevi, v katerih je pred sedmimi Poletji serafinski očak zapustil zemljo ,vemo in vidimo, da se na vseh krajih krščanskega sveta, kakorkoli je prodrlo poznanje sv. Frančiška, pridno Pripravljajo slovesnosti, da poživijo n.anj spomin. 10 je nagib, da se naše srce napolnjuje z velikim veseljem. Po pravici se tega radujejo sinovi in učenci, vidijo, kakšno čast izkazujejo Očetu in Učeniku tudi zunanji ljudje; čast ,ki je toliko več vredna, kolikor večje so bile čednosti uboštva, ponižnosti in Prezir,anje sveta postavodavca Očeta. Gotovo je Pravično, da mi, ki smo bili po božjem usmiljenju Poklicani, slediti Frančiškove stopinje, in nadaljujemo uresničevati od Njega tako srečno začeto delo, z izredno slovesnostjo obhajamo dneve praznovanja v c'ast tako velikega Očeta .posebno da dajemo hva-nebeškemu Očetu. Saj ni neznano vam, predragi '-rat j e in sinovi, kako je On Frančiška ozaljšal z vsako vrsto čednosti, s kolikimi dobrotami ga je v obil-1,r>sti napolnil, s kolikimi izrednimi dobrotami ga je °blagodaril. da je postal popolna podoba Kristusa '^rižanega. V lil mu je v srce nad vse gorečo ljube-Zt-n do Boga, iz katere vro kakor iz studenca, vse druge čednosti, po katerih more človek všeč biti stvarniku in se mu popolnoma podvreči. Odtod silna FranČiškova ljubezen do božjega Zveličarja, katerega se je prizadeval posnemati v vsem, kolikor leniogel. In odtod tudi njegova velika ljubezen do -ižnjega, s-katero je objemal vse ljudi, posebno pa ne in najbolj nadložne." Nato očrtava preč. p. general sv. Frančiška v duhovnem življenju in spominja med izrednimi mi-°stmi tudi vtisnjenje ran, ki so ga spremenile v živega Kristusa. Potem ga slika ko postavodavca, ki je začrtal način življenja svojih bratov v vodilu; to je ^ knjiga življenja, upanje zveličanja, jedro evange-Ma, ključ do nebes, pogodba večne zveze." vi *em se spominja sedanjega stanja reda manj- S| 1 bratov in pravi, da redovno življenje napreduje, število bratov se množi, v večini provinc so ustanovljeni serafinski kolegiji, študij je uravnan, misijoni uspevajo itd. Izpodbujajoč k radosti nad bližajočim se obhajanjem sedme stoletnice opozarja na želje sv .očeta, naj je praznujemo veselo, pa pred vsem moramo gledati na to, da se bo vsak izmed nas potrudil .oživiti in uresničiti v sebi Frančiškov zgled, da bomo žive podobe njegove. Slednjič pa pravi, naj vsi z veseljem delamo na to, da bomo gojili in pospeševali veliko in častitljivo družino frančiškanskega tretjega reda. Na grobu svojega duhovnega očeta. SIZI! Koliko milijonov src je že hrepenelo in koliko jih še hrepeni po tem malem neznatnem mestecu v solnčni Umbriji v Italiji. Asizi — dan in grob očetov! Asizi — rojstno mesto velikega "beračka" — "Poverello," — ki je vrgel od sebe vse posvetno, vrgel sebe — da je živel samo za Boga in za bližnjega, da je lahko rekel: Moj Bog in moje vse! Asizi, rojstno mesto in mesto, kjer počiva truplo sv. Frančiška Asiškega, očeta toliko milijonov sinov in hčera, ki so se ga oklepali že sedemsto let z veliko ljubeznijo, sprejemali nase njegovo redovno, ubogo in spokorno ruja-vo obleko, še bolj pa njegov zgled in njegova redovna vodila. Sv. Frančišek Serafinski, čudež sveta! Sedemsto let je že, kar počiva v hladni zemlji v spodnji cerkvi bazilike sv. Frančiška v Asizi in vendar milijoni so še danes, v katerih živi in deluje ta veliki mož. Velike in številne so njegove tri družine sinov prvega reda: frančiškanov, kapucinov in minoritov. Številna je družina klaris, drugega reda, katerega je ustanovil. Najštevilnejši so bratje in sestre redovnega in svetnega tretjega reda. Srce vseh teh nepreštetih množic, o mestece Asizi, kako si drago, sveto! In kako bi ne bilo, saj si rodno mesto njih ljubljenega duhovnega očeta, dom očetov, torej tudi njih! Kako bi jim ne bilo, saj jim kri-ješ sveto truplo očetovo v tihem grobu v baziliki asiški. Kaj čuda, če je tja zahrepenelo tudi moje srce, če sem si želel vsaj enkrat v življenju poklekniti na ta sveti grob in poljubiti kamen, kateri ga krije, četudi som le nevreden njegov sin, vendar ljubeč sin! Kako željno sem se zato oziral iz vlaka, ki je dirjal po lepi um-brijski dolini iz Rima proti Asizi. Kar dočakati se nisem mogel presrečnega trenotka, ko bom ugledal mesto in pozdravil očetov dom, "hišico očetovo." Toda tema, gosta tema nas je objela z vso svojo neprezorno črnino, predno smo prišli na postajo Asizi. Ko smo zagledali po prijaznem gričku mestne ulične svetilke in so nam sopotniki rekli: Asizi, skušal sem predreti z očmi to črno temo, da bi bil že oddaleč pozdravil mestece. Pa se ni dalo. (Poglavje spisa: Iz lepih dni.) K. Ali ste se že po dolgih letih ločitve vračali proti svojemu domu, proti "hišici očetovi?" O, če ste, potem veste, kaka so bila moja čutila takrat. Potem razumete moje hrepenenje, ki je obhajalo mojo dušo one ure. Toda jaz grem danes prvič v "hišico očetovo," prvič bom pokleknil na očetov grob, na grob onega, čegar sin sem, ki mi je osladil že toliko tre-notkov mojega redovnega življenja od šestnajstega leta do sedaj, ko pada že življenjska jesen na mojo glavo. Vlak se je ustavil. Izstopili smo, sedli na "Bus," ki je oddirjal iz postaje proti hribu. Dobrih deset Križ pri »v. Damijmin, ki je govoril sv. Frančišku. "AVE MARIA" minut, pa smo jo zavili skozi srednjeveška mestna vrata v ozko ulico. V Asizi smo! Nikdar ne bom pozabil čutil, ko so me takrat obšla. Pozno je bilo. Na samostanska vrata trkati tako pozno, ni kazalo. Poleg tega pa tudi niso varuhi očetovega groba sobratje, temveč minoriti, bratranci moji. Ostal sem pri družbi in šel z njimi v hotel, dasi me je srce gnalo takoj tja na grob. Drugo jutro smo bili že takoj zgodaj na nogah in smo na vse zgodaj pohiteli v cerkev, da bi o-pravili sveto daritev in svojo po-božnost. Tudi je bil ves čas silno kratek. Ob devetih dopoldne smo hoteli že vjeti vlak za naprej proti domovini. Naš hotel je bil takoj poleg trga pred cerkvijo sv. Frančiška. Obokani hodniki na obeh straneh ga delajo v nekako samostansko dvorišče. Tudi neobhodni samostanski vodnjak je na sredi. Iz tega trga smo stopili v spodnjo cerkev, ki je zidana precej strmo, tako da je samostan na visokih obokih, kakor na kakem mostu sezidan. Menihi so ravno molili za glavnim oltarjem svoje jutranje molitve. Precej hitro so jih molili. Sredi te cerkve, kripte, je oltar in pod tem oltarjem je grob sv. Frančiška. Solze so me oblile, ko sem pokleknil k grobu. " SOS "Salve sancte pater .. . diix forma minorum!" sem molil. Pa saj nisem mogel moliti. Čutil sem nekaj, česar sam razumel nisem. Duh mi je vhajal nazaj za sedemsto let, ko je ta veliki mož, moj veliki duhovni oče, hodil tu okrog in polagal temelje tej velikanski stavbi — frančiškanskim redo-vom. Videl sem ga v duhu, tega velikega moža, kako velikansko delo je izvršil na svetu, dokler je živel. Umrl je kakor vsaki drugi človek. In vendar duh mi je prešel vseh zadnjih sedemsto let. Videl sem vso slavno in veliko zgodovino frančiškanizma, vse velike sinove in hčere, ki so vstajali za njim, sledili njegovemu vodilu, njegovemu duhu, skušali biti "drugi" sv. Frančišek. Tu počivaš, sveti Frančišek, tudi moj duhovni oče! Tudi mene kličeš za seboj . . . Grob očetov . . . Vendar ni bilo časa se dolgo muditi. Če hočemo še kaj več videti, treba hiteti. Duhovnika sva šla v zakristijo in prosila dovoljenja, da bi maševala. Brat zakri-stan naju sicer ni bil nič kaj vesel, vsaj na obrazu se mu je videlo. Vendar odkazal nama je vsakemu en stranski oltar in odmaše-vala sva. Po maši smo si dalje ogledali najprej kripto, spodnjo cerkev, potem pa tudi zgornjo cerkev, h kateri smo morali iti zunaj po stopnicah ob cerkvi. Zgornjo cerkev so ravno preslikavah in jo pripravljali za letošnji jubilej. Prav nič posebnega nima ta cerkev na sebi. Je bazilika, je velika, visoka, vendar, povem naravnost, bil sem razočaran. Pričakoval sem kaj bolj veličastnega. Vendar je pač nad grobom "beračka" — morda je že bolj prav tako, da je preprosta. Prostor, odmenjen za ta spis, ne dovoli, da bi se dalje tu mudil, sicer nam pa tudi čas ni dopuščal. Ogledali smo si površno celo stavbo in odšli v hotel, da smo zaju-trkovali in se pripravili za naprej. Kapelica "Porcijunkula" v baziliki Marije Angeljske. S04 ' 1 "AVE MARIA" Hoteli smo obiskati še pravo "hišico očetovo," sveto porcijunkulo v cerkvi "Angelske Kraljice." Jako me je vleklo obiskati tudi sv. Damijana, kjer je tekla zibelka frančiškanskih redov, kjer je namreč sv. Frančišek ustanovil svoje redove. Pa cerkvica je še danes prav taka, kakršno jo je sv. Frančišek popravil. Tudi je tam še križ, odkoder je čul besede: "Frančišek, ali ne vidiš, da se moja cerkev podira. Pojdi zato in popravi jo!" Rad bi bil obiskal tudi prostor, kjer je stal hlev, v katerem je bil sv. Frančišek rojen. Kaj zanimivo bi bilo obiskati tudi grob sv. Klare, prve začetnice reda klarisinj. Vse to in še marsikaj drugega bi bili radi obiskali, pa — časa ni bilo. Upal sem, da mi bo morda še kedaj dana prilika, da bom prišel tu sem in si vzel dovolj časa, da si ogledam vse te zanimivosti do dobra. Odhiteli smo, kolikor se je dalo hitro, v dolino, da si ogledamo še slavno "porcijunkulo," cerkvico "Angeljske Kraljice," katero je sv. oče tolikanj ljubil in kjer je toliko premolil. Ta cerkev je nekako dve ali tri milje v dolini pod Asizom. Tu je bila pristava oo. benediktincev, ki so tu imeli malo kapelico, kjer so redovni bratje, ki so delali na polju v dolini, opravljali svoje molitve. Ob času sv. Frančiška je bila cerkvica — porcijun-kula, zapuščena in na razpadu. Sv. Frančišek jo je vzljubil, ker je bila v skritem kraju. Tu je živel s svojimi brati. Popravil jo je in naredil iz nje samostansko kapelico. Tu sem se je vračal utrujen iz svojih misijonskih potov in tu v molitvi, postu in pokori nabiral novih moči za nadajnje delo. Tu se je vršil prvi redovni binkoštni kapitel — zborovanje vseh bratov. Tu se je sv. Klara odpovedala svetli in začela red klarisinj. Tu je bilo tudi, kjer je dobil ver liki odpustek, katerega imenujemo "porcijunkolski" — prav po tej cerkvici se imenuje. In ko se mu je bližal konec, zaželel si je sem in se dal tu sem prenesti in je tukaj tudi izdihnil v naročje božje svojo veliko sveto dušo. Sedaj stoji nad to cerkvico velikanska bazilika. Cerkev Marije Angeljske, ki je sicer zunaj popolnoma dozidana, znotraj pa še veliko manjka, da bo gotova. Kapelica stoji sredi cerkve pod mogočno kupolo. Ta bazilika se mi je precej bolj dopadla kot ona v mestu. Tudi je veliko veličast-nejša kot ona. Zunanje lice od spredaj je precej podobno Bre-zijski cerkvi, vsaj na prvi pogled. V tej cerkvi je tudi kapelica, kjer je stala celica sv. Frančiška, v kateri je umrl. Tudi to cerkev smo si mogli o-gledati samo površno, potem smo pa odhiteli na postajo, kjer smo kmalu dobili vlak in se odpeljali dalje. Asizi je tip srednjeveškega mesta. Tudi dandanes je še popolnoma tako. Poslopja, hiše, vse kaže na starodavnost, ko so bile zidane. Mesto ni veliko. Stoji na rebri prijaznega grička, vrh katerega se vidijo razvaline starega gradu. Posebnost mesta od daleč so visoki oboki samostana pri baziliki sv. Frančiška. Človeku se zdi, kakor da bi od daleč gledal borovniški železniški most. Sv. Frančišek je bil tu rojen leta 1182. in tu umrl 4. oktobra leta 1226. Vlak je odrdral z nami iz Asizi. Oči so mi pa vhajale zopet in zopet nazaj na mesto. V duhu sem še enkrat pozdravljal to sveto mesto za vsako frančiškansko srce, še enkrat pozdravljal "grob očetov" in "hišico očetovo" in prosil dobrega očeta, naj ne pozabi moliti tudi za svojo najmlajšo in najrevnejše družinico—naš komisarijat sv. Križa v Ameriki. iiiuuiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiuiiMHimio iiic3tiitiiiitiii c3jiiiitjiiiitc3ii ■■iii iiiiiic3iiii)iiiiiiie3iiiiiiiiiiiic3iiiiiii iiiitcsiiiiiiiiiitrcaiiiiiiiiiiitcaiiiiiftiiiiicjiiiiif iiiiii»iiiiii(iiiiicaiiitiiiiiiiicafiinjt((i*tc Bazilika Marije Angeljske. V ozadju mesto Assiai. ..................................................................................................................iiiiiiiuiiiiiiiiiiirciiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiimiimic ............................................................................................................................................................................. "AVE MARIA" 305 Assisi v frančiškanskem svetem letu. EKI londonski list piše o letošnjih slovesnostih v Assisiju približno tako-le: Prvi teden cerkvenih slav-nosti v čast sv. Frančišku se je pričel v nedeljo, 26. julija. Malo, srednjeveško mestece v Umbriji je bilo popolnoma iz-Piemenjeno, olepšano in preskrbljeno z vsem rao- nih množic radovednih izletnikov, šumnih in veselih, pa tudi pobožnih romarjev, ki hite obiskovat samo svetišča. Vozovi in avtomobili drve z glasnim trob-ljenjem sem in tja, navzgor in navzdol, in naprav-lj.ajo obilo šuma in hrupa po mestu. Trgovine in gostilne, ki so že stoletja na istih mestih in vajene le neznatnega domačega prometa, so se razširile in narasle. Raztegnile so svoje prostore ven na cesto, kar naj dalje mogoče, in nudijo komodnosti, o kakršnih se niti sanjalo ni nikomur Grob >v. Frančiška v spodnji asiški cerkvi. dernim komfortom, da bi moglo postreči vsem nešte-vilnim romarjem, ki se za to leto napovedujejo. Mnogo jih je že prišlo in so dali mestu novo lice. Tu srečaš frančiškane vseh vrst in vej, kapucine, kon-ventuale in celo uboge klarisinje z vseh strani zemeljske oble. Ozke in zvite asiške ulice, ki so navadno tako tihe in mirne, so sedaj vedno polne pisa- v času ponižnega svetnika in v dolgih poznejših stoletjih. Sploh je toliko moderne navlake danes v Assisiju, da bi gotovo sv. Frančišek še enkrat zbežal med divje Saracene v Sveto deželo, ako bi videl vse to na svoje telesne oči. Toda drugače biti ne more, ker je Assisi v tem letu kraj, kamor derejo množice z vsega sveta. Vpliv asiškega svetnika. Ali kaj je poglavitni namen tega, da so povabljeni romarji in obiskovavci, naj pridejo in postanejo deležni odpustka sv. Frančiška? Cemu pošilja Rim škofe, kardinale in celo papeškega legata, da opravljajo v vseh mogočih samostanih, cerkvah in kapelah službo božjo v spomin sedme stoletnice blažene smrti sv. Frančiška ? Nič drugega nego omejiti preveliko posvetnost moža in žene naših dni. Globok in tajinstven vpliv sv. kraja je tako velik, da mora pre-tresti celo največjega posvetnjaka in zakrknjenca. Istotako pravi krščanski duh, ki veje tod, dalje spomini in legende o sv. Frančišku, in končno, to pa še posebno, poveličanje prave ponižnosti in prostovoljnega uboštva, ki je tako tesno spojeno s tem krajem. Poživitev Frančiškovega češčenja je že naredila mnogo dobrega v prvi vrsti med Italijani samimi. Nikoli nisi slišal,, da bi to ljudstvo tolikokrat omenjalo Frančiška in se ga spominjalo s takim občudovanjem, ko ravno letos. Splošno navdušenje za čed-nostni in sveti zgled Frančiškov je prodrlo v vsa srca, visokih in nizkih, vernih in celo nevernih. Cerkev in država se kosata v proslavljanju velikega Asižana. Mestne oblasti, od prefekta do župana, so postale tako goreče, kakor bi tvorile del onih treh redov, ki jih je ustanovil Frančišek. Cerkve, kapele in svetišča so se prenovila, popravila in olepšal-a.' Samostani, ki jih je bila državna oblast v divjih, veri sovražnih dneh zasegla, prehajajo zopet v prave- Assisi s starim gradom, cerkvijo sv. Frančiška in samostanom. močno last Manjših Bratov, in sicer popravljeni. Celo na svetnih poslopjih, koder je najti marsikako pravo umetnino, slavečo sv. Frančiška, so se izvršile na javne stroške premnoge poprave in restavracije. Imena ulic in cest. Celo ulice in trgi so dobili nazaj stara in zgodovinska imena. Okoli 40 ali 50 let nazaj je vladal v mestu tak "antiklerikalizem," da je skušal vse sledove globoko verne preteklosti zatreti in postaviti v svetlo luč vsa mogoča posvetna in tuja imena po ulicah in trgih. Ta napad na mesto in na Frančiška se je sedaj odstranil in vsa pota in stranpota imajo zopet stara imena. Država je pred nekaj desetletji vzela frančiškanom velik samostan in nastanila v njem svoje sirote. Lansko leto je pa začela zidati novo sirotišnico. Ko bo ta končana — menda prihodnje leto — se bodo v oni samostan zopet vrnili menihi. " ^ Benetke so imele v srednjem veku pri asiških slavnostih posebno pravico. Na dan porcijunkulskih odpustkov so smele poslati lastno odposlanstvo v Assisi, ki je korakalo skozi mesto pod levjo zastavo sv. Marka, za njo pa četa vojakov . Letos je asiški župan povabil Benetke, naj se zopet poslužijo starih pravic, in povabilo je bilo z navdušenjem sprejeto. Porcijunkulski odpustek je pomenil v srednjem veku eno največjih prazniških slovesnosti na Laškem. Prvega .avgusta je vsaka umbrijska občina poslala v Assisi svoje odposlanstvo in istotako premnogi knezi z vseh krajev Evrope. Navadno je prišel tudi poseben papežev delegat. Toda davno je že od takrat, ko se je ta odpustek s tako slovestnostjo obhajal. In vendar je kazalo mesto Assisi letos 2. avgusta prizor, kot menda že tri ali štiristo let ne. Novi zvonovi, ki so jih poklonile umbrijske občine, so se oglasili ob času hvalnic in večernic in so "hvalili Boga za brata, solnce in za veter, za oblake in za sinje • nebo, za vodo in za ogenj, za mesec in za zvezde, za cvetlice in za travo, za odpuščenje in zo sveto smrt." Leto 1926 je res veliko leto za vse, ki ljubijo sv. Frančiška. "AVE MARIA" 307 Kolegij sv. Antona v Rimu -- glava franč. redar IM, glava krščanstva, je tudi glava frančiškanskega reda. Vrhovni predstojnik katoliške cerkve ima svoj sedež v Vatikanu, general frančiškanov pa v kolegiju sv. Antona. mfflwgsiffi Ob veliki cesti Via Merulana, blizu bazilike sv. Janeza v Lateranu, stoji naš kolegij. Veliko poslopje je to, čeprav na zunaj ni podobno krasni palači, temveč že na prvi pogled razodeva, da je redovniška hiša, samostan. Poslopje je razdeljeno v dv.a dela. Prvi del je generalna kurija, to se pravi: vrhovno vodstvo reda, ki ga sestavljajo najvišji redovni predstojnik, p. general, in njegovi svetovavci, ki jih je šest. To pred-stojništvo se voli za šest let na takoimenovanem bin-koštnem kapiteljnu, ki g.a general vsakih šest let skliče v Assisi, rojstni kraj sv. Frančiška. Volivno pravico imajo vsi provincijali vsega sveta in še nekateri drugi. Sedanji general, p. Bernardin Klum-per, je bil izvoljen pred petimi leti, prihodnje leto se bo pa vršil nov binkoštni kapitelj, ki bo izvolil novo vrhovno predstojništvo za nadaljnjih šest let. Sedanji general je po rodu Belgijec in je jako častitljiva osebnost. V vsem redu je zelo spoštovan in priljubljen, ker zna združevati krepko roko predstojnika s toplo ljubeznijo dobrega očeta. V generalni kuriji pri sv. Antonu se rešujejo zadeve reda po celem svetu. Tj.a prihajajo dan za dnem neštevilna pisma, tu se pri sejah vrhovnega vodstva vsebina teh pisem živahno pretresa in odtod zopet romajo pisma z odgovori in odločbami nazaj na najrazličnejše kraje sveta. Že sam sv. Frančišek je določil, da mora vsak novi vrhovni predstojnik zaprositi pri sveti Stolici enega kardinala, ki prevzame protektorat vsega re-oa. Na ta način je serafinski red najbolj zavarovan in zagotovljen, da bo ostal vedno v najtesnejši zvezi z rimsko cerkvijo in podložen vsakokratnemu pravilno izvoljenemu svetemu očetu. Sedanji protek-tor našega reda je kardinal Bonzano, ki je ne samo Ameriki, temveč vsemu svetu dovolj dobro znan izza zadnjega svetovnega evharističnega kongresa v Chicagi. Naša slika prinaša generala Bonzana obenem s patrom generalom in njegovim generalnim proku-ratorjem. Drugi del kolegija sv. Antona je pa odločen za šole in stanovanja. Šola v kolegiju je zopet dvojna: višja šola za redovne duhovnike in pripravljalnica za misijonarje, ki odidejo po končanih študijah v poganske kraje, največ na Kitajsko. V višji šoli za redovne duhovnike študirajo frančiškani do malega iz celega sveta. Pater general želi, da bi vsaka provincija imela tam vsaj enega patra. Po končanih študijah in prestanih strogih izpitih postanejo ti patri "generalni lektorji" in dobe pravico, da smejo na vseh frančiškanskih šolah po vesoljnem svetu učiti bogoslovne predmete. Naša slovenska provincija ima doslej samo enega generalnega lektorja, p. Ciprijana, ki je napravil v kolegiju sv. Antona izpite iz cerkvene zgodovine ii- sorodnih ved. Drugi bogoslovni profesorji slo- C0LI.MIO ).^PRNlZl6N*ri S.tANT6M0 t CUhlA OtNEKALIZtA W>l PRATI MINO« I . m, VI« Mertilflnu ■ ROMA. (M) Kolegij in cerkev sv. Antona v Rimu. venske provincije so pa študirali po drugih univerzah in si deloma pridobili tudi doktorsko čast. Ravno sedaj pa zopet eden naših patrov študira v Rimu pri sv. Antonu, da postane generalni lektor. To je naš sotrudnik in znan slovenski pesnik, p. Krizostom Sekovanič. V kolegiju stanuje vsega skupaj okoli 200 redovnikov. Ker so prišli skupaj z vseh koncev in krajev sveta, si lahko malo predstavljamo, kako pisano življenje mora vladati v tej Frančiškovi družini. Poleg teh, ki stanujejo v kolegiju, pa prihajajo tja v šolo tudi gojenci drugih rimskih samostanov, ki jih je precejšnje število. Poseben oddelek, kot že omenjeno, pa tvori pri-pravljavnica za misijonarje v poganskih krajih. N.ad tem delom ogromnega poslopja plava čisto poseben mistični duh. Sam Bog ve, kod bodo nekoč vodila čudna pota te mlade idealne mladeniče, ki se v teh skromnih celicah pripravljajo na svoj vzvišeni poklic . . . Vsi enega srca in ene misli, so pripravljeni na vse žrtve, ki jih čakajo, pa če bo treba darovati tudi življenje za odkup neumrjočih duš . . . Slovenci, žal, nimamo nobenega gojenca v teh posvečenih prostorih, ker je v zadnjih letih provincija sama v precejšnji zadregi za mladi naraščaj. Bog daj, da bi bilo v prihodnosti bolje! Pač je pa preteklo leto dovršil šolanje v tej pripravljavnici en pater iz bratske zagrebške provincije in odšel takoj potem na Kitajsko — to je misijonar p. Prado Triplat. Naj bi njegov zgled potegnil za seboj še mnogo drugih. Poleg kolegija je jako lepa cerkev, ki je tudi posvečena sv. Antonu. Sv. Anton je bil eden prvih profesorjev v našem redu in je jako priljubljen rimski svetnik. To dvoje je menda odločevalo, ko so izbirali patrona za kolegij in cei'kev. Rimljanom je ta cerkev zelo draga. Pridno jo obiskujejo in se priporočajo svojemu najbolj popularnemu svetniku. Pa tudi menihe frančiškane imajo jako radi. Kadar se razkrope študentje iz našega kolegija po deset in deset na izprehod po mestu, dvigne marsikatera mati svoje dete na roke in P. general. Kardinal protektor. P. gen. prokurator. mu zašepeta: Glej, to so bratje sv. Antona — frati di sant' Antonio! — To ime je prešlo Rimljanom že v meso in kri. Gojencev našega zavoda nihče drugače ne imenuje. Razume se, da tako ogromen učni z-avod ne more obstati brez profesorjev in brez učnih pripomočkov, v prvi vrsti učenih knjig. Z obojim je naš kolegij izvrstno preskrbljen. Velik profesorski zbor, ki ga sestavljajo sami priznani učenjaki v 'svojih strokah, skrbi za to, da je bogoslovni študij v našem kolegiju na višku moderne bogoslovne znanosti. Knjižnice ima pa kolegij kar tri. _ Največja od njih šteje sama 25,000 knjig. Vse so prekrasno ure-j( ne in v njih najdeš dragocene znanstvene knjige. Iz vsega kratkega opisa našega kolegija je jas-r.o, da smemo ta kraj nazvati glavo frančiškanskega reda, ljubeznivi Assisi je pa njegovo — srce. -AVE MARIA" 809 Sv. Frančišek Seraf. in njegovi bratje v Palestini. P. Benigen. LAVNOSTNA številka "Ave Marije" ob 7001etnici sv. Frančiška bi bila pač pomanjkljiva in nepopolna kakor krona brez biserov, ako bi vsaj na kratko ne omenila velike pridobitve sv. Frančiška Serafinskega v Palestini ali v Sveti deželi. Tam je zdaj kustodija, rekli bi okrajina frančiškanov, katere pričetek je zasluga našega u-stanovitelja . Sv .Frančišek je namreč pridobil svojemu redu varstvo svetih krajev, posvečenih po rojstvu, delu, trpljenju, smrti, častitljivem vstajenju in vnebohodu božjega Zveličarja. Cesar niso zmogli križarji, da bi pridobili in o-hranili za sveto Cerkev te vsakemu kristijanu tako ljube in častitljive kraje, to je dosegel ponižni sv. Frančišek s svojimi sobr.atI leta" 1291 in od tedaj so njegovi redovniki varuhi božjega groba in drugih svetišč v Sveti deželi, torej že 707 let. To je izredna, edino redu sv. Frančiška Serafinskega lastna prednost fn čast, da je njemu od rimskih papežev izročena v skrb in varstvo Sveta dežela z mnogimi svetišči, kakor tudi dušno pa-stirstvo ondotnih katoliških kriBt- tijanov. Te svete kraje varujejo in ohranjajo zvesto in požrtvovalno že nad 700 let frančiškani kot pooblaščeni zastopniki sv. Cerkve. Ker je bil pisec teh vrstic 14 let v kustodiji Svete dežele, kamor mu pač naravno še vedno uhajajo misli in želje, zato hoče v prav kratkih potezah podati nekoliko črtic o kustodiji Svete dežele v čast njenemu začetniku sv. Frančišku. Imena: Nazaret, Betlehem, Jeruzalem imajo veliko, sladko moč na malega učenca, ko se mu razla gajo zgodbe o Jezusovi mladosti. Spomin na to mu c,stane živ in neizbrisen, kazoč imj neizmerno ljubezen božjo do nas. Cerkev sv. Damijana v Asizu Kolikor bolj se kristijan zaveda,, k.aj je naš Zveličal- storil na teh krajih za nas, toliko bolj se vnema v njegovem srcu ljubezen do Boga ,ki je za nas človek postal, da bi nas odrešil in večno zveličal. Kdo je pač to ljubezen božjo do človeka bolj prisrčno premišljeval in jo bolj želel povračati, kot sv. Frančišek Serafinski ? Saj zato je zaslužil častni pridevek "serafinski," s čimer pove sv. Cerkev, da je ljubezen najvišjih nebeških duhov, serafinov, gorela v njegovem srcu. Želeč pokazati v dejanju svojo srčno ljubezen do božjega Zveličarja, se je sv. Frančišek napotil z nekaterimi svojimi sobrati v Palestino leta 1219, da bi s tem vdahnil svojo ljubezen tudi serafinske-mu redu. Obiskujoč svetišča v Sveti deželi je gledal z žalostjo opustošenje in onečašče-nje, v katerem so se nahajala tedaj. Ginjen v dno srca pri pogledu na tako zanemarjena največja svetišča naše vere, je sklenil takoj, da pusti nekaj svojih so-bratov v Jeruzalemu. Naročil jim je, naj skr-be za ondotne kristijane, koli-jor jih je še ostalo med Turki, n a j popravijo razdejana svetišča in jih prire-de, da se bo mogla zopet opravljati v njih služba božja. Najprej so prevzeli v last sveti kraj na gori Sion, kjer je naš božji Zveličar obhajal s svojimi učenci zadnjo večerjo in postavil zakrament presvetega Rešnjega Telesa. Povrnivši se iz Svete dežele domov ,je sv. Frančišek kmalu poslal tem prvim sobratom še druge v pomoč, ki so kot srčni vojaki Kristusovi bili pripravljeni, trpeti za sveto vero in v slavo križanega Zveličarja. Že je odmevala slava in čast Bogu na kraju, kjer jo Kristus Gospod zapel zahvalno pesem. Kmalu ae je vpeljala služba božja še v drugih jeruzalem- skih svetiščih tako, da je bila leta 1222, torej tri leta pozneje, že ustanovljena redovna misijonska postaja. Tolika je bila vnema in gorečnost svetih redovnikov v pridobivanju in popravljanju svetišč, da je papež Gregor IX. z odlokom "Si Ordinis Fratrum Minorum" leta 1230 določil manjše brate kot čuvarje svetišč, ki jih naj v imenu katoliške Cerkve varujejo in ohranjajo v Palestini. Devetdeset drugih pisem poznejših papežev potrjuje to izročitev redu sv. Frančiška: Njegovi duhovni sinovi so zvesto in skrbno izvrševali to častno nalogo skozi sedemsto let in jo izvršujejo še dandanes. Bog je blagoslavljal stopinje in zatajevanje svojih pobožnih služabnikov. 1'a tudi sv. Frančišek čuva, varuje in časti po svojih učencih svetišča našega odrešenja. Ne preganjanje ne pomanjkanje ne druge še tolike poskušnje in bridkosti jim niso mogle vzeti ali zmanjšati srčnosti in požrtvovalnosti v brambi svetišč v vSeni tem' dolgem času do današnjega dne. Kjer so nekateri slavno padli, izvršujoč svoje dolžnosti, so jih takoj drugi nadomestilih, polni svetega ognja, in so zasedli mesta, zaznamovana s krvjo svojih tovarišev. Izpolnjevali so namreč naložene dolžnosti na krajih, kjer je naš božji Učenik zapustil zgled trpljenja, zlasti tedaj, ko je nesel težki križ na Kalva-rijo in na njem prelil svojo kri za naše odrešenje. Tedaj je v dejanju pokazal neizmerno svojo ljubezen, spolnivši, kar je poprej govoril: "Večje ljubezni nima nihče kakor kdor da življenje za svoje brate." Zroč na ta naš prevzvišeni vzor, so ohranili in utrdili svojo srčnost ter si šteli v čast, da so mogli živeti in umreti kot pravi učenci križanega Zveli-čarja. Njih trden, neomajan sklep je bil vsikdar: ne zapustiti določenega bojneg.a polja, temveč darovati na njem življenje Njemu ,ki je dal življenje za nas. Tako so vračali Bogu junaško ljubezen, katere so bili prevzeti. Sedemsto let so čuvali z junaško srčnostjo svetišča ti pooblaščeni varuhi svetih krajev, da so strmeli nad njimi celo njih sovražniki — Turki. Ti skromni in ponižni sinovi sv, Frančiška so od- f w J | I f) t T | f t ^ r -f bij ali sami vso moč sovraštva — sami jo nosili. Mučili so jih, zapirali v ječe, zasramovali n.a vse načine. Na tisoče jih je šlo srčno v mučeniško smrt, deloma po turškem meču, deloma po grozni kugi, samo da so obvarovali domače kristijane pri življenju in v edino zveličavni veri. Nepoznano je sicer svetu brezprimerno junaštvo sinov sv. Frančiška, s katerim so branili in ohranili svetišča v Palestini. Nepoznano morda zato, ker njih delo in apostolat je isti, kot njihovega ustanovitelja : ne sebi samemu živeti! Zato niso nikdar iskali priznanja in hvale pri ljudeh. Kulturno delo frančiškanov v Sveti deželi se ni pričelo šele v zadnjem času, temveč pričelo se je z njihovim prihodom'. Navedem samo par številk in podatkov. Zdaj oskrbujejo nad 6000 učencev in rčenk v 60 šolah. Svoj apostolat obračajo na vse potrebe ljudstva, ki jim je iz srca vdano. Od leta 1859 naprej dobro uspeva v mestu Alepu kolegij za odrasle mladeniče; tudi ta ustanova je delo frančiškanov in pod njihovim vodstvom. Iz tega kolegija je došlo veliko izobraženih mladeničev, ki so zasedli odlične službe pri raznih, zlksti državnih u-radih. V novem velikem samostanu Delia Flagellazio-ne v Jeruzalemu, na kraju, kjer je bil Kristus bičan, je biblična šola za mlade patre raznih provinc, ki se ondi pripravljajo za profesorje sv. pisma. V starodavnem, velikem samostanu sv. Odre-šenika v Jeruzalemu, ki je sedež kustoza in njegovih šesterih svetovavcev, je knjižnica, ki šteje nad 16,000 knjig, katero obiskujejo d.an za dnem razni učenjaki, domači in tuji, katoliški in drugoverski. V tem samostanu je tudi bogat arhiv zgodovinskih listin in numizmatični muzej z bogato in dragoceno zbirko, ki je prva te vrste na vzhodu. Poleg samostana sv. Odrešenika je moderno o-premljena tiskarna, ustanovljena 1. 18.46. Vse to jasno kaže raznovrstno kulturno delo frančiškanov v Sveti deželi, ki poleg tega ljubeznivo skrbe za romarje, prihajajoče tja s celega sveta, bodisi v velikih karavanah ali v manjših skupinah. Tudi Slovenci so prišli s škofom .Tegličem v septembru 1. 1010 v JeimftJeni. Profesorski zbor v kolegiju sv. Antona. Knjižnica v kolegiju sv. Antona, Notranjščina cerkve sv. Antona v Rimu. prizadevanje vlad je pa znala preprečiti Rusija, da ni prineslo zaželjenega uspeha. O priliki velike mirovne konference v Versailles je kustodija Svete dežele odposlala posebno deputa-cijo, ki naj bi ji pri najvišjem sodišču narodov dobila nazaj stare pravice. V koliko je ta deputacija u-spela s svojim prizadevanjem, je razvidno iz knjižice : Vprašanje svetih krajev. Frančiškani kustodije Svete dežele opravičeno pričakujejo, da bo liga narodov poskrbela za njihove pravice. Saj so v minolih stoletjih noč in dan ne sanio varovali ondotna svetišča, temveč tudi v velikem številu prelili svojo kri, braneč last sv. Cerkve, katero je ona izročila v njihovo oskrbo, in so ji tudi do današnjega dne ohranili te neprecenljive zaklade krščanske slave v Palestini. Kustodija Svete dežele oskrbuje, kakor sem omenil, tudi dušno pastir-stvo vseh ondotnih katoličanov. Zato ima mnogo lepo urejenih župnij in patre za različne narodnosti. Tudi Slovenci, ki jih je na tisoče v Egiptu, zlasti v Aleksandriji in Kajri, imajo že mnogo let vedno svojega slovenskega dušnega pastirja. V Aleksandriji, v župniji sv. Katarine, zdaj že v drugič čvrsto dela v prid Slovencev Rev. Adolf Čadež, znan po mnogem dopisovanju v slovenske liste. V Kaj-ri, v župniji sv. Jožefa, pa Rev. Evgen Stanet, ki je po mnogoletnem' ondot-nem. bivanju že čisto udomačen Egipčan in vrlo priljubljen dušni pastir in misijonar. V Jeruzalemu, v cerkvi svetega Odrešenika, je sedaj zakristan brat Tomaž Perovšek, ki je že tudi veliko let v kustodiji Svete dežele in povsod po svoji pobožnosti in delavnosti vrlo priljubljen. Ne prišel bi pa kmalu do konca, če bi hotel popisovati, kako so se razni drugoverci, osobito raz-kolni Grki in Armenci, vtihotapili po zvijači in s podkupovanjem turške oblasti v naša katoliška svetišča in koliko neprilike in krvave boje so že naši neustrašeni varuhi svetišč imeli ž njimi. Vprašanje Svete dežele, to je njenih svetišč, se je že mnogokrat obravnavalo in reševalo zlasti v prvi polovici devetnajstega stoletja z raznimi evropskimi oblastmi. S Posebno energijo so se pa leta 1850 zavzele vlade Francije, Španije, Belgije, Sardinije in Avstrije, da bi z združenimi močmi dobile nazaj svete kraje od turške vlade za kustodijo Svete dežele. To skupno Frančiškova dolina. I. REDSTOJNIKI so me poslali z nekaterimi tovariši za en mesec na počitnice v Reatin-sko dolino, v tisto blaženo zemljo, ki je vsa posvečena s spomini na našega svetega očeta Frančiška. Že davno je bila ta dolina hrepenenje mojega srca in Gospod, ki je tako neskončno dober, mi je utešil tudi to hrepenenje. Rad sem zapustil za mesec dni večno mesto z njegovim neprestanim ropotom in enoličnostjo; rad sem ga zapustil ,ker zavoljo napornega študiranja počitka potreben; stokrat rad sem ga pa zapustil, ker sem vedel, da bom stopil z enega na drug posvečen kraj, na kraj, ki je poln spominov nanj, čigar TOOletnico smrti proslavlja letos vesoljni svet. Vedel sem, da je Reatinska dolina slikovita, a d.a jo je Stvarnik osrečil s toliko naravno krasoto, tega nisem pričakoval. Zdaj razumem, zakaj opeva to dolino že stari rimski pesnik Ovid, zakaj govori o njej tako vznešeno mogočni govornik Ciceron, razumem pa tudi, odkod tolika Frančiškova pesniška nadahnjenost in odkod njegova velika ljubezen do narave — saj je ta dolina Frančiškova dolina. Za naše bivanje nam je bil odločen samostan Sant Antonio al Monte, ki leži četrt ure od mesteca Rieti na prijaznem griču 450 m nad morsko gladino. Z grička je krasen razgled na mesto in na velik del lleatinske doline. Kada rje jasno, vidiš od tu štiri samotna svetišča s samostani, ki jih je ustanovil sv. Frančišek sam. N.a jugovzhodu leži Fontecolombo, na severozahodu Greccio, na severu Poggio Bustone in na severovzhodu Foresta. Precej drugi dan po prihodu v Rieti smo obiskali ondotnega škofa Maksima Rinaldija, nekdanjega brazilskega misijonarja ,zares svetega moža, ki nas je silno ljubeznivo sprejel . Celo uro se je pogovarjal z nami. Njegovo srce kar gori za sv. Frančiška. S solzami v očeh nam je pravil, kako srčno si želi, da bi stopil serafinski svetnik še enkrat na reatin-sko zemljo in da bi s svojo mogočno besedo omehčal srca toliko nesrečnim ljudem, ki se ne menijo ne za Boga, ne za svojo neumrjočo dušo. Povedal nam je, da se je mudil v tej njegovi palači sv. Frančišek, ko je bil bolan na očeh. Odzval Se je vabilu tedanjega rietskega škofa, kardinala Hugolina . Veliki Ubožec .je ležal v škofijski palači na tleh, pokrit z zelo slabo in raztrgano tuniko. Obrnil se je k svojemu tovarišu, katerega si je bil odločil za gvardijana, in P. Krizostom Sekovanič, O.F.M., Rim. mu je rekel: "Brat, prosim te, preskrbi mi blago za novo tuniko." Brat je takoj ubogal; hoteč prositi za tuniko v mestu, je šel iz palače. Pa komaj je prestopil prag, se mu približa plemenit gospod in mu reče: "Tu imaš blaga za šest tunik; eno shrani zase, druge razdeli med brate . . ." Ko se je gvar-dijan vrnil k Frančišku in mu povedal čudoviti dogodek, je le-ta presrčno zahvalil Gospoda ,ki skrbi tako dobrotno zanj in za njegove brate. Ob slovesu nam je rekel škof te-le besede: "Bla-grujem vsakega, ki more obiskati te kraje, ki so tako živo posvečeni po asiškem Serafinu. Reatinska dolina se mi zdi v" mnogih ozirih bolj važna ko Asi-zij sam. To je zares Frančiškova dolina. V Asi-ziju hranijo Frančiškove telesne ostanke, v to prekrasno dolino pa je vdahnjena cela Frančiškov.a nežna duša; velik del njegovega apostolskega delovanja in vse njegovo samotarsko življenje je tesno spojeno s to dolino." Prisrčno smo se poslovili od ljubeznivega cerkvenega kneza, ki nam je zatrdil, da nas hoče obiskati pri sv. Antonu al Monte v kratkem času. Iz škofijske palače smo se obrnili takoj v prekrasno, z dragocenim mramorjem okrašeno katedralo. Zanimala me je zlasti veličastna kripta pod katedralo, kjer je zelo pogosto molil sv. Frančišek. Z enim tovarišem sem obiskal nato hišo Teobal-da Saracena, kjer se je dalje časa mudil nafl sera- "AVE MARIA" SIS finski oče z nekaterimi sobrati in kjer ga je Gospod "a čudovit način razveselil. Tomaž Celano opisuje ta dogodek tako-le: "V dneh, ko je stanoval blaženi Frančišek v Rietiju zaradi zdravljenja oči, je poklical brata Pacifika, kralja verzov imenovanega, ki je bil v svetu muzikant, in mu je rekel: "Br.at, ljudje med svetom ne razumejo svetih in božjih reči; glasbena orodja, ki bi morala služiti in peti slavo Gospodu, služijo le njihovemu uživanju. Želim, da si skrivaj izposodiš citre in zapoješ spodobne verze, da daš nekoliko tolažbe mojemu bratu telesu, raz-topenemu od trpljenja." "Oče, prav rad bi to storil, pa se bojim, da bi sosedje napačno mislili o nas in bi nas obsodili, da smo lahkomišljeni." "Prav imaš," je rekel svetnik. "Ne misliva več na to. Bolje je .odpovedati se dovoljeni ugodnosti, "ego pohujšati bližnjega." Prihodnjo noč je pa slišal sveti Frančišek med molitvijo sladek glas nebeške melodije in videl je citrarja, ki se je izprehajal pod njegovim oknom. Ubožec je čutil toliko tolažbo, da se mu je zdelo, kot da je v blaženem zamaknjenju. Drugi dan pokliče brata in mu pravi: "Gospod, ki skrbi za potrte, me ni hotel pustiti brez tolažbe; namesto glasu citer sem užival angelsko melodijo." -— Hiša Teobalda Saracena je zdaj lastnina družine Zapparelli. Zunanjost je taka kot je bila ob v času sv. Frančiška .notranjost je pa popolnoma prenovljena. V drugem nadstropju so nama pokazali majhno kapelico z enim samim oknom, kjer je po ustnem izročilu svetnik poslušal čudovito godbo. liieti se lehko ponaša tudi s tem, da je dalo frančiškanskemu redu enega prvih Frančiškovih .učerj-Cev, namreč viteza Angela Tancredi. Leta 1209, ko se je mudil sveti patriarh z bratom Bernardom iz Kvintavale v Rietiju, je srečal imenovanega viteza in ga je po božjem navdihnjenju tako-le nagovoril : "Gospod Angelo, predolgo si že nosil pas, meč m ostroge; zdaj je treba, da zamenjaš pas z vrvjo, meč s križem in ostroge s cestnim prahom. Pojdi menoj in napravil te bom za viteza Kristusovega." Angelo je stopil takoj raz konja .zapustil vse svoje bogastvo in objel uboštvo; sledil je Frančišku izpolnil tako število dvanajsterih njegovih učencev. — Angelovo hišo je daroval papež Nikolaj IV. leta 1289 štirim plemenitim sestram: Mariji, Antoniji, Klari in Juliji, ki so se tam zbrale in živele po vodilu tretjega reda. Gregor XIII. jih je razglasil za prave redovnice z večno klavzuro in z vsemi privilegiji, ki jih imajo klarisinje. — Še danes prebivajo v tej hiši mnoge device — neveste Kristusove, ki posredujejo v skritem' življenju molitve in zatajevanja med Bogom in svetom. Pozvonil sem na porti ter prosil vratarico, da bi *®eJ M tovarišem pogledati lisi i del hišo bi. Angela, ki ni pod klavzuro. Prišel je hišni kaplan in naju je peljal na dvorišče. Hiša je ohranjena v prvotnem slogu 12. in 13. stoletja; ni sicer nič posebnega, a bil sem zelo vesel, da sem si mogel vsaj nekoliko ogledati dom enega prvih svetih mož Frančiškovega reda. Veselo žlobudraje sva se vračala s tovarišem proti domu. Pa nama pride naproti tovarišev znanec, stolni kanonik Bontilli, in naju hoče na vsak način odvesti na svoj dom. Tovariš se mu je vdal, jaz sem se pa opravičil in poslovil od obeh. — Počasi sem stopal po ozkih umazanih predmestnih ulicah in ves sem bil zamišljen le v eno: da hodim po tleh, po katerih je hodil nekoč moj sveti redovni oče — in bil sem: srečen. Od časa do časa se mi je pripodila pred noge kopica otrok, me grabila za križec na moleku in ga poljubljala. — Prikobacalo se je k meni debelo, pol oblečeno, umazano dete in zakričalo: "Da mi una medaglia ! — Dajte mi svetinjico!" Kakor bi trenil, se je zapodila za njim proti meni cela procesija dečkov in deklic . Vsi so stegovali roke in klicali: "Zi' fra, mi da una jnedaglia! — Stric menih, dajte mi svetinjico!" — Ne svetinjice ne podobice nisem imel pri sebi — pa bi bil rad dal — tem umazancem — karkoli bi imel. Z veliko težavo sem se jih otresel šele potem, ko sem jim zatrdil, da jim bom' prinesel svetinjice prihodnjič. — Nato sem pospešil korak in kar oddahnil sem se, ko sem prišel do podnožja našega grička. Tedaj se me pa naenkrat oklene krog pasu vitek, kuštrav deček s tako močjo, da se nisem mogel geniti. "Kje je vendar tičala ta veverica?" sem za-ječal, hoteč se iznebiti nepotrebnega bremena. Zdelo « mi je, da je deček padel iz neba. "Padre, mi da un santino! — Pa;ter, dajte mi podobico!" "Aj, kje naj jo vzamem? Zares nimam nobene podobice!" "Ne, ne, pater, vi jih imate, tu v žepu jih imate vse polno. O pater, dajte mi, samo eno mi dajte!" Njegove črne oči so zrle vame tako proseče — vsa nežnost večernega neba je bila v njih. Oklenil se n e je še tesneje. "Zadušil me boš, fantič. Izpusti me vendar! Saj vidiš, da se niti ganiti ne morem. Kako naj sežem v žep — tudi če bi imel kako podobico v njem? Bodi priden in me izpusti!" Vse moje prošnje so imele uspeh, da se mi je deček obesil na vrat. Bil sem torej še na slabšem leo prej. Kaj naj storim? Pahniti od sebe ga nisem mogel — zdelo bi se mi surovo na tej zemlji, ki jo vsa blagoslovljena po stopinjah onega velikega prijatelja mladine, ki je bil sam celo življenje ^es mlad, otroško nežen in nedolžen. Ob misli na asi> Skega Som Ima bi kaj takega ne mogel nikdar storiti. "Pater, tri Češčene Marije bom zmolil za vas, tl i in še več — samo dajte mi podobico — tako rad vas bom imel . . .," mi je šepetal. "Podobice nimam. Dal ti bom svetinjico. Izpusti me!" Takoj me je izpustil Odtrgal sem s svojega rož nega venca svetinjico, ki mi je bila zelo drag spomin, — in sem mu jo dal. Kako so mu zagorele oči v veliki sreči! Pobož- no jo je poljubil ter hotel zbežati. Tedaj pa sem g'i pograbil za roke in mu zaukazal: "Poč.akaj! Povej mi ,koga predstavlja ta podoba na svetinjici." "Svetega Frančiška Asiškega," mi je takoj odgovoril. "Ali veš, kdo je bil sveti Frančišek?" "Vem. Bil je puščavnik." "Kuj — puščavnik ?" senv se resnično začudil. 315 —i "Da, puščavnik je bil, puščavnik tam gori v samotnem Fontecolombo," je ponovil deček odločno in pokazal z roko proti jugovzhodu. 'Z mamo sem bil že enkrat tam." "Prav imaš," sem mu pritrdil premišljeno. "Sv. Frančišek je bil zares puščavnik, pa bil je tudi velik apostol, velik oznanjevavec božje besede . . ." Svetnik mi je naenkrat živo stopil v dušo; zaželel sem biti sam. Izpustil sem' dečka in mu dejal v slovo: "Ali veš, kaj si mi obljubil? Tri Češčene Marije!" "Vem," mi je odgovoril in odšel prav počasi. Polglasno je molil in od časa do časa kot v z.amaknje-nju poljubil svetinjico. Zrl sem za njim, dokler ni i' ginil v ozki predmestni ulici. V dušo mi je padlo tedaj nekaj grenkega: Kako je vendar nedolžen ta fantek — nedolžnost mu seva iz celega njegovega telesa. Pa cestno dete je! Blato bc padlo morda prav kmalu tudi v njegovo dušo. — O, sv. Frančišek, ki si bil v svoji mladosti otrok asi-ških ulic, pa si ostal nedolžen vkljub velikim' nevarnostim — ti čuj nad njegovo lilijo! Okrenil sem se ter se polagoma dvigal proti samostanu. Torej, sv. oče Frančišek, za puščavnika te ima tfe fantiček. Pa — saj si bil res v prvi vrsti puščavnik. Tvoje puščavniško življenje ti je šele dalo podlago in moč za čudovita deLa, ki si jih izvršil v svojem življenju; samota je delala čudeže v tebi, da si kljub svojemu uboštvu razdelil velikanske zaklade dobrot prebivavcem Reatinske doline. — Deček je dobro zadel, ko te ima z.a puščavnika . Sicer te pa tudi pisatelj Joergensen tako nazivlje. O zares! Serafinski očak je bil v prvi vrsti puščavnik. Vedel je, da je samota tisti mogočni pripomoček, ki zbližuje dušo z Bogom. Izvoljena srca se malo menijo za šumno zemsko ničevost, za prazne, brezpredmetne besede, za dela brez nadnaravne vrednosti. Njih največje veselje je premišljevati v tihoti. — Ljudje, ki so zaljubljeni v ta svet, ne morejo razumeti veličastva tihote. Frančišek jo je vedel ceniti — višja mu je bila od zvezda in globokej-ša od kraljestva smrti. Ona sama je velika — vse ostalo je majhno. Velike misli so porojene vedno v tišini in roža čednosti dehti le v samoti. Zato pač ni nič čudnega, da si je izbral sv. Frančišek za premišljevanje samotna mesta, bežeč pred šumom sveta. V samoti se je oklenila njegova duša še tesneje Boga; saj ga tam ni raztresala nobena stvar. Narava sama mu je s svojim večnim smehljajem živo govorila o Stvarniku. Prav zaradi ljubezni do samote se sv. Frančišek ni nastanil v Rietiju, ampak si je izbral samotne kraje sredi gozdov, izmed katerih so najznamenitejši : Greccio, Fontecolombo, Poggio Bustone in Fo-resta. Pa sv. Frančišek je bil puščavnik tudi takrat, ko se je mudil sredi med svetom in ko je vršil svojo apostolsko službo. Saj je to sam potrdil s prelepi- SrSr W JU. / mi besedami: "Naše telo je sobica in duša je puščav-nik, ki prebiva v njej, da moli Boga in premišljuje o njem." ("Ogledalo popolnosti.") — V samoti si je svojo dušo tako utrdil, da je biLa neprestano pri Križanem. Svetni vrišč ga ni mogel odtrgati od Stvarnika niti za trenotek. Veliki Ubožec je nosil samoto Reatinske doline 7 vsemi njenimi naravnimi krasotami vse življenje v duši. Ob spominu na to čudovito dolino se mu je srce vedno razvnelo ,v tej dolini ima izvor njegova ' Solnčna pesem," v kateri vabi vesoljno stvarstvo, naj ž njim vred hvali Boga. Popolnoma razumljivo je, da se je njegova duša ločila od sveta kot samotarka, vsa lepa, čista — svet se je ni dotaknil s svojo umazano roko. V take misli zatopljen sem prišel v samostan. Na vrtu sem1 dobil predstojnika in nekaj tovarišev. Delali so načrt za izlete v prihodnjih dneh. Zelo sem bil zadovoljen, ko sem izvedel, da so izbrali prvo polovico počitnic za obisk štirih Frančiškovih svetišč: Fontecolombo, Greccio, Poggio Bustone in Fo-resta. Že takrat sem sklenil, da hočem ta štiri romanja prav na kratko popisati bravcem "Ave Maria," ker vem, da se zanima za ljubeznivega asiškega Serafi-na v tem frančiškanskem jubilejnem letu vsak veren kristijan. (Dalje prih.) Sv. Frančišek in misijoni. Rev. Salezij Glavnik, O. F. M. m RELEPO je delo za misijone, bodisi za ta-kozvane ljudske misijone ali za misijone med neverniki. Sam božji Učenik je započel to delo in njegovi apostoli in učenci so to delo nadaljevali in ponesli misijonsko misel v širni svet. Od slej je vsako stoletje rodilo več ali manj misijonarjev, ki so vse, kar so imeli, žrtvovali največji in najlepši ideji, da so mogli tako delati za notranjo prenovitev človeštva. Skoraj vsaka krščanska doba je dala cerkvi srca, ki so žarela od ljubezni božje in so s to ljubeznijo vnela druge duše, v temi nevednosti ali nevere tavajoče. . . Menda je malokatero krščansko stoletje vtisnilo v misijonsko knjigo toliko dragocenih in upapolnih spominov, kakor ravno 13. stoletje, ko je veseli sin trgovca v Asizu zapustil svet in vse, kar mu je obetal časti in bogastva. Ko se je popolnoma posvetil Bogu, je iska.1 poklica v tej božji službi in ga slednjič — po dolgem in težkem iskanju — našel v misijonskem delu. Takole se'je zgodilo: Sv. Frančišek je prav gtfreče molil pred Križa-nim in prosil Boga razsvetljenja, kaj mu je storiti. Tedaj zasliši glas, ki mu veleva, naj popravi božjo hišo, ki razpada. Frančišek je v svoji priprostosti dobesedno razumel Gospodove besede in je popravil cerkev sv. Damijana, v kateri je zaslišal glas božji. Da bi Bogu še bolj ustregel, je popravil tudi neko drugo cerkev in povrh še porcijunkulsko kapelico. Mislil je, da je s tem izvršil voljo božjo, in zopet se ga je polotil dvom nad poklicem. Ta dvom mu je rešil praznik sv. Matije leta 1209, ki je dal določno smer vsemu poznejšemu delovanju Frančiškovemu. Ko je duhovnik med sv. mašo bral evangelij, se je zdelo Frančišku, da Kristus govori njemu, kar je nekoč govoril apostolom: ". . . pojdite k izgubljenim ovcam hiše Izraelove. Grede pa oznanjajte: 'Približalo se je nebeško kraljestvo.' Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Ne jemljite si ne zlata ne srebra ne bakra v svoje pasove, ne torbe ne dveh sukenj ne obuval in ne palice. Zakaj delavec je vreden svoje hrane." (Mt. 10 7-10.) Sedaj je sv.. Frančišek razumel božje besede. Postal je ljudski misijonar in z evangeljskim ubo-štvom opremljen se je odpravil na misijonsko pot. Radi Kristusa je začel živeti za druge in jih pripravljati na bogoljubno življenje. Oznanjal je pokoro, kakor nekoč veliki Janez Krstnik. V prisrčnih in izpodbudnih govoril je bodril ljudstvo za kraljestvo božje. Kmalu so se mu pridružili novi delavci, ki so v svetem navdušenju zahrepeneli po enakem pokli- cu. Toliko tovarišev se je v kratkem nabralo okoli njega, da so si mogli razdeliti Italijo in si določiti misijonsko polje, kamor so sejali seme besede božje. V tisti dobi so Mohamedani začeli ogrožati svete kraje našega odrešenja. Odprlo se je novo polje vi-teštvu in junaštvu, pa tudi misijonstvu med never-niki. Sv. Frančišek je razumel tudi to. Kmalu po ponesrečenem križarskem podvzetju otrok 1. 1212 je sedel na ladjo in se hotel odpeljati proti Palestini. Žeja po mučeniški smrti mu je osladila težavno vožnjo po morju. Vendar sv. Frančišek ni imel sreče. Vihar je zanesel ladjo na dalmatinsko obrežje in Frančišek se je moral vrniti. Poskusil je nato v Svete Deželo skozi Španijo in Maroko, a bolezen mu ni pustila preko španskih mej. Tedaj se je sv. Frančišek za dalje časa posvetil organizaciji svojega reda. Tudi je razposlal brate po vsem krščanskem svetu. Na generalnem kapite-lju 1. 1219 pa so si razdelili med samo pokrajine ne-vernikov. Sam sv. Frančišek je še enkrat poskusil svojo srečo. Peljal se je v Egipt in stopil celo pred sultana. Ni ga pridobil za sv. vero in tudi mučeniške krone ni dosegel. Dasi se je vrnil z navideznim neuspehom, je vendar njegova misijonska pot vedno dajaki bratom poguma in jim bila zvezda vodnica pri poznejšem tako plodonosnem in z mučeniško krvjo tako bogato oškropljenem misijonskem delovanju. Tudi je Frančiškova zasluga, da so sveti kraji prišli v frančiškansko duhovno oskrbo in da so frančiškani še sedaj čuvarji Svete Dežele in božjega groba. To dvoje: duhovna osvojitev svetih krajev in u-činkujoč zgled za brate je vredno velikega sv. Frančiška. Pokazal je misijonsko pot med nevernike, med katerimi so v vseh časih uspešno delovali njegovi sinovi. Prve mučence misijonskega poklica v svojem redu je še doživel sv. Frančišek. Bilo mu je Slovenski frančiškanski misijonarji na Kitajskem. v neizmerno veselje. Poznejše številne mučenike pa je videl prihajati po nebeško krono — in prihajali so v vseh časih in iz vseh delov sveta-. Še danes šteje frančiškanski red med vsemi cerkvenimi redovi največje število misijonarjev v poganskih deželah. Tretjeredniki v svetu, pa ne od sveta. Rev vincenclj schrempp, o.f.m. vlačni zgled njegovih bratov. Za te je ustanovil Frančišek tretji red. Sicer je bilo ustanovljenih že jako mnogo pobožnih družb in bratovščin z namenom, pospeševati duha pobožnosti med svojimi člani. Toda tretji red se daleko loči od vseh, zak.aj v sebi ima bistvene znake pravega cerkvenega reda in ni samo nekaka pobuda k lepemu krščanskemu življenju. Tretji red pomeni način življenja, ki prekvasi in prešine celo osebnost. Predpisuje slovesen sprejem z obljubami po enem letu dobro prestaneg.a novici jata in prinaša s seboj stalno in določno pravilo za življenje. To pravilo ali vodilo je prikrojeno za potrebe takih ,ki žive zunaj v svetu, pa jih odločuje od sveta r.a zelo izrazit način. Res je, da noben del vodila ne veže tretjerednika pod kaznijo greha, razen takrat, kadar se zahteve vodila krijejo z božjimi ali cerkvenimi zapovedmi, ki itak vežejo vse kristijane brez izjeme. V tem se tretji red razlikuje od samostanskih redov, toda vedeti je treba, da je tretji red pravi red, čeprav v prvi vrsti za svetne ljudi. Papež Benedikt XIII. je pisal: "Da odgovorimo na očitke proti temu svetemu redu ,hočemo slediti zgledu svojih prednikov, ki so ta red potrdili in visoko povzdigovali, in izjavljamo, da je bil ta red vedno svet in je še, je zaslužljiv in primeren za dosego krščanske popolnosti. To je pravi red, popolnoma različen od bratovščin, ker ima svoje lastno vodilo, potrjeno od svete Stolice, ima novicijat, obljube in posebno obleko po načinu drugih redov, samostanskih in viteških." In ko so se pozneje* zopet pojavile dvoj he o pravem redovnem značaju tretjega reda, se je oglasil "največji tretjerednik" devetnajstega stoletja, Leon XIII., in je izjavil: "To ni navadna kongregacija. Ostane pravi in resnični red." Enako zagotavlja sedanju papež l Ji j XI. Tako je tretji red kot pravi cerkveni red zmožen, ljudi v svetu, ki so njegovi udje, bolj in bolj odločevati od sveta. Strah božji in vdanost cerkvi je življenje njihovega življenja, zato jim svet svojimi nevarnostmi in pre-žanjem ne more do živega. Da, to so ljudje v svetu, pa ne od sveta. Vplivu teh ljudi se je nekoč posrečilo, da so brez hrupa in izkazovanja Družine tretjerednice Mrs. Kobal iz Chicage ob 25 letnici poroke prenovili družabno življenje. ^ ATOLIŠKA cerkev je ustanovljena za vse čase in za vse ljudi. Dobro K" §3^*1* Pa ve' nimajo lJU(i.ie enega in istega poklica, da ne žive vsi v enakih razmerah. Zato skrbi po svoje za vse različne stanove in poklice. Gotovo je neka najnižja mera v službi Najvišjega, ki jo mora vsakdo brez izjeme vzeti nase in ne sme storiti manj ko to. Toda v vseh časih žive mnogi, ki se nikakor ne zadovoljijo s tisto najmanjšo mero, temveč se skušajo kolikor mogoče približati višku popolnosti, kakor ga nam je postavil za zgled Sin božji v svojem zemeljskem življenju. Poleg izpolnjevanja njegovih zapovedi žele tudi hoditi po poti popolnosti, nasvetovani v Evangeliju. Zelja, uiti nevarnostim in skušnjavam sveta je gnala prve puščavnike v samoto, da bi preživeli svoje dni v premišljevavni molitvi in svojo notranjost uravnali po volji božji. Ko je število takih duš naraščalo, so se začele ustanavljati prve redovne družine in samostansko življenje je nastopilo svojo pot. V poznejših stoletjih je ta visoki ide.al marsikaj izgubil od prvotne čistosti in lepote. Pa je vstal sv. Frančišek in je ta ideal obnovil v svojih ustanovah za može in za žene. Toda tisoči so zaželeli živeti na tak način, ko so poslušali prelepe pridigo Frančiškove in gledali pri- -AVE MARIA" 519 Utrinki z grička Assisi. ALEC smo od mesta, daleč od tiskarne, zato se zmerom malo zakasnimo z našimi dopisi. Današnji dopis prihaja skoraj dva meseca prepozno . . . Preimeniten je bil dan 18. avgusta za našo Kongregacijo in ne smemo ga kar pozabiti. Ta dan je dobila naša Kongregacija tri delavke več za vinograd Gospodov; ta dan je obljubilo zvestobo nebeškemu Ženinu 21 nevest, ki so se zavezale, da bodo živele v pokorščini, uboštvu in čistosti po zgledu sv. očeta Frančiška. Redovno obleko so dobile sledeče : Miss Mary Košir, sestra Elizabeth ; Miss Manda Pleše, sestra Celina ; Miss Sophia Bambič, sestra Ana. Časne obljube so obnovile sledeče: Sestra Avita iz Chicage, sestra Adolorata iz Chicage, sestra Judita iz So. Chicage, sestra Bal-domira iz Chicage, sestra Arkuzi-ja, sestra Helen, sestra Batilda, sestra Melanija iz Maribora, sestra Margareta iz Kansas, sestra Brigita, sestra Saba, sestra Damijana, sestra Metodija, sestra II-defonsa iz Maribora. Večne obljube so položile: Sestra Marija Davorina iz Maribora, sestra Marija Serafina iz Chicage, sestra Marija Frančiška iz Forest City. Iz Forest City so delale obljube tudi sestra Kornelija, sestra Gema in sestra Karmelita. Vse obrede je vodil prečastiti gospod komisar Kazimir Zakraj-šek ob asistenci Rev. Johna in Rev. Benigna. Slavnosti se je udeležil tudi Rev. George Violich ter mnogo odličnih gostov iz Chicage, So. Chicage, Jolieta in Wau-kegana. Ob krasnem govoru preč. gospoda komisarja nobeno oko ni ostalo suho. Ginljive so bile besede, ki so slikale, kako pride mla- da sestra h katoliški materi in ji reče: "Mati, daj mi otročička v oskrbo, jaz ti ga bom pomagala vzgojevati, jaz bom nadomestila, ako bi morebiti ti kaj zamudila pri težki vzgoji." Tako si mlada sestra nabere otročičkov, kolikor njene moči premorejo, a dela rada, ker ve, da je to njenemu Ženinu najbolj všeč. Saj sam pravi: "Pustite male k meni, ker njih je nebeško kraljestvo!" Nič manj kakor šest nevest je bilo iz Chicage, vse iz uglednih dobrih družin. Med slavljenkami sta bili tudi dve Hrvatici: sestra Judita Vogel in sestra Celina Pleše, obe iz So. Chicage. V začetku oktobra začnemo v novi provincijalni hiši s High School. Pomagali nam bodo Christian Brothers iz Jolieta. Ako katera graduantinja čuti poklic, naj nikar ne zamudi te priložnosti, ampak pohiti na griček Assisi in se v tihi samoti pripravlja na lepi učiteljski stan! Šolske sestre. <0> V. v f «tg <0> <0> Po obljubah pr«d cerkvico. GLASOVI od naše Marije Pomagaj P. Benigen: Razni obiski. V zadnjem času smo imeli več obiskov iz raznih krajev. Prišli so počastit Marijo Pomagaj in obiskat naš Lemont Rev. Fr. Norbert z nekaterimi dijaki iz kolegija sv. Bonaventure v Sturtewant, Wis. Rev. Trunk, Mr. Grdina in Mr. • Jerič so nas obiskali, predno so odšli na konvencijo v Pittsburgh. Dr. M. J. Pleše s tovarišema. Prvi se je pripeljal z avtomobilom iz Ridgewooda, N. Y., v Jo-liet, 111., kjer je bila njegova soproga z otročičema na počitnicah. Rev. Fr. Ciril s poljskimi sestrami sv. Frančiška. One so kupile farmo blizu nas, kjer bodo imele svojo materno hišo ali samostan sv. Kunigunde. Rev. Benvenut Winkler, župnik v So. Chicagi, je dne '.). septembra tiho obhajal pri nas petindvajset-letnico svojega redovnega življenja. Kličemo mu iz srca: Daj mu Bog dočakati, da bo svojo 50letnico obhajal slovesno v naši novi romarski cerkvi v Lemontu. Za Mali Šmaren je bil napovedan shod. Prišlo je kljub deževnemu vremenu nekaj pobožnih romarjev, posebno Slovakinje iz Jolieta, na božjo pot, prejele sv. zakramente in bile še pri slovesni maši ob 10. uri. Ta dan je bila sv. maša z leviti za pričetek šolskega leta v našem semenišču. Poduk se je pričel 9. septembra za bogoslovce 2. in 3. letnika. Rev. Bernard Ambrožič ie bii poslan iz naše lemontske družine na prošnjo dobrih rojakov v De-troitu, Mich., da organizira v mnogobrojni ondotni naselbini slovensko župnijo, Spomladi jo imel P. Bernard sv. misijon v De-troitu s tolikim uspehom, da so zaželeli ga dobiti za svojega župnika. Zato so verni Slovenci v De-troitu opetovano prosili predstojnika komisarijata, da bi ga jim poslal in organiziral slovensko župnijo. Celo deputacijo so poslali v ta namen k predstojniku. Tolikim prošnjam je naposled pred-stojništvo ugodilo in je sporazumno z mil. g. detroitskim škofom odločilo ]). Bernarda za to gotovo ne lahko in prijetno delo, katero je že pričel z vso vnemo. Vdali smo se tolikim prošnjam in toliki potrebi dobrih naših rojakov v Detroitu. Saj so bili dose-daj kot ovce brez pastirja in to že mnogo let. Umevno pač, da so tam razni krivi preroki in volkovi v ovčji obleki lahko nemoteno delali in s svojimi protiverskimi časopisi marsikoga odtujili edino-zveličavni sv. Cerkvi. Kakor tudi je ta premestitev težko zadela vso našo redovno družino, mu pa vsi iz srca želimo obilico božjega blagoslova pri tem misijonskem delu. Naše prošnje so, da bi srečno uspeval in privedel vse ondotne naše rojake na pot zveličanja, Prej ali slej bo moral priznati vsak, tudi tak, ki zdaj ne čuti ni-kake potrebe po lastni župniji, da mu je edino katoliška Cerkev hotela dobro in delala za njegovo pravo srečo. Nihče, ki je iz pravega namena daroval kaj po svoji moči za zidanje ali vzdrževanje cerkve, ni prišel zato na beraško palico. Je še Eden nad nami, ki še vedno plačuje z obilnimi obresti vsak dar, ki gu daš za Njegovo hišo. Sveta katoliška Cerkev tudi ni večna mora, kakor se ji očita po krivici, temveč vedna in največja dobrotnica vsakemu, ki jo posluša in uboga kot svojo najboljšo duhovno mater. Posvetite svoje družine presv. Srcu Jezusovemu! O tem smo že pisali v Ave Mariji v številki za avgust, str. 236. Danes pa omenimo, da smo prejeli od tajništva posvečenja družin iz Ljubljane potrebne tiskovine in pripomočke za posvetitev. Ker me je preč. g. tajnik naprosil, da bi sprejel tajništvo posvečenja družin za Ameriko, sem mu sporočil, da naj mi pošlje vse potrebno v ta namen. Zdaj so že pri nas tozadevne tiskovine, s katerimi prav rad .postrežem preča-stitim dušnim pastirjem sirom Amerike. S tem je njim delo olajšano in ustreženo želji gospoda tajnika v Ljubljani, da se naj imena presv. Srcu posvečenih družin tu vpišejo, potem pa skupno pošljejo glavnemu tajništvu v Ljubljano, kjer se vpišejo v Zlato knjigo. Zato naznanjam vsem preč. gospodom dušnim pastirjem, da mi blagovolite pisati za imenovane tiskovine v Lemont, 111., P. O. Box 443, in rad Vam bom postregel ž njimi. Prepričan sem, da bodo naši verni in vneti rojaki z veseljem posvetili svoje družine presv. Srcu Jezusovemu tudi tu v Ameriki, kakor to izvršujejo z veliko gorečnostjo v domovini. Najboljši uspeh bo prinesla ta od Cerkve tako zelo priporočena in ljubka pobožnost vsem, ki jo opravijo |><> njenem navodilu. To "AVE MARIA" 321 potrjuje izkušnja. To potrjujejo mnogi dušni pastirji, ki pravijo: "Ni dvoma, da bo odprla ta mikavna pobožnost k Srcu Jezusovemu marsikateri izgubljeni duši zopet pot v pošteno življenje. In zopet: Naše mnenje je, da bomo le s posvetitvami in pravim češčenjem Srca Jezusovega obvarovali našo mladino hudega v nevarnostih življenja in jim zagotovili boljšo bodočnost. Četudi smo Slovenci živeči med drugimi narodi, lahko rečem, raztreseni po vsem svetu, nas bo združila ljubezen do Srca Jezusovega. Imena vseh slovenskih družin, naj žive v stari domovini ali v Italiji, ali v Nemčiji, ali v Ameriki, bodo vpisana v zlato knjigo doma in predstavljala en narod združen v ljubezni do Srca Jezusovega. Obenem priporočam v naročilo lepi list "Glasnik presv. Srca Jezusovega," ki ga izdajajo očetje družbe Jezusove v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9. Cena za Ameriko samo 50c, Priporočilo:—Onim dobrim srcem, ki bi radi iz ljubezni do naše nebeške Matere in Kraljice kaj storili za našo božjepotno cerkev Marije Pomagaj in žele dobiti od Nje uslišanje kake svoje bo-goljubne prošnje, bodi povedano, česa potrebujemo za našo romarsko cerkev: Raznega cerkvenega perila, prtov za oltarje, dva višnjeva mašna plašča, imamo samo enega in še ta je slab in ponošen; za nove cerkvene klopi je še treba plačati 200 dolarjev. — Imamo tudi par nadarjenih, dobrih, pa revnih dijakov, ki so bili v počitnicah pri nas in tu nadaljevali študije, zdaj pa v kolegiju pri jezuitih v Chicagi. Zelo hvaležni bomo vsakemu in zanj molili, ki bi nam pomagal jih vzdrževati in privesti k tako zaželjenemu cilju, da postanejo mašniki Gospodovi v našem redu. Marija Pomočnica bo stoterno poplačala vsakemu, ki iz ljubezni ,<|o Nje stori kako Slovesnost na gričku Assisi. dobro delo s svojim darom po svoji moči. -o- KOLEKTA V DENARJU, (od 15. avgusta do 15. septembra.) Za cerkev Marije Pomagaj: Waukeganski romarji $30; Ana Varšek $5; N. $1; Mrs. Mary Vehar $1, Frank Slokan $2; Math Zugel $1; Mary Vokač 50c. Za samostan: Frančiška Mautingar $2; Mary Orajner $2; Andrew Glawach $1; N. L., Gary $2 (za dve devetdnevnici); Rose Ha.mmers-cliick $2 (dcvetdnevnica). Za kolegij sv. FrančiSka: John Balchick 75c; Tony Squah $5. A. J. Klain $1; Frank Pavlin $1; Barbara Omahne 50c. Člani apoštolata so poslali: Pokojni Ivan Jaklič $10 (plačala Frances J.); pok. Jožef Dejak in pok. Marija Dejak, vsak 50c (pi. Mary Novak); John Stamfel $1; Kat. Gajan $1; Frances Novak SOc; Ivana Knaus SOc; pok. John Snedec (pi. Mrs. Fr. Jaklič); Ana Cam-pa $2; pok. Kari Božič SOc; Steve Božič 50c (za oba plačala Miss Božič); Jos. Russ $1; Mihael Turcer $10; Math Zugel $1; Jakob Zore $10; Matilda Ledinski $10 (pi. Mary Zerovnik); John Simonič $10; Stefan Jenko $1; Mary Dolenc 50c. Darovi za list Ave Maria: Mrs. M. Rossnian $1; Marko Blnth $1; Frank Slokan $1; Mary Habjan $1; Andrej Sroba $1; Marko Bluth 50c; Stefan Jenko 50c. Za lučke pri Mariji Pomagaj: Jožefa Heranc $1; Mrs. Perko $1; Mary Kavsek $1; Frank Flajnik $2; Marijana Karlin $1; Mary Omejc 50c; Mrs. La-kotich $2; Anton Oražen 10c; Ana Ple-mel $1; Neimenovana iz Forest City $1; Frances Starman $1; Agnes Shebat $1; Kat. Gajan $2; Joseph Gmitter $1; N. 10c; Mary Talar 30c; Frances Strajncr SOc; M. U., Sheboygan, Wis. $1; Alojzija Stopar 10c; Mary Mule 25c; Emilia Pe-chavar $1; Katinka Pavlic $1; Frank Za-lokar $1; Frances Janežič $1; Jera Peterka $1; Mary Terlep 21c; Magdaline Indihar $1; A. Dawson $1; Frances Cer-kvenik 20c; Mary Kovach 25c; Marija Grubar $1; Olga Buraz $1; Mary Globo-kar $1; Mrs. Stopnik $1; Jos. J. Kobal $2; Ivana Gliha $1; Lucija Kure $1; Barbara Omahne SOc. Na sv. maše so dali oz. poslali: Evgen Maučok 1 (3), Mr«. Bučar 3 (3), J. Wolf 1 (1), J. Bernot 1 (1), Mr. Kremesec 1 (2), Mrs. Mary Podboj 6 (6), Frances Mautigan 2 (2), Roza Pet-kovšek 2 (2), Judita Vaučo 1 (1), Mrs. Zeitham«r 1 (1), Ana Kuzman 2 (2), Mrs. Zoreč 1 (1), Mary Orajner 3 (3.S0), Ju-lijana Vrtnik 3 (3), Lucija Latkorič 1 (1), Frances Svete 1 (5), Mary Marinič 1 (1), Marija Stimec 1 (1), Polona Modric 2 (2), Agnes Kompare 1 (1) Mary Govrenčič 1 (1), Ivana Mlaker 2 (2), John Langus 2 (2), Anton F. Oražen 2 (2), Tony Mesarčik 2 (2), A. Požun 1 (1), Ana Plemel 1 (1), Neimenovana iz Forest City 2 (2), Mrs. Gombal 1 (1), Helena Uršulak 2 (2), Frank Slachetka 1 (2), M. Chevalier 2 (3), P. Braidlich 7 (7), Agnes Shebat S (S), Joseph & Mary Klucinec 1 (1), N. L„ Gary 1 (1), John Zore 2 (2), Mary Kukar 2 (2), Frances Selak 1 (1). Dragica Munich 1 (1), Frančiška Strniša 1 (1), Ana Dulka 1 (1); Maria Dulka 1 (1), Barči Gerzin 1 (1), K. Bonač 1 (1), Mary Hoge 1 (1), N. Strubel 1 (1), Terezija Gradšak 2 (2), Marie D. Firmin 1 (1), John Susman 1 (1). Katarina Pirhalla 1 (2), Mike Her-matz 2 (2), Mrs. Mollie Thomas 1 (1), Mrs. Ana Kovalcik 1 (2), Mary Benčič S (5), Margaret Znidar 1 (1), N., Laurium 5 (5). John Lazur 1 (2). Mary Mule 3 (3), N. 5 (5), Emilia Pechavar 1 (1), Frank Zalokar 1 (IV Jos. F. Muhich 2 (2), Frances Verhovec 1 (IV Valent Bi-zup 1 (3V Mariia Bebaj 1 (2), Mary Le-ooschak 1 (2). Jora Peterka 1 (1), Marko Bluth 1 (1>. Marija Tndihar 2 (2), Andrej Sroba 1 (3V Mary Kukar 1 (1). Frances Taklič 1 d), Frances Hartman 1 (1), Mihaela Rovere 1 fl). Anakonda Prak-šel 1 (1). Rose Hammerschick 1 (5), Josephine Pintar 1 CIV Rosi Oven 1 (1), Tosenh Marušak 2 (7). Mary Globokar 1 (IV N.. Lemont 1 (1). Slyvester Voi-tišek 1 m. Mrs. C. F. Grosdeck 1 (5), T oh ana Gliha 1 HV Mrs. Vanek 1 (S), Neimenovana iz Jolieta 10 (10). A. Ma-kovic 1 (2V Elizabeta Kramarič 1 (1). Frank Tndihar 1 (IV Stefan Lestan 2 (2). Margareth Kosiček 1 (1), Mrs. N. Capper 1 (3), Catherine Hladnik 5 ($). Sophia Hoffman 1 (2V Karolina Veščak 2 (2V Tvana Železnikar 1 (1), Katie Bi-cek 2 (2). Andrei Mantič 3 (3): Ana Sternad 1 (3): A.'Hren 3 (3): Tohn Jandura 1 (1): Tohn in Ana Kolšek 1 (0; Joseohina Kri-kura 1 (IV Mariia Arch 1 (1.50) Neimenovana iz Jolieta 0 (f>): Terezija Gi-rot 1 (1); Mrs. Delia Spelman 1 (2): Mrs. Zbačtiik 1 (1): Alojzij Zupane 2 (2): Neim. 7 (9): Mary Rožičovič 1 (1): N. 10 (10): Fan v Kaneca 2 (2) Ana Turban 1 (1): N. 24 (24): K. Hladnik 3 (3): Terezija Lesar 1 (1): John Gogala 2 (2): Frančiška Tomšič 1 (1): Karolina No-votnv 1 (1): R. Potočer 1 (1) Ivana As-seg 2 (2): Mary Vrenčur 1 (1); John in Ana Kozlaear 1 (1): Takob in Ursula Horvat 2 (2); na čast Mariji Pomagaj za zdravje so dali Neimenovani 2 (2): na čast sv. Jožefu 1 (1): John Adamič 2 (2): Agnes Horvat 2 (2); Frances Murn 2 (2); Nasenberg I. 1 (1): Amalija Bran-chich 1 (1): Sofija Simčič 9 (9); Miss Mary Zore 2 (2); Frances Meglen 2 <2> Žerdin Novak 1 (1); Krščanske matere i-/. Houston 1 (2); Marija Pavlešič 1 (1); Mary Kremesec 1 (1): 1- Zupane 2 (2): Katie Setina 1 (1): Mary Nemanich I (1); Barbara Stmcel 2 (2). Razno. Za Letopis je poslal še Rer. L. Gladek '$1; Za Šiško je nabral Rev. J. Trobec $12. — Za Apoštol9tro »v. Cirila in Metoda so dali letno pristojbino po SOc ti-le iz Jolieta: Marko Bluth st., Marko Bluth ml., Antonija Serdar, Frank Muš-kric, Uršula Ambrose, Terezija Ancel, Mary Vlašič, Barbara Jakša. Tem in vsem našim blagim dobrotnikom naj ljubi Bog povrne z nebeškimi darovi 1 i j Za spominsko cerkev v Šiški pri Ljubljani so doslej poslali: Mrs. Frank Ivančič $10; Terezija Cvel-bar $3; Barbara Omahne $1: Josefina Barbo $2; Mary in Helen Zore, vsaka po $1. Tem in vsem našim blagim dobrotnikom naj bo ljubi bog stoterni plačnik! -O- ZAHVALA ZA USLIŠANJE. Brooklyn. — Prav iskreno se zahvaljujem Mariji Pomagaj in sv. Tereziji za tislišanje v jako težki zadevi. Zelo sem bila bolna in sem obljubila javno zahvalo, ako se mi zdravje zboljša. Bila sem Dobro je že znano vsem' našim naročnikom in bravcem, da se zida v Šiški pri Ljubljani lepa spominska cerkev v čast sv. Frančišku Asiškemu. Iz časopisov in iz privatnih poročil povzemamo, da gre zidava dosti dobro izpod rok. Do praznika sv. Frančiška bo cerkev — oziroma je bila — toliko dovršena, da se bo v njej že vršila slovesnost sedemstoletnice. To p.a na zelo slovesen način. Iz vse Slovenije so povabljeni Frančiškovi častivci in nič ne dvojimo, da so se tudi v obilnem številu odzvali. Železnice so po vseh progah dovolile polovične vožnjo in pričakovati je bilo velikih množic, zlasti tretjeredni-kov in tretjerednic. Slovesnost je trajala dva dni. Kako se je obnesla, seveda danes še ne moremo poročati, saj pišemo to poročilo tik pred praznikom svetega Frančiška. Upamo pa, da bomo v kratkem o poteku kaj gotovega doznali in bomo v prihodnji številki vedeli kaj poročati. Zelo veselo je to, da spadamo tudi Slovenci med posebne častiv-ce velikega asiškega patrijarha, veselo tudi to, da se je po težkih uslišana in zato sedaj svojo obljubo izpolnjujem. Želim, da bi vsi spoznali, kako blage priprošnjike imamo v nebesih. K. Schneller. Marijini prazniki v oktobru. V tem mesecu obhajamo po vsem svetu praznik Matere božje presvetega rožnega venca in sicer 7. oktobra ali pa prvo nedeljo v mesecu (roženkranska.) Tu pa tam obhajaš še drugo nedeljo v mesecu praznik materinstva preblažene Device Marije, tretjo nedeljo pa praznik Marijinega devištva. Roženkranska nedelja nas spominja, da je Mati Božja naročila svetemu Dominiku, naj razširja pobož-nost svetega rožnega venca; s to pobož-nostjo bo spreobračal krivovcrce. To po-božnost ie zelo priporočal rajni papež T.en XITI. in obilne odpustke podelil za ta mesec. Na roženkransko nedeljo je porcijukulski odpustek za vse verne v vsaki cerkvi, kjer je postavno vpeljana bratovščina presvetega rožnega venca. P. A. F. skrbeh in z nemajhno bojaznijo vendar uresničil načrt, da bo ta spominska cerkev za veliki praznik vsega katoliškega sveta pod streho. Zlasti nas še veseli poročilo, ki pr.avi, da je cerkev jako lepa in dostojen spomenik sera-finskemu očaku. Manj veselo je pa kajpada to, da s tem skrbi in bojazni nikakor še ni konec. Velik dolg namreč leži na poslopju in ramah tistih, ki so z veliko požrtvovalnostjo preskrbeli ubogim Šiškarjem lepo hišo božjo. Darovi pa počasi, počasi dotekajo — tudi mi imamo, žal, danes poročati samo o daru Rev. Johna Trobca, oziroma njegovih f.aranov, ki so ponovno poslali svoto, označeno na drugem mestu. Naj sv. Frančišek obudi med svojimi slovenskimi častivci še novih dobrotnikov te prepo-trebne cerkve — dosedanjim pa preiskren Hog plačaj! Žal nam je tudi, da nismo mogli prinesti slik in opisa te cerkve v naši slavnostni številki. Pisali smo bili po oboje, pa na vemo, zakaj nismo naprošenega pravočasno prejeli. Morebiti se je kako zakasnilo. Uredništvo. v Spominska cerkev v Šiški pri Ljubljani. AVE MARIA" 823 SKI NA RAZGLEDU. JJRVATJE PROSLAVLJAJO sedem-stoletnico smrti sv. Frančiška z ve-"kinii slovesnostmi. Prav je zapisal neki '""vatski ccrkvetii list: Če je kateri narod "lolžati sv. Frančišku veliko zahvalo, smo gotovo mi Hrvatje v Bosni in Hercegovini. Zakaj vsak pedenj naše zemlje J® Posvečen s krvjo in sragami sinov sv. 1'rančiška. — Tega se narod s svojirrti voditelji tudi zaveda. O tem nam priča "a priliko prekrasna proslava, ki so jo Priredili 15. avgusta v Jajcu. Splača se, •ta io nekoliko opišemo. 12., 13. in 14. avgust so bili odločeni pripravo in se je zato vršila slovesna tridnevnica z govori in molitvijo. Zvečer 14. avgusta so dospeli Orli z Kodbo iz Doca in so se združili z Orli iz Jajca v eno samo četo. Pred samostanom so bili slovesno sprejeti in pozdravljeni. Od tod so šli takoj v cerkev na večerno pobožnost in k spovedi. Ob osmih Zažari mesto in okoliški griči v mogočnih kresovih v proslavo preporoditelja 'iudstva. Okna v mestu so se razsvetlila v lučih in topovi so zagrmcli, da je odmevalo mogočno z brega v breg. Ob devetih so odkorakali Orli in Orlice k vodopadu Plive, kjer je velik reflektor "letal svetlobo na slap, od tam so pa šli nazaj v cerkev. Točno o polnoči se je pričela slovesna služba božja z lepo pridigo o sv. Fran-Usku. Našteval je govornik nevenljivc *asluge frančiškanov za Bosno in Hercegovino. Narodu je kar sapa zastajala, ko je naštel skoraj nepregledno množino frančiškanskih mučenikov, ki so padli v hrambi za narodne pravice. "Zate, ljudstvo moje, so umirali fratri, da rešijo tvojo vero," tako je vzkliknil. Med sv. mašo so pristopili k sv. obhajilu frančiškanski bogoslovci, gimnazijci, sestre, Orli, Orlice in veliko število naroda. Na praznik Marijcga Vnebovzetja so dospeli novi verniki iz vseli okoliških župnij. Ob desetih je bila velika maša in navdušena pridiga. Govornik je z vso vnemo pozval vse navzoče ljudstvo, naj stopa po stopinjah sv. Frančiška in se da vpisati v Tretji Red. — Po sv. maši ic bila slovesna procesija z Najsvetejšim. Orli iz Doca so zelo dvignili slavnost s svojo lepo godbo. Po procesiji je bil zo-Pet govor. Zvečer je bila v velikem litelu slay nn«tna akademija Q>!ov in Orlic. V kar najbolj slavnostnem razpoloženju se je vsa slavnost vršila in rodila a«-lo lepe uspehe. Mladina, ki se zbira zadnji čas tako mnogoštevilno pod častitljivo orlovsko zastavo, je spoznala sv. Frančiška in videla, kako blizu je orlovski ideal idealu frančiškanskemu. Bog blagoslovi še dalje veliko delo Frančiš-kovih sinov v Bosni in Hercegovini! DOMANJE V ASSISI so imeli Hr-vatje iz Sarajeva 12. septembra. Šli so preko Zagreba, kjer se jim je pridružilo še veliko število drugih romarjev z raznih krajev hrvatske zemlje. OLOVENSKI ORLI so tudi bili letos v Assisu in sicer na povratku iz večnega mesta v prvih dneh meseca septembra. V Rim so poromali zavoljo velikega mednarodnega izleta katoliških telovadcev vsega sveta, ki mu je bil vrhovni pokrovitelj sam sv. oče Pij enajsti. Tudi veliko čeških in hrvatskih Orlov je bilo v Rimu. — V Assisiju so imeli slovenski Orli lepo slovesnost, pri kateri je imel slavnostno pridigo sarn ljubljanski škof dr. Jeglič. Razložil je velik, neprecenljiv pomen sv. Frančiška za vesoljni katoliški svet in je zelo poudaril ime-nitnost Tretjega Reda, katerega član je sam že dolgo vrsto let. Pozval je vse mlade romarje, naj ponesejo ljubezen do SV. Frančiška s seboj v domovino in naj jo pokažejo v dejanju s tem, da se pridružijo z vstopom v Tretji Red veliki družini častitljivega asiškega svetnika. \T ASSISU so na vso moč slovesno otvorili frančiškansko sveto leto zvečer 1. avgusta. O polnoči se je pela slovesna sv. maša in po njej se je vršila veličastna procesija, ki se je je udeležilo okoli 50.000 ljudi. V procesiji je korakalo tudi jako veliko število nadškofov in škofov. Celo laška vlada je poslala svojega zastopnika. \T RIMU bodo tekom frančiškanskega * svetega leta proglašeni za blažene mnogi frančiškanski mučenici iz starejšega in novejšega časa. DRIVILEGIJEV ali posebnih pravic je zelo veliko dovolil sv. oče za čas frančiškanskega svetega leta. Ti privilegiji se tičejo v prvi vrsti cerkva treh redov sv, FrančiSka in duhovnikov, ki so pri takih cerkvah z.a.posljeni. Veljajo pa tudi za cerkve, kjer je pravilno ustanovljen Tretji Red. Natančno so ti privilegiji našteti v zadnjem "Cvetju," ki smo ga pravkar prejeli iz starega kraja. ČPANIJA je zamislila prav poseben na-čin proslavitve sedemstoletnice velikega Asižana. Znano je namreč, da je imel sv. Frančišek izredno nežno ljubezen do vsakega živega bitja, do ptičev, štirinogatih živali, do rastlin, dreves in cvetlic. Že samo ime svetnikovo nas spominja one nežne ljubezni do vesoljnega styarjenja božjega. V čast te značilne poteze Frančiškovega značaja so organizirali v Španiji "teden dobrotljivosti." V vseh šolah in na vseh javnih zborovanjih se ima tisti teden poudarjati potreba dobrotljivosti in nežnosti ne samo nasproti sočloveku, temveč tudi nasproti živalim, zlasti onim, ki so na ta ali oni način pohabljene in si ne morejo same pomagati. — Tudi ta plemenita zamisel izkazuje sv. Frančišku zaslužeso čast. r\RUGA SPLOŠNA tretjeredniška kon-vencija v New Yorku je že tu. Vrši se od 3. do 6. oktobra na najslovesnejši način. Vsako jutro se vrše v raznih cerkvah svete maše s svetim obhajilom vernikov, nato pa velika zborovanja z govori in predavanji o Tretjem Redu. Vmes so tudi slovesne in pontifikalne svete maše s procesijami. Zborovanja se vrše deloma skupno za vse udeležence, deloma pa ločeno po stanovih, posebej za može, posebej za žene, posebej za mladino. Zadnji dan so na pi^jgramu poleg drugega tudi zabave in prijateljski sestanki. — Sv. Frančišek naj izprosi temu važnemu zborovanju veliko blagoslova božjega, da bo odslej Tretji Red vse bolj zagospodoval po katoliški Ameriki! VVON SOLNČNE_PESMI je nena-vadno ime novemu zvonu, ki bo pel slavo sv. Frančišku v njegovem rojstnem mestu Assisi. Mestno starešinstvo je namreč sklenilo, da se omisli tak zvon za mestni stolp v pomin letošjega Frančiškovega jubileja. Njegovo ime je pa odtod, ker se ima v zvon vklesati cela znana "solnčna pesem" sv. Frančiška. Vsa laška mesta bodo prispevala za nabavo tega zvona, ki bo stal 110,000 laških lir, CRANČIŠKOVA založba sc imenuje nova književna ustanova v Assisiju, ki je letos ustanovila v ta namen, da zbere vse knjige in spise o Frančišku, ki so izšle bodisi v laškem ali kateremkoli drugem jeziku. Ravno isto podjetje bo zbiralo tudi vsa muzikalična dela vsega sveta, ki imajo frančiškanski značaj. ■UELIK SVETLI KRIŽ so postavili v * mestecu Greccio na laškem v jubilejni spomin sv. Frančišku. To je tisto mestece, v katerem je naš mili svetnik postavil prve jaslice. Posvečenje. ki ga je izvršil škof iz Rietti, se je obhajalo po noči in veličastni križ je svetil daleč po širni pokrajini. Tudi ta zamisel ie znamenje, kako na različne načine skušajo Frančiškovi rojaki prosjaviti jubilej svo-iega nedosegljivcea vzornika. FRANČIŠKOVA ULICA se je našla celo v Jeruzalemu. V spomin letošnjega jubileja ie namreč odločil mestni guvernor. da se ena izmed lepših ulic odslei tako imenuje. Sai so pa zasluge sv. Frančiška in njegovih sinov za Jeruzalem in sploh za vso Sv. deželo tudi dosti znane. Otvoritev fr ančiSkovega JUBILEJNEGA LETA se ie izvršila v Rimu na zelo slovesen način. 7.a kraj vseh jubilejnih slavnosti ie odločena bazilika Ara Coeli. ki ie največje, najstarejše in najlepše frančiškansko svetišče v večnem mestu. Na otvoritev so se pripravili s slovesno tridnevnico. nri kateri ie podelil vsak dan eden izmed kardinalov troini blagoslov. V noči med 1. in 2. avgustom ie bila slovesna polnočnira: naj-prei slavnostni govor v čast velikemu Sc-rafinu in nato pontifikalna sveta maša. Ogromna množica vernikov ie do zadnie-ea kotička napolnila haino rnzsvetlieno baziliko. Silno krasno so bile iluminirane t tuli vse tri palače na Kapitolu in pa cerkvena fasada. Vso razsvetljavo ie preskrbela in plačala državna oblast. Točno v polnoči se ie otrlastl veliki k.mitolski zvon .oznaniuioč začetek frančiškanske era iubileineen leta večnemu mestu. Ta zvon jeno, kar more razumeti poganski čitatelj. Drugi opis se pa glasi: 'Ko skončamo molitve, prine-SeJ'o kruh, vino in vodo. Kateri predseduje, moli, opravi zahvalo "J vse ljudstvo zakliče: Amen. Vsak izmed navzočih je deležen svete Evharistije in dijakoni jo ne«ejo tudi odsotnim članom." Sveti Justin govori v istih izra- zih, kakoršne rabimo mi dandanes. Tudi sveto Evharistijo razume v istem pomenu, kar kaže njegova razlaga istotam: "To hrano imenujemo Evharistijo in je ne sme nihče drugi prejeti, kakor samo tisti, ki veruje, da je naš nauk pravi, in je bil o-čiščen v očiščevanju greha in prerojen, ter veruje, kar je Kristus učil. Teh reči ne prejemamo kot navaden kruh in pijačo, ampak kot Jezusa Kristusa, našega Zveličarja, ki je meso postal po božji besedi, si nadel človeško meso in kri zavoljo našega zveličanja; z eno molitveno besedo, ki prihaja od njega, postane hrana, s katero redimo svoje telo, meso in kri včlovečenega Boga." Da bi cesar bolje razumel sveto Evharistijo, mu sveti Justin celo opisuje ustanovitev presvetega Rešnjega Telesa: "Apostoli so nam povedali v zapiskih, katere imenujemo evangelije, da jih je Jezus tako naučil : Jezus je vzel kruh, se zahvalil in rekel: To storite v moj spomin; to je moje telo. Ravno tako se je zahvalil, ko je vzel kupo in rekel: To je moja kri. In jo je dal le njim." V tem spisu vidimo, da so v prvih časih verovali ravno isto, kar verujemo mi. Vsaka beseda nam potrjuje našo vero. Sveti Justin končuje svoje pismo z opisovanjem, da so koncem daritve po- birali miloščino: "Premožnejši verniki pa darujejo drugim po svojih močeh. Kar se nabere, se izroči tistemu, ki predseduje. On podpira siromake, vdove in vse, ki imajo težave zavoljo bolezni ali kakega drugega vzroka, ter jetnike in tujce. Ta je varuh vseh, ki so v potrebi." Tako je sveta cerkev vedno stala na strani ubožcev skozi vsa stoletja in je gojila ljubezen do bližnjega, ki se začne in goji po sveti Evharistiji. Ponovimo ob kratkem liturgijo ali pravila svete maše, kakor so jo obhajali za časa svetega Justina, v sredi drugega stoletja. Ta doba je najbližja apostolskim časom. Verniki so se zbrali vsako nedeljo ; taki, ki še niso bili krščeni, so morali ostati zunaj. Brali so svete knjige; med temi so bila pisma apostolov. Celebrant je razložil, kar so čuli iz pisma ali evangelijev. Nato so molili z duhovniki. Pri tem so vsi stali. Dali so poljub miru drug drugemu in prvi del svete maše je bil končan. Potem so prinesli, kar je potrebno za daritev: kruh, vino in vodo; vino so pomešali z vodo. Sledila je zahvala, kar je sedaj predglasje. Ko je bilo to skonča-no, je sledilo povzdigovanje in zavživanje. Vsi verniki so bili deležni svetega obhajila. Po molitvi po svetem obhajilu so vsi rekli: Amen. Ko so dijakoni razdelili sveto obhajilo pod obema podobama, so nesli sveto Evharistijo na dom o-nim, ki niso mogli priti v cerkev, bodisi zaradi bolezni ali pa, ker so bili v ječi zaradi vere. Ljudstvo je sprejelo božjega Gosta z vso gorečnostjo svoje vere. Spomnili so se tudi svojih bratov, ki so bili v potrebi. Kdor je mogel, je daroval svoj dar škofu, ki je imel blagajno v oskrbi; ta je bil namreč varuh vseh zatiranih. Maša je bila končana in verniki so se odpravili proti domu. Daritev svete maše pa opisujejo na isti način tudi drugi cerkveni pisatelji tistega časa. Mučenik sveti Irenej je živel proti koncu drugega stoletja. Sam pravi, da se je naučil svojega nauka od svetega Polikarpa. Ta pa je prejel svoj nauk naravnost od apostola Janeza in drugih, ki "so videli Gospoda." Sveti Irenej je pisal Florinu: "Ko sem bil še majhen deček, sem te videl s Polikarpom v Aziji. Lahko še prav natančno opišem prostor, na katerem je sedel bla- ženi Polikarp, ko je poučeval-" kako je opisal svetega Janeza druge, kateri so videli Gospoda, kako je govoril o Gospodovih čudežih in njegovem nauku, ker Je čul od očividca besede življenja-Polikarp je vse tako povedal, kakor stoji v svetem pismu. Te stvari sem slišal po usmilje" nju božjem in pazno sem poslušal in zapisoval, ne na papir, ampak v srce." Po zgledu sv. Ireneja tudi zapišimo nauk o presv. Evhafl-stiji globoko v svoje srce! Apostolstvo molitve. Rev John Mesečni namen za mesec november: Domačini duhovniki v misijonskih deželah. Nobena stvar ni Jezusu tako ljuba, kakor zveličanje duš. Bog sam ve, koliko je vredna človeška duša. Mi si ne moremo predstavljati njene vrednosti, vemo pa toliko, da se ni zdela Bogu prevelika cena — smrt Sina božjega samega. Kristus na križu je zaklical: "Žejen sem." Žejalo ga je po dušah. Ni mislil na svoje brezmejno trpljenje, mislil je na človeške duše. Tudi smrt ni zadostovala Sinu božjemu za odkupitev duš. Prejšnji večer je jasno gledal pred seboj svoje trpljenje in smrt; gledal je tudi na vse grehe, ki se bodo še zgodili; videl je, kako ga bodo priklinjali, tajili, satansko sovražili v najsvetejšem Zakramentu, vendar ni mogel premagovati svoje želje, da ostane med nami, da krepča naše duše. Nobena stvar mu ni tako ljuba kakor to, da vodimo duše k Njemu. Mi smo srečni. Poznamo pravega Boga in njegovo ljubezen do nas. Naši sosedje in naši prijatelji ga morda ne poznajo. Se več je pa ljudi v tujih deželah, ki sploh niso nikoli slišali o pravem Bogu. Tudi ti imajo neumrjoče duše, ki so odkupljene s predragoceno Krvjo Zveličarjevo; tudi po teh ga je žejalo na križu. Kaj je toraj naša sveta dolžnost? Ker smo sami srečni, se moramo izkazati hvaležne s tem, da pomagamo nesrečnim. Kaj moramo mi storiti? Kadar imamo priliko, moramo denarmo pomagati misij onom. Denar pa še ni vse. Veliko duhovnikov, bratov in sester je darovalo življenje za te uboge pogane. Tudi to še ni vse; največ je božja pomoč, ki jo dosežemo z molitvijo. S to jim pa lahko vedno pomagamo. Naj pride še tako učen človek iz kake druge dežele sem v Ameriko, nikdti ne bo zmožen, tukaj poučevati, če se prej ne vsede in ne študira jezika, navad in šeg ljudstva, da se tako vživi v ameriški živelj. Vsi veste, da mora priti človek zelo mlad sem, če se hoče dobro naučiti angleščine. Nekaterih reči se lahko navadi, vendar jih ne bo nikoli tako dobro znal, kakor rojen Amerikanec. Mislite si človeka ki je prišel s Kranjskega, da bi poučaval ameriške športne igre, posebno žoganjc. Isto se godi z našimi misijonarji v tujih, malikovalskih deželah. Ko pridejo tja, so večji tujci, kakor smo mi kedaj bili, ko smo prišli v Ameriko. Naj bodo še tako dolgo v tuji deželi, vedno je še marsikaj, s čemer se ne moreio udomačiti. In čeprav bi se nazadnje popolnoma vživeli v način mišljenja in čuvstvovanja tujega naroda, vendar ostanejo tujci na tujem in popolnega zaupanja pri poganskem ljudstvu ne bodo imeli. Vse nekaj drugega je pa, ako postane domačin misijonar. Sredi svojih ljudi )e zrasel in pozna njihove duše do zadnjega kotička. Zato je ena poglavitnih P0' treb misijonskega delovanja, da se vzgoji v misijonskih deželah kolikor mogoce veliko število misijonarjev domačinov. Naši misijonarji se za dosego tega c1' lja tudi na vso moč trudijo. Toda to Jc jako težka naloga. Za potrebne šole P0' vsod manjka denarja, manjka učnih či. Kar je pa glavno — manjka duhovniških poklicev med poganskimi narod1' Tu se moramo spomniti naročila Gospodovega: "Prosite Očeta, da pošlje delavcev v svoj vinograd." Bog hoče^ 111 pričakuje od nas, da ga prosimo za številne misijonske poklice. Ravno temu molitvenemu namenu Je pa posvečen mesec november. Z veseljem se bomo torej odzvali vabilu prošnji sv. Cerkve in molili sledečo lS" kreno molitev: Molitev vsakdanjega jutranjega dobrega namena. O presveto Srce Jezusovo, po roka'1 prečiste Device Marije Ti darujem vse molitve, dela in trpljenja današnjega dne v spravo za vse žalitve, ki jih trpiš v zakrametnu presv. Rešnjega Telesa, ,n za domače misijonarje v poganskih deželah. "AVE MARIA" 327 ............................................................""! f Čudodelni Praški Jezušček. Piše č. S. Sabina O.S.F. Sheboygan, Wis. ISIM m f vi j g.-.. «$1* . • i 4*2 ' '' aMHT f i WrW J ; i|H 1 f'^T'M ■ i i ** K I i ■ ■ (Dalje.) ..........1 tN Ok. EKEGA dne v letu 1628. potrka kneginja Po-liksena pi. Lobkowitz, ki ji je neizprosna smrt pred štirimi leti ugrabila soproga del življenja je posvetiti delom lju-— na samo- -— ostali namerjala bežni in pobožnosti stanska vrata, želeč govoriti s pri-orijem. Ko pride, mu izroči mali voščeni kip rekoč: "Tukaj, častiti oče, vam prinašam svoj največji zaklad na zemlji. Častite to podobo in bo konec vašim stiskam in nadlogam in ne boste trpeli nobenega pomanjkanja več. Dasiravno se je čudno glasila izjava pobožne kneginje Španjol-ke (prinesla je kip s seboj iz Španije), se je vendar izpolnila. Z Jezuščkom vred je prišel v samostan izreden blagoslov in sreča. Kar je pa še bolj čudovito: ta blagoslov je ostal, dokler so častili božje Dete v tej podobi. Iz-premenil se je pa blagoslov v pro-kletstvo, kolikorkrat so začeli o-puščati to češčenje. To se je večkrat zgodilo. Sprva so redovniki postavili kij) na odličen prostor v svojem oratoriju in se kar skušali med seboj v češčenju ljubke sk rivnosti Detinstva Jezusovega. Posebno novinci so se odlikovali v češčenju malega Deteta, med njimi najbolj p. Ciril. Ta mladi redovnik je prejel veliko milosti od Jezuščka. Dalje časa je trpel budo notranje trpljenje, notranje boje. Prišlo je tako daleč, da je skoraj obupal in hotel zapustiti samostan. V tem trpečem položaju se vrže na kolena pred mali kip Deteta Jezusa, potoži mu svoje gorje, odkrije svoje bolečine. Bilo mu je naenkrat čudežno pomagano in čutil je polajšanje. Res, srečen, ki zaupa v božje Dete! Pa tudi v gmotnem oziru se je zboljšal samostanski položaj. Ko je cesar Ferdinand zvedel, v kakem pomanjkanju žive redovniki, jim je določil letno 3000 goldinarjev podpore, kar je bila v tistem času velika svota. Tudi njihov vinograd, ki je bil prej leta in leta skoraj brezploden, je obrodil izredno dobro. Lahko bi se mislilo, da bodo te izredne milosti samostansko družino neprestano izpod-bujale k hvaležnosti do njihovega največjega dobrotnika, malega Deteta Jezusa. Žal, da ni bilo tako. Že čez par let je gorečnost omrznila — in Jezušček je ostal — pozabljen. II. Nekaj so k temu pripomogle tudi politične razmere. Zavoljo neprestanih nemirov in vojska je bil leta 1630. novici jat prestavljen v Monakovo (Miinchen). Ko so odšli novinci, je prenehalo tudi češčenje. Istočasno je zapadel samostan prvotnemu uboštvu in pomanjkanju. 11. novembra leta 1631 je 18 tisoč Saksoncev, del armade švedskega kralja Gustava, napadel Češko, jo premagal ill si jo osvo- jil. Okoli 80 luteranskih pridigarjev je zavzelo mesta v katoliških cerkvah mesta Prage. Duhovniki, med njimi tudi oo. karmeličani, so morali bežati. Samo dva sta ostala. Bila sta strogo zastražena kot ujetnika v lastnem samostanu. V splošni zmešnjavi, preden so redovniki bežali iz samostana, so tudi pozabili vzeti s seboj čudežni kip malega Jezuščka. Ko so divji Saksonci drvili in plenili po samostanskih prostorih, so prišli tudi do kipa. V divjem sovraštvu do vsega katoliškega ga eden vojakov drzno sune in podere za oltar. Sicer je kip ostal nepoškodovan, le rokici sta se odlomili. Po končani vojski, leta 1635, se vrnejo karmeličani nazaj v svoj samostan. Ni se pa vrnil ž njimi božji blagoslov. Cesar Ferdinand III. jim je odtegnil letno podporo, ki jim jo je njegov oče dajal redno vsako leto. Tudi jim ni izplačal obljubljenih 5000 goldinarjev za popravo močno poškodovane cerkve. Vinograd, ki je dolgo vrsto let pripadal samostanu, je izročil cesar v oskrbo drugim. Nesreča je sledila nesreči. Ni se čuditi. Kip Jezuščkov, podoba njihovega mogočnega zavetnika in dobrotnika, je ležala onečaščena v prahu za oltarjem. Pa nesrečna redovna družina si je naložila še drugo krivdo. Eden novincev je slučajno našel kip za oltarjem. Namesto, da bi ga očistil prahu in mu izkazal dolžno čast, ga vrže nazaj, kakor pred leti protestan- 328 -AVE MARIA" tovski vojaki. Vsi so čutili nekaj neznosnega v samostanu. Več bratov je v tem času izstopilo. Noben prednik ni mogel ostati na mestu določen čas. Novicijat so morali spet premestiti v Monakovo. Ostali redovniki niso bili zadovoljni. Neki skrivnostni nemir in notranje trpljenje se jih je polastilo, da so skoraj vsi prosili generala, naj jih premesti v drug samostan. P. general je s strahom opazoval, kako se nekdaj tako cvetoči samostan bliža žalostnemu koncu. Ni pa mogel najti skrivnostnega vzroka te izpremembe. To je trajalo sedem let. Nazadnje, po bridkih preizkušnjah, se je obrnilo na bolje. Leta 1637 se je vrnil v Prago nazaj p. Ciril, nekdanji goreč častilec malega Jezuščka. "Kje je Jezušček?" je bilo njegovo prvo vprašanje. Ni-kdo mu ni znal odgovoriti. Dobri p. Ciril je obrnil vsak kotiček v samostanu. Po dolgem iskanju najde zaklad svojega srca v tako za-ničljivem položaju. Ves prašen je bil kip in zanemarjen, obleka skvarjena, ročici polomljeni. Kolikor se je dalo storiti, je storil p. Ciril in ga zopet postavil v češče-nje na kor. Navdušeni po zgledu p. Cirila so tudi drugi redovniki začeli častiti Jezuščka in mu odkrivati svoje težave. Vzroka za to so imeli zadosti. Zopet so Švedi stali pred Prago. Kroglje so frčale ob samostanskem zidovju. Vendar to pot Švedi niso podjarmili Prage. General Bonner, ki je zapovedoval sovražnim četam, je o-pustil obleganje. Karmeličani, po žalostnih izkušnjah poučeni, sklenejo, da se bodo spet zatekali k Detetu Jezusu, ki se jim je v prejšnih časih izkazal tako milosti poln in do-brotljiv. V tem jim je bil zopet vzor p. Ciril. Po cele ure je pre-klečal in molil pred kipom. Neko noč je bil čisto sam s svojim Je-zuščkom v oratoriju in prosil še gorečneje ko navadno, da bi ljubi Bog odvrnil vse nadloge od mesta in od njegovega samostana. Primeri se, da začuje pomenljive besede: "Usmilite se me in jaz se bom vas usmilil! Dajte mi zopet moje ročice in jaz vam bom dal mir. Kakor vi mene častite, tako jaz ravnam z vami." Začudeno in prestrašeno vzame dobri p. Ciril kip v roke. Nese ga k priorju in mu pripoveduje, kaj se je zgodilo. Prosi ga za potrebni denar, da bi se ročice popravile. Pater prior mu reče, da je samostan preubog, da ne more tega storiti. Žalostnega srca nese p. Ciril Jezuščka v svojo celico. Misli, moli in preudarja, kje bi dobil denar za popravo. Ko je bil v te misli zatopljen, ga pride klicat zakristan k bolnemu možu, da ga pripravi za pot v večnost. Ko je z bolnikom vse o-pravil, mu je začel otroško preprosto pripovedovati o svojem zapuščenem Jezuščku. "Cesar je polno srce, rado skozi usta gre." Bolnik je bil zavoljo patrove ljubezni do malega Jezuščka ves ginjen in mu da precejšnjo svoto denarja, več kot bi stali stroški popravila. Poln veselja hiti p. Ciril k svojemu predstojniku in ponovi prejšnjo prošnjo. Ta ga mrzlo zavrne, češ: "V tej veliki bedi se ne izplača, porabiti denar za take otročarije." Vendar se kmalu premisli. Brez vednosti p. Cirila da napraviti nov, večji in lepši kip Deteta Jezusa in ga postaviti na oltar. Tu se zgodi nekaj posebnega. Ko je bil kip prvič postavljen na oltar v češčenje, se prekucne velik svečnik in ga popolnoma uniči. Predstojnik sam je bil občutno kaznovan. Polotil se ga je notranji nepojmljiv nemir. Postal je kot predstojnik nemogoč in je bil premeščen. Za naslednika je bil imenovan p. Dominik. Komaj je nastopil svojo službo, pride k njemu p. Ciril z zapuščenim Detetom v roki, ponavljajoč svojo prošnjo. Tudi tu naleti na odpor. Novi prednik je bil mnenja, da je samostan preubog za take stvari in mu kratkomalo odbil prošnjo. Bolj žalosten ko kedaj poprej, je p. Ciril nesel Jezuščka nazaj v svojo celico. Skušal je z otroško ljubeznijo in gorečim češčenjem nadomestiti, kar so njegovi so-bratje tako trdovratno odrekali. Drugič se primeri čudovit dogodek. Ko je nekega dne p. Ciril molil pred oltarjem karmelske Matere božje, pristopi nepoznana gospa in mu izrdči kot miloščino za cerkev precejšnjo svoto denarja. Z veseljem hiti s sprejetim darom k predstojniku. Ta je v veliko veselje p. Cirila dovolil, da se ročici popravita. A njegovo veselje ni trajalo dolgo. Prednik se je premislil in samo del denarja odločil za popravo. Svečar, ki se mu je delo ponudilo, ni hotel dela sprejeti za tako majhno ceno._ Kako je to zopet bolelo dobrega p. Cirila! Z žalostnim srcem je potožil svojo bridkost ubogemu, zapuščenemu Jezuščku. (Dalje prih.) Njegov klic. RED našima sestrama se je vrstila slika za sliko iz rožne dobe življenja, ki se vse zde v poznejših letih lepe, četudi jim je bilo ^orda takrat primešanega že kaj talina v med detinske brezskrb-n°sti. Vse jima je bilo še tako sveže v spominu, kakor da se je ele včeraj odigralo na odru živ-'ienja. Čujmo sestro Julijo, kaj pripoveduje hčerki planin iz dni, ki so •'i, pa jih ni več. » "Blažena leta nedolžnih otrok! e se sedaj spomnim nazaj na-llja> me obide tiho hrepenenje, a ne prikliče jih več nazaj." Z bratcema Gastonom in Loui-Sorn, s sestrico Estelle se je igrala 1)0 livadah, nabirala cvetke in jih fosila na domači altarček. Oče ji Je bil trgovec, pa je umrl, ko je s*ela komaj deset pomladi. Od te-je prevzela vso skrb zanje lTlati. Zlata mamica, koliko se je trUdila ž njimi! Ves Dinan, slikovito bretonsko mesto, se ji je ču-da zmore toliko skrb. Sicer ^ bil odločen za varuha stric Georges, pa se ni mnogo zmenil ^anje in je prepuščal skrb vdovi Do tedaj se je naša sestra lah-mirno igrala s svojim jagenjčkom v družbi bratov in sester, j^asih se jim je pridružil sosedov "'erre, lep, ljubezniv deček, in takrat je bilo še bolj veselo. Polni So jih bili domaČi logi, polni travniki in vsak je z zadovoljstvom • °Pazoval cvetoče obrazke. Marsikdo se je obrnil do matere in ji Priznal: "Kako ste srečni!" Najrajši se je pa deklica mudila na vrtu, kjer je imela svojo lastno gredico, da je po mili vo-gojila na njej cvetlice. To so Jl bili najlepši trenotki življenja, *-ako se ji zdi: med cvetlicami . . . " sama si najlepši cvet med cvetovi," ji je dejal nekoč starej "AVt MARIA"____ Slika iz misijonskega življenja. (Dalje.) ši brat, pa ni razumela, kaj hoče reči. Nekoč je bila bolna in je morala cel teden ležati. Kako ji je bilo hudo, ker je mislila, da se bodo vse cvetke posušile med tem. Kako se je pa začudila, ko je šla po prestani bolezni prvič pogledat na vrt in je našla vse zelenje in cvetje v najbujnejši rasti. Toda brž je bila zastavica rešena, ko je zapazila za cipresnim grmičem napol skrito trojico: Gastona, Louisa, Estelle . . . Zadnja je držala v roki majhno škropilnico in zaklicala: "Poglej, Hortense, ali niso lepe?" In res so bile. Rosne kapljice so v jutranjem solncu blestele na njih, kakor hi bile okrašene z diamanti in najdražjimi biseri. Tem biserom so se pa pridružili še drugi: solze hvaležnosti v očeh male Hortense! . . . Ko je napočila dvanajsta jesen v njenem življenju, jo je poslala mati v samostansko šolo v St. Malo. Oba brata sta že poprej odšla vsak na svojo stran v za nju primerne šole. V zavodu se ji je odprl čisto nov, doslej popolnoma nepoznan svet. V predstojnicah je našla dobre voditeljice, ki so dobro poznale značaje v varstvo jim izročenih deklic. Mlado, živahno Hortenso so vzljubile z vso materinsko ljubeznijo, ona jim je pa njihovo ljubezen vračala in se jim v vsem zaupala. To je bila njena sreča, kar je prav za prav šele pozneje spoznala. Zakaj med to-varišicami si je pridobila dovolj prijateljic, toda med njimi se je našla tudi marsikatera, ki ji življenje v zavodu z natančno določenim dnevnim redom ni bilo všeč in si je želela čimprej ven v svet. Tudi nji so začele nekatere slikati življenje v zavodu v temnih barvah, tam zunaj so pa videle vse v najlepših, najbolj bujnih slikah. Hortense ie razodela v»r to se 829 Sal. Br. Martin Berlec. stri Emiliji, svoji največji zaupnici, ki ji je znala pomiriti srce. Povedala ji je, kako se skozi barvano steklo, skozi katero gledajo otroci, vidi vse lepše, nego je v resnici, in kako si je že marsikateri metuljček opalil peroti, ako je preveč zaupal zgodnjemu pomladanskemu solncu. Hortense je bila pomirjena in se ni več menila za vabljive besede tovarišic, čeprav so jo odslej nekatere imele za hinavko in so se je pričele ogibati. Prave prijateljice so ji pa le ostale in to ji je bilo dovolj. Leta so tekla in življenje v zavodu je hitro minilo. Poslovila se je od zavoda in se vrnila domov v Dinan. Iz majhne deklice se je bila razvila mlada gospodična. Dobro je čutila, da se marsikatero oko obrača za njo. Zlasti prijatelj mladih dni, sosedov Pierre, je zopet pogosteje in pogosteje prihajal k njim na obisk. Razvil se je bil v lepega mladeniča, a sicer je bil prejšnji ljubeznivi tovariš: dober dečko v vseh rečeh, veren sin globoko verne Bretonke. Vsak čas je imel postati dedič velike očetove trgovine. Tovarišice so zavidale Hortensi, ali ona se niti zavedala ni, zakaj zahaja Pierre k njim. "Zavoljo tebe," ji je povedal nekoč Louis, pa ona se je samo vprašujoče nasmehnila. Zavedala se je, da ga je prehitel drug ženin, ki jo že nekaj let kliče k sebi v samostansko življenje. Globoko sicer ceni sosedovega, ve, da je dober fant, pošten, pa še bogat poleg tega, toda kaj je vse to v primeri s tem, kar ji nudi nebeški Ženin? . . . Toda, kako naj želje svojega srca razodene? Težka, ah, težka naloga! Mamici bi že še odkrila svoje srce, toda Louisu, ki tako ljubi svet, stricu Georgesu, ki je sicer dober mož, pa vendar tako malo ceni to, kar je njej nad vse drago? . .. Da bi bil vsaj še živ njen ljubi Gaston, pa, ob, ni ga več! Ze je nekaj let, kar ga pokriva neznani grob ob Somme. Nikoli ne bo pozabila sporočila njegovega vojnega tovariša: "Naslonjen name mi šepeta zadnje pozdrave za vas, počasi, v pretrganih besedah, kakor sve-tiljka, v kateri pojema olje. Iz prsi mu curlja kri, ki je ne more u-staviti zasilna obveza. Bled je v lice, a oči mu žare, me bodre k višjim idealom, ki jih je njegovim očem odmaknila kruta vojska v nedosegljive dalje. Zroč v ožarje-no večerno nebo šepeče: Ko bi se mogel darovati Gospodu v njegovi sveti službi, ko bi mogel pred smrtjo darovati vsaj eno sveto mašo! Tako blizu sem že bil svojemu prekrasnemu cilju. . . Sprejmi, Gospod, mojo dobro voljo . . ., reši Francijo . . . Zapisujem njegove zadnje besede. Še en pogled name . . ., skuša se dvigniti . . ., pade nazaj — žrtev vojske . . . Tako in podobno se je glasilo pismo. Tako je odšel njen ljubi bratec, ki je s tako gorečnostjo študiral bogoslovje . . . Takrat je bilo, ko je v njej dozorel končni sklep: Namesto brata se hoče ona darovati Gospodu. Da, v misijone pojde, da s tem doprinese toliko večjo žrtev Neskončnemu, ne samo za rešitev neumrjočih duš ubogih poganov, temveč tudi žrtev na altar domovine . . . "Oh, sestra Virginija, zakasnili sva se," je nenadno prekinila tek pripovedovanja, "solnce nama pošilja že poslednje pozdrave in toliko dela naju še čaka." "Res je," je odgovorila sestra Virginija, "predolgo sva se mudili." Planeta kvišku, da bi odhiteli po opravkih, ko nenadoma stoji pred njima sestra Celestina vsa zasopljena in vznemirjenje se ji bere na obrazu. "Povsod sem vaju že iskala. Pojdita hitro k častiti materi, nekaj važnega ima za vaju." Ta novica ju je v prvem trenot-ku vznemirila. Pa pomislili sta, da kdor zaupa v Gospoda, se mu vse obrne v dobro, in sta vdani hiteli v sobo matere predstojnice. Bolj in bolj se je mračilo. Kres- nice so poletavale po vrtu, veliki škržati so se oglasili po bližnjem drevju, murni so oznanjali mirno noč in žabe so obhajale veselo svatbo, saj je bil to njihov dan^~ dan po dežju. (Dalje prih.) Rev. P. Evstahij Berlec, O.F.M.: Nebesa. Nebesa, božji večni dom, Najvišjega prestol žari, V svetlobi lastni Bog živi. . . Gospodu, upam, peval bom, v očetovsko mu lice zroč, brez konca hvalil blago moč! Nebesa ! O, ljubezni med iz božjih se cedi cvetov, v satje izvoljenih duhov. . . Nebo! Besede vseh besed, želje srca presega vse in blaženstvo obsega vse. Koledar Ave Maria ZA 1927 je že izšel. Razpošilja se obenem s to slavnostno številko Ave Maria. Sezite pridno po njem — je lep! "AVE MARIA" 331 Na misijone v Indijo. SB POLNI zanimivosti so naši izprehodi. Dečki prepevajo pesmi, mi pa skušamo s prijetnim združevati ko- _ ristno: pridobiti si kakega pogana, naj bo že star ali mlad, svetle ali temnobakre-ne kože. Bližajo se nam včasih s strahom, včasih z zaupanjem. Lasje jim štrle kvišku, oči se jim pa svetijo, saj- vidijo v naših rokah "ka dur" in "medal" — podobice in svetinjice — za katere se vsi od kraja pulijo. Če bi jih imel ne vem koliko, v kratkem času bi vse razdal. Pa je treba razlagati, da je to Odrešenik sveta, to Mati Božja itd. Z velikim začudenjem poslušajo te nove reči. Eden ali drugi od nas, ki že bolj razume indijski jezik, jih kar ob takih prilikah začne učiti delati križ, in izrekati krščanski pozdrav. . . Ko pa odhajamo, se sliši od vseh strani: "Khublei, khublei — izi-az, ki velja za pozdrav, a ima ne vem koliko različnih pomenov. To je ena solnčna slika v našem življenju. Seveda se to more vršiti samo v toplem letnem' času in še tak 6as nas je nekoč pošteno namočil dež, ko smo bili na potu v neko vas. Tam smo obhajali prav lepo popoldansko službo božjo. Najsvetejše je bilo izpostavljeno v hiši neke poganke, ki do takrat ni hotela nič slišati o krščanski veri, pa kmalu nato je zaprosila, da bi biLa sprejeta med katehumene. Z nami je bilo več kristijanov iz Shillonga, ki so poleg naših misijonarjev imeli navdušene govore na svoje poganske rojake — ti so pa poslušali z očmi, z ušesi in usti. Potem je zacingljal zvonček, mi smo pripognili kolena, oni pa — matere z otroci na hrbtu kot pri nas ciganke, možakarji s čiki v ustih, otroci po vejah visokih dreves — so gledali na prizor, ki se je prvič odigraval pred njihovimi očmi: Jezus blagoslavlja svoje, tudi tiste, ki ga še ne poznajo. Taki prizori imajo veliko moč na te ljudi, ker tako se uče spoznavati lepoto naše svete vere. In v mnogih srcih zmaguje milost božja, v nekaterih naravnost čudežno. Na sprehodih vidimo tudi mnogo kamnov raznih oblik, a brez vsake kamnoseške umetnosti, pod katerimi hranijo pepel umrlih prednikov, katere imajo v veliki časti. Sploh se duhov zelo boje. Mnogi blagrujejo nas, češ: srečni, ker se ničesar ne bojite. Oni se predvsem boje hudobnega duha, ki ga zlasti nekateri zelo časte pod imenom "thlen." Nekdaj so mu lovili glave, zdaj je pa to pod smrtno kaznijo prepovedano. Vendar naskrivaj ponoči ni varno hoditi po gotovih krajih. Seveda se vse to ne more popisati v nekaterih stavkih. Povedal sem že, da nas je tisti dan namočil dež — v suhem letnem času nekaj nenavadnega. Drugo jutro je pa bilo nebo čisto kot oko nedolžnega deteta. Zgodi se tudi, da pada dež, obenem pa sijejo svetle zvezde na nebu. Zopet drugikrat se čudovito lepo bliska ponoči, da se ne da popisati. Assam je res čudovit svet in to pomeni tudi njegovo ime. Kakor sem že omenil, je sedaj, ko to pišem, pred vrati Velika noč. Imamo vsa cerkvena opravila velikonočnega časa, zlasti velikega tedna. Verniki radi pridejo v cerkev, pa tudi pogani. Neki pogan, ki je iz radovednosti prišel pogledat, kaj se godi, je z začudenjem gledal, zakaj so vsi kipi zagrnjeni. Radovedno je vprašal : Zakaj imate vašega Boga zagrnjenega, ali Ka ne mislite več častiti ? Ko bi čakal, da bi ga mogli poučiti, da bi zvedel resnico o Resnici! Toda kaj, ko mnogi, ka- Sal. Br. Martin Berlec. (Konec.) kor svoj čas judje, trdovratno maše ušesa. . . Na cvetno nedeljo je pa bilo prav tolaživno gledati množico, ki je hitela po palme in se razvrstila v dolgo procesijo. Toda nehote postane misijonarjevo srce žalostno, ko vidi toliko ovc, ki niso iz tega hleva, ki pa tudi nimajo niti smisla za razumevanje, da jih čaka v "Church Divine Saviour" On, ki je iz ljubezni do duš prelil svojo presveto Kri. . . O, še je Jezus žejen neumrjo-čih duš in misijonarji bi mu radi še bolj gasili to žejo, ko bi le imeli več sredstev in pripomočkov. Vendar ne misli, dragi rojak, draga rojakinja, da to zato pišem, da bi te nadlegoval. Nikakor ne. Sem človek, ki noče nikomur delati nadlege. Najmanj pa vam, ameriški katoličani, ki imate sami toliko cerkvenih in pobožnih ustanov podpirati. Podpirate itak tudi misijone v poganskih deželah nad vse požrtvovalno, sam Bog vas blagoslavljaj pri vaših žrtvah! Da pa ta delavna ljubezen ne ohladi, je prav in potrebno, pogosto spominjati in opominjati verno katoliško javnost, naj ne pozabi velikega dela svete Cerkve, ki ga opravlja v poganskih zemljah. Brez stalne in izdatne pomoči iz krščanskih dežel, iz katoliške domovine, bi misijonarji ne mogli dolgo žeti uspehov. Gospod Bog hoče, da vsak katoličan po svojih močeh prispeva za veliko skupno delo — z molitvijo in z darovi — da tako vsi skupaj misijonarimo in vodimo duše k Bogu. Veliko in vzvišeno delo je to. Naša mati Cerkev ga vrši po vsej zemeljski obli z lepimi uspehi. O, da bi se mi vsi vedno in povsod zavedali časti in sreče, da smo otroci te velike matere, te vodnice milijonov in milijonov v nebeško domovino. . . Imelda: Ljuba Mati božja je služila Gospodu v templju že, ko je bila tri leta stara, in Margareta, ogerska princezinja, je bila z dvanajstimi leti že redovnica sv. Dominika. O mama, kdaj bom smela še jaz obleči redovno haljo? Castora: Kmalu, otrok moj. — Pokliči mi teto (Massima hitro ne-opažena odide) in se igraj z Marjetico! (Imelda odide.) X. prizor. Castora (s sklenjenimi rokami) : O Mati, moja Gospa, kakega otroka si mi podarila. Ves naj bo tvoja lastnina — tebi ga zopet izročim. (Zgodovinsko.) Massima (vstopi razburjena) : Poslušala sem tvoj pogovor z I-meldo. Kaki izbruhi! Castora: Velika ljubezen mora izbruhniti kot ogenj; najti mora prosto pot. Massima: Toda te zmedene misli in besede otroka! Castora: Srce brez ljubezni ne more rezumeti jezika ljubezni. Massima: Pa pomisli vendar •malo na Imeldino starost, prav za prav na njeno mladost. Castora: Ljubega Boga ne moremo prezgodaj ljubiti. Čim prej — tem bolje. Massima: Torej tega desetletnega otroka hočeš pustiti k sv. obhajilu in mu dovoliti vstop v samostan? Castora: Gotovo. Če bi bilo samo od mene odvisno, bi pustila Imeldo že davno k mizi Gospodovi. Zveličar kliče vse, prav vse: "Pridite k meni-vsi" — in ne izključuje otrok. Komu drugemu naj jih zaupamo, če ne božjemu Prijatelju otrok? Massima: Otroci ne razumejo te ski-ivnosti. Castora: Če so premajhni, da bi popolnoma razumeli, niso premajhni, da bi ljubili. Če bi hoteli čakati tako dolgo, da bi razumeli Gospodovo ljubezen, bi se vso božjo večnost ne smeli približati sveti mizi. Ne, ne, Massima, pustimo otroke k Zveličarju, preden jih vjame svet v svoje mreže in preden jim ukrade z nedolžnostjo vred otroško veselje. Gorje o-trokom, ki so prej vzljubili greh nego Zveličarja. Kako težko življenje jih čaka! Massima: O kakem razumevanju te skrivnosti ni vredno, da bi človek govoril — otroci ne vedo v tej starosti sploh nič o Bogu. Castora: Tvoje mnenje je sicer popolnoma napačno, a ne glede na to rečem: tudi če bi otroci o Bogu nič ne vedeli — ljubi Bog ve zanje. Zveličar je poklical pred vsem otroke in otroške duše k sebi. Božje Dete je kralj otrok in nedolžni otročiči obdajajo njegove jaslice kot prvi mučenci. Massima: Otroci so preveč lahkomiselni. Castora: Prav zato pa potrebujejo opore. Jezus je moč slabotnih. Massima: Zgodnje sveto obhajilo izpodkopuje otrokovo vese-lost. Castora: Zveličar je veselje angelov in navdaja nedolžne duše s sladkostjo nebeškega veselja. Pa povej sama, ali nima nedolžnost pred pravice za najčistejše veselje? — Massina, druge stvari so, ki izpodkopujejo otroško veselost. Massima: Nikar se ne trudi. Nikdar me ne boš pridobila za svoje nazore. Naju ločijo temeljne misli. Ta prepad se ne da premostiti s tvojimi šibkimi dokazi. Sadovi tvojega vzgajanja bodo grenki in žalostni. — Kam boš torej peljala Imeldo? Castora (zelo resno, s poudarkom) : Z milostjo božjo in pod Marijinim varstvom — v nebesa! (Zastor.) DRUGO DEJANJE. Ista soba kot v prvem dejanju. 1. prizor. Massima (vstopi s pismom v roki) : Torej Castora se hoče vrnili še danes. Škoda, da ne pove ure. — Imelda! (Se ozira okrog) : Imelda! Kje neki tiči zopet? Marjetica (vstopi). Massima: Kje je Imelda? Teta Castora se vrne že danes. — Ker ni napovedala ure in ker je vreme tako krasno, bomo šle vse tri zdaj na izprehod. Pokliči hitro Imeldo. Merjetica: Ne bo mi je treba dolgo iskati. Imelda pozna le dvoje priljubljenih kotičkov, ki sem jih končno vendarle odkrila: ali kleči pred tabernakljem ali pa v utici pred Marijinim kipom. Massima: Če jo najdeš na ka-rem izmed teh dvej krajev, ne bo šla za kazen z nami na izprehod, (zaničljivo) ampak bo lepo doma vdihavala nebeški zrak. II. prizor. Imelda (vstopi). Marjetica: Ravno sem te hotela poklicati. Mama je vprašala po tebi. (Odide.) Imelda (ljubeznivo) : Tukaj sem, teta! Massima (strogo) : "Kje si bila?" • -« Imelda: "Iskala sem njega, ki ga moja duša ljubi. On je pri nas vse dni do konca sveta: moje oči in moje srce naj se mudi tam vse dni življenja. Občevanje ž njim nima nič grenkega, njegova družba nič neprijetnega, ampak samo radost in veselje." (Sv. pismo.) Massima: Pusti to brezmiselno klepetanje! Kje si bila? Imelda: Sedela sem v njegovi senci, po kateri sem hrepenela." (Vis. pes.) Massima: Vendar končno pametna beseda! Torej v Marijini utici? Imelda: Ne, teta, v kapeli, pri nogah . . . Massima (jo prekine) : Za kazen ves dan ne smeš iz hiše! Ne drzni se danes še enkrat obiskati kapelo ali pa Marijino utico! Strogo ti prepovem in pričakujem pokorščino. — Tam vzemi ročno delo; tu je tvoja knjiga. Midve z Marjetico greva zdaj na izprehod. (Odide.) Imelda (vzame ročno delo in prične šivati). "AVE MARIA" 333 IMELDA. Priredil: P. Krizostom Sekovanič, O.F.M. Igra v štirih dejanjih. (Dalje) Massima: Prej naj še pregledam nalogi. (Pregleduje. Po kratkem odmoru) : Imeldin zvezek je naravnost vzoren. Kaka dovršena pisava in kako je vse čisto, snažno. Castora (smehljaje) : Pobož-nost je pač za vsako stvar koristna. Božja ljubezen in pametna služba božja še nikoli nista ovirali zemeljskega napredka in zemeljske sreče. Massima: O ta duh pobožnosti! Kako se upira celi moji naravi! (Zapazi v obeh zvezkih črki A.M. — jezna vrže zvezka na mizo): Še pisati ne moreta brez pobožnosti! "Ave Maria" na koncu Marjetičine in Imeldine naloge! (Odpre vrata in zakliče) : Marjetica! Imelda! VIII. prizor. Marjetica in Imelda vstopita. Marjetica: Mama, tu je tvoja Marjetica! Imelda: Teta, klicala si naju. Massima (jezno) : Marjetica, kaj si napisala tu? Marjetica: To je Imeldin pozdrav. Jaz pošiljam pozdrave samo tebi, mamica. Massima: To sem pričakovala. (Imeldi) : Imelda, kako si drzneš napisati v Marjetičin zvezek ti dve črki?! (Ji kaže odprti zvezek.) Marjetica (se tiho izplazi iz sobe). Imelda (ljubeznivo) : Teta, tega znamenja nisem napisala jaz. Castora: Zdi se mi, da kaže Marjetičin zvezek v nekem drugem oziru Imeldin pečat. Massima (zaničljivo) : Na istih ustih torej božje besede in — laž. Castora (odločno) : Imelda ne laže. Massima: Seveda, seveda, noben madež ne sme pasti na golo-bičico. — Kje je Marjetica? (Odide.) XI. prizor. Castora (ljubeznivo resna) : Imelda, kako je prišlo to znamenje v Marjetičin zvezek? Zakaj nisi hotela teti Massimi te stvari pojasniti? Imelda: Govorila bi neresnico ali pa bi morala odkriti Marjetičine napake — kako naj bi se pa potem Zveličar z veseljem mudil v mojih ustih pri prvem svetem obhajilu? Castora: Prav. Bodi dobra in ljubezniva nasproti teti in Marjetici.— Povem naj ti še, da namer-jam v par dneh odpotovati. Med tem vaju bo poučevala teta. Imelda: Kam pa greš, mama? Castora (sede) : To boš izvedela kasneje. Povej mi, kaj boš delala, ko mene ne bo pri tebi? Imelda: Mama, saj imam še eno mater, nebeško Mater. In veš, ljuba mama, "če tudi hodim sredi smrtne sence, se nič ne bojim, ker si ti pri meni." (Psalm.) Castora (smehljaje) : Mene pa ne bo pri tebi. Imelda: Tako tudi mislila nisem. "Gospod me vlada. Nič mi ne bo manjkalo. Svojim angelom je zapovedal, naj me varujejo na vseh potih. — S svojimi peroti te bo senčil, pod njegovimi peroti boš varna." (Psalm.) Castosa: Dete, ali imaš morda pred mojim odhodom kako željo? Imelda: Ljuba mamica, o, kdaj se bom smela približati tja, kdaj bom smela prejeti sv. obhajilo? Castora: Ljubica moja, premajhna si še. Imelda (veselo poskoči) : O, mama, potem smem, potem smem že zdaj. Ti veš, da je rekel ljubi Odrešenik: "Pustite male k meni priti!" Mama, saj smem, smem? ! Castora: Pa tako zelo majhna kot si ti? Imelda: "In nikar jim ne branite! In nikar jim ne branite!" Mama, Gospodje zaščitnik malih. Massima (tiho vstopi in neopa-žena posluša). Imelda (sklene ročice in moli) : Majhno je moje srce. Vstopiti vanje nihče ne sme, kot Jezus edino le ti. — Po tebi samo mi srce hrepeni. (Sede.) Toda, mama, povej mi, kako moremo Jezusa v srce prejeti ne da bi pri tem umrli? (To Imeldino vprašanje je zgodovinsko.) Zdi se mi, da bom po prvem sv. obhajilu odšla takoj z Zveličarjem v nebesa. Castora (se prestrašena skloni) : Imelda! Imelda: Kako lepo mora biti z Jezusom v srcu stopiti v večnost. Potem končamo na zemlji molitev: "Hvalite Gospoda, ker je dober," in nadaljujemo z angeli v nebesih: "Celo večnost traja njegovo usmiljenje." (Ps.) in zahvaljevali se mu bomo celo brezkončno večnost. V nebesih bom sledila Jagnjetu, kamorkoli bo šel in bom pela pesem, ki je nihče drugi ne zna peti. Mama, v nebesih hočem biti pri redovnicah. O ljuba moja mamica, kdaj bom smela iti k sestram ? Castora: Ali hočeš res že zdaj v samostanu služiti Gospodu? Massima (se vrne čez nekaj trenotkov z majhnim okrepčilom na krožniku in z igračo) : Tu imaš malo južino. Igraš se tudi lahko nekoliko. (Postavi oboje na mizo in odide.) III. prizor. Imelda (šiva; govori v kratkih presledkih) : Zveličar v taber-naklju je tudi sam . . . "K tebi, Gospod, dvigam svojo dušo; moj Bog, v tebe upam! — Poglej name in usmili se me; zakaj sama sem in uboga ... Ti si mi vzel moje veselje. Naredili so me za iz-vržek in ne vem, kje je izhod . . . Težave mojega srca so mnogoštevilne; iz mojih težav me reši, Gospod ! Varuj me v senci svojih pe-roti!" (Imelda se poglobi v svoje delo. Rdeča luč. V ozadju prav lahka, skrivnostna godba s petjem v tonu psalmov) : "Angelis suis Deus mandavit de te, * ut custodiant te in omnibus viis tuis." "In manibus portabunt te, * ne forte offendas ad lapidem pedem tuum." j'«H Imelda (vesela) : "Kdor stanuje v varstvu Najvišjega, govori Gospodu: Ti si moj branitelj, moje pribežališče, moj Bog." (Ps.) — "Gospod je moja luč in moje zveličanje — koga naj se bojim? Gospod je čuvaj mojega življenja — pred kom naj trepetam? Če me zapustita oče in mati — Gospod me bo sprejel." Majhno je moje srce. Vstopiti vanje nihče ne sme, kot Jezus edino le ti, ki zate srce mi gori. "Samo po enem hrepenim, samo to želim, da bi prebivala v hiši Gospodovi vse dni življenja." (Psalm.) IV. prizor. Ana (vstopi z metlo v roki. Začudena) : Grofinja Imelda! Oprostite; — mislila sem, da ni nikogar tu. Hotela sem vrediti to sobo. Imelda (skoči kvišku) : O to je pa res lepo! Kajne, saj ti smem pomagati. Daj mi predpasnik! Ana (prestrašena) : Ne, ne, kaj če bi to videla Donna Massima! Imelda: Daj, prosim! Marjetica bi seveda ne smela pomagati, toda jaz sem kaznovana in smem menda vendar opravljati kako kaznjenčevo delo. Ti ne veš, kako mi je tako delo všeč. Ana: No, naj bo. (Opaše Imel-di svoj predpasnik; smehljaje:) To naj bi videla zdaj vaša ljuba mamica! Imelda: Vem, kdo to vidi. "Glej Zveličar stoji za steno, gleda skozi okno" (vis. pes.) in "moje oči so obrnjene vedno v Gospoda." (Ps.) Da, moje oči, moje srce naj bi se tam mudilo vse dni mojega življenja. (Pometa, briše prah, čisti in vrejuje predmete itd.) Kajne, Ana, tako je pomagal mali Jezus božji Materi? Ana: Da, otrok. Jezušček je sledil nebeški Gospe, pobiral je deščice, ki so padale sv. Jožefu na tla pri njegovem delu, hodil je k studencu z vrčem po vodo in o-pravljal vsa taka dela, ki jih o-pravljajo ubogi, pridni otroci v hiši svojih staršev. Imelda: O kako rada bi bila siromašen otrok ! Rada bi imela majčkeno, ubožno sobico; veš tako, kot jih imajo sestre v samostanu. (Pospravlja in vrejuje z veliko gorečnostjo). — Ana, prosim, povej mi še enkrat ono lepo zgodbo o malem Tarciziju. Tako lepo je ne zna nihče pripovedovati, kot ti. Ana: Poslušaj! Sveti Tarcizij je bil majhen krščanski deček. Imelda: Tako velik kot jaz? Ana: Da, prav tako velik kot vi. — V tistih časih so hudobni poganski cesarji kristijane preganjali, jih lovili in zapirali. Zgodilo se je, da je bilo nekoč zelo mnogo kristijanov v ječah. Naslednje jutro bi morali umreti mučeniške smrti. Imeli so pa veliko hrepenenje pred smrtjo še enkrat prejeti sv. obhajilo. Toda kdo naj jim prinese nebeški Kruh? Imelda: O to bi jaz rada storila. Ana: Tedaj je pa šel mali Tarcizij k duhovniku, je pokleknil predenj in ga prosil, če sme on to storiti. Duhovnik je zavil presveto Skrivnost v belo tenčico in jo izročil Tarciziju. Leta pa je položil dragoceni zaklad na svoje srce in je odšel proti ječi — čisto tiho — ves potopljen v največjo srečo. Imelda: O to je pa moralo biti mnogo angelov poleg. Ana: Gotovo. Prav toliko, kot jih obdaja tabernakelj. — Tarcizij je dospel kmalu na trg, kjer so se igrali poganski dečki. Prav takrat je zaklical njihov vodnik: "Za našo igro manjka zdaj le še eden." — "Glej, tu prihaja Tarcizij," je vskliknil drugi in dostavil: "Tarcizij, pridi in igraj se z nami!" — Tarcizij pa je hotel oditi prav hitro mimo in je pritiskal angelski Kruh na svoje prsi. Dečki so zapazili, da Tarcizij nekaj skriva pod haljo in so stekli za njim. Pretepli so ga tako hudo, da se je zgrudil kot mrtev na tla. S svojimi ročicami je držal prt, v katerega je bilo zavito presveto Telo, krčevito ga je pritiskal na svoje prsi in ni mislil na nič drugega, kot samo na to, kako bi obvaroval veliko Skrivnost pred o-skrunitvijo. Imelda: Jaz bi storila drugače. Ana: Tako? No, kaj bi pa storila mala grofinja Lambertini? Imelda: Jaz? O zavžila bi hitro presveto Gospodovo Telo — potem bi postala tabernakelj. Potem bi me dečki pač lahko ubili in angeli bi me odnesli naravnost v nebesa. Ana: Kaj bi pa rekla k temu tvoja mamica? Imelda (preudarjaje) : Mama? — O mama bi rekla: Imelda ni umrla, Imelda živi! Zakaj, kdor je ta Kruh, bo živel vekomaj. Ana: In ubogi ujeti kristijani? (Daljo prih.) "AVE MARIA" 335 naš radio aonuro m. m m^ttUAUi^^^ Smlednik, Slovenija. — Dobivam red-1,0 Vaš list Ave Maria. Ko ga jaz prebe-reWi, roma po fari od hiše do hiše in Povsod ga z največjim veseljem bero. Razglednic od Vaše Marije Pomagaj bi Pa moral imeti toliko, kolikor je hiš v s,»leški fari, da bi vsem ustregel. Vsak »rosi zanje. Toda razume se, da ostane-J0 njihove prošnje neuslišane, ker razglednic nimam. Z velikim zanimanjem prebiramo poučila o napredku Vaših ameriških Bre-Veseli nas, da je pobožnost do Mari-J.e ^omagaj med ameriškimi rojaki tako in delavna. Pa tudi pri nas je lju->ozo'i do Marije še vedno na višku. To Se letos zlasti očitno javlja v premnogih romanjih k raznim Marijinim svetiščem, kl so vsa prav dobro obiskana. Precej Jias je šlo v juliju na Trsat. Romarji so "iieli pripravljena prenočišča, pa nihče 111 hotel iti počivat, češ: saj nam bo tako l)rehitro minil čas bivanja pri Mariji. )ro obiskano je bilo tudi drugo romanje na Trsat 14 Jn 1S avgusta. Tudi Višarje so bile že enkrat letos polne na-' romarjev, pa jih je še precej, ki na ^sak način hočejo tudi še letos iti. Prve ('m septembra jih pa odpelje vlak na i^Vfto Goro nič manj ko 1186. To je vse Jasen dokaz, da ostane Marija še nada-Jc Kraljica Slovencev. Smleška župnija je .dobila novega žup-n)*a, gospoda Jožefa Cegtiarja. Ta no-bo gotovo zanimala amerikanske ■ mlejce. Prejšnji župnik Josip Žužek je 1'evarno obolel in skoraj dve leti je ostala ■"Pnija pod provizoričnim vodstvom. Z veseljem so sprejeli farani novega župni-a in so izrekli nado, da ostane med nji-»it do groba. 21 let je upravljal gorsko /l,l>nijo Stranje pri Kamniku, leta so ga Pa pomaknila dalje doli v dolino. Naj napišem nekaj še od našega soseda, dobrega župnika iz Preske. Kljub številnim letom je čil in mladeniško ži-I , • Mladostno svež je lansko leto ob- vendar kar tekmovali, kako bi svojega ^astitljivega gospoda tudi na zunaj porastih in razveselili. Jeseni praznuje tukajšnja dekliška Ma-J'"a družba svojo petindvajsetletnico. -a ta jubilej so dekleta v prvi vrsti za-C!e duhovnih vaj. To je jako lepo. arija jim bo gotovo izprosila v teh du-pvnih vajah posebno obilo blagoslova. Pos KK-tČC živimo mir»° naprej. Bolezni sebnih ni, umirajo večinoma le starej-'ludje. Polje kljub deževnemu vreme- nu ne kaže ravno slabo. Hvala Bogu, da je lepo vreme zadnje tri tedne, ko spravljajo ljudje otavo. H koncu pošiljamo vsem Amerikan-cem, zlasti Smlejcem, prav iskreno bratske pozdrave. Bog živi vse! Savli Andrej. Troeder, Južna Amerika. — Prečastiti gospod uredniki — Pred nekaj dnevi prinese pismonoša zavitek z mojim naslovom. Pogledam in vidim, da ste mi Vi poslali Vaš lepi list Ave Maria. Kako sem je bil vesel, Vam ne morem povedati. Se bolj vesel bo pa moj tovariš. Bog Vam bo povrnil, midva ne moreva drugače nego z molitvijo. Opravila sva že devet-dnevnico k Mali Cvetki po Vašem namenu. Še večkrat jo bova ponovila. Molitev dostikrat bolj pomaga nego tisočaki denarja. Tu nam gre tako, kakor pač more v misijonskih krajih. Zelo smo zadovoljni in srečni, da smo tukaj. Naš zavod je bil 27. julija posvečen in 3. avgusta smo dobili prve učence. Danes jih je že 25 in vsak dan še kateri pride. Za enkrat imamo tri razrede. V drugem in tretjem je po osem učencev, ostali so vsi v prvem. Eden je star že 16 let. Zavod je zelo potreben, ker ljudje tukaj žive kot bi ne bili ljudje. O Bogu ne vedo ničesar. Po 13 let stari otroci se uče šele križ delati in Zdravo Marijo moliti. Pa še to jim gre jako težijo in sproti pozabijo, kar so se pred eno minuto naučili. Pa s potrpežljivostjo in vztrajnostjo upamo doseči, da bodo tudi ti siromaki spoznali edino pravega Boga in edino zveličavno vero. Duhovnik je v našem zavodu samo eden in mora pogosto na misijonsko pot daleč med ljudi, ki so zelo raztreseni. Nekateri ,so jako veseli, da po dolgem času zopet enkrat vidijo duhovnika, drugi ga pa odpravijo na precej neprijazen način. Goljufov in potepuhov tod okoli ne manjka. Tako je prišel pred kratkim k nam nepoznan človek, ki je trdil, da je misijonski škof. Zahteval jp od nas raznih dovoljenj in priporočil. Seveda jih ni dobil, ker se mu je na prvi pogled videlo, da vse skupaj ni nič res. Toda malo pozneje smo zvedeli, da hodi okrog s podpisom našega predstojnika — kje ga je dobil in kako, to ve sam Bog. Imel je tudi priporočila od svetnih oblasti. Do teh je tu jako lahko priti — treba je samo dati svoto denarja, pa ti podpišejo vse, karkoli se zmisliš. — Kako težko je v takih krajih delovati, si vsakdo lahko sam misli. Toda samo to prosimo, da nam Bog pošlje še več delavcev v svoj vinograd, vse drugo se bo potem z njegovo pomočjo naredilo. Končno prav lepe pozdrave vsem bra- tom Slovencem, ki bero Ave Marijo, in še enkrat tisočkrat Bog plačaj za poslano! Anton Jakša, salezijanec. Gorje pri Bledu. — Prečastiti gospodje! — Prejel sem Vaš list Ave Maria in sem ga prav vesel. Posebno so ga pa veseli naši Orli, ki pridejo po vsako številko sproti, da jo bero. Gre redno od rok do rok. Zal, nisem prejel vseh številk in tudi poročate, da jih nimate več, ker so Vam pošle. Hvala tudi za Koledar, ki roma sedaj po fari od hiše do hiše. — Pozdravljeni! Vdani Franc Knific. Soudan ,Minn. — Glede lista sem Vam sporočila, kako je z mojo naročnino. Ni mi lahko, ker je družina velika, drago pa vse tako, da se človek komaj pošteno preživi. Vendar bom natanko poravnala. — Oh, kako ste v Chicagi srečni, da imate v svoji sredi prevzvišenega ljubljanskega škofa dr. Jegliča! O, kako bi jih jaz rada videla! Oni so me birmali v starem kraju. Ko sem jih na sliki zagledala, sem se kar zjokala. Kako so starček še pri moči! Hvala Bogu! Jaz jih prisrčno pozdravljam in vse goste iz starega kraja. Dobrodošli v naši deželi! -— Jaz se bom pa zadovoljila samo s kakim spominčkom od evharističnega kongresa, za katerega sem si priporočila. Lep pozdrav!—Marija Prus. NOVA KNJIGA. Ameriška Zgodovina. Po najboljših virih priredil za Slovence L. J. P., Cleveland, O., 1926. (American Home Publishing Co.) Cena 75 centov. Knjiga šteje 236 strani, tiskana je na lepem papirju, z različnim tiskom, še dosti lepo slovenščino. Vsa zunanja oprema je prav čedna. V predgovoru pravi pisatelj: V Zjedi-njenih državah je do 250„00 Slovencev, ki doslej še niso imeli prilike čitati zanesljivo in točno knjigo o ameriški zgodovini. — In vendar je dolžnost nas vseh, ki smo si Ameriko izbrali za svojo drugo domovino, da smo vsaj deloma poučeni o vseh važnejših dogodkih interesantne ameriške zgodovine. Knjigo pozdravljamo in jo vsem toplo priporočamo. V podrobno oceno tega dela se pa tu ne mislimo spuščati. LOUIS PRIJATELJ — Slovenski krojač — 10550 Avenue I.., So. Chicago, 111. Ali imate pri Vas naročen MERIKANSKI SLOVENEC? "AMERIKANSKI SLOVENEC" je katoliški dnevnik, ki izhaja dnevno petkrat na teden. Prinaša najnovejše svetovne in politične vesti, podučne članke in najzanimivejše povesti. List, ki je pisan za vse sloje. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50. Za Chicago, Kanado in Evropo $6.00, za pol leta $3.00. Ako, ga Vaš prijatelj ali sosed še nima, nagovorite ga, da se naroči na ta prekoristni katoliški dnevnik. Naročnino je poslati na: Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS. MOLITVENIKI, KI JIH VAM NUDI KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA. .65 .75 .90 Angelj varih. Platno, rdeča obr... Angelček. Molitvenik za stare in mlade. Lična, mala oblika. Va-tirane usnjate platnice, zl. obr. Bele koščene platn., zl. obr..... Bog med nami. Premišljevanja o presv. Zakramentu z molitveni- kom. Platno, z rdečo obrezo____ 1.00 Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Platno, z zlato obrezo .................................. 1.00 Duhovni boj. Praktična premišljevanja. Platno, z zlato obrezo 1.00 Filoteja. Premišljevanja o pravem krščanskem življenju z molitve-nikom. Platno, rdeča obreza.... 1.00 Getzemani in Golgata. Premišljevanje trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Zlasti pripravna za postni čas. Platno, rdeča obreza ................. 1.00 Hoja za Kristusom. Usnje, zlata obreza .......................................... 1.00 Iz duhovne zakladnice Tomaža Kempčana. Kratka premišljevanja. Platno, rdeča obreza.......45 Kratko navodilo za pravo po-božnost do Matere božje. Platno, rdeča obreza .............'.___________ .75 Kam greš? Bele, koščene platnice, zlata obreza .................................. 1.00 Vatir. usnjate platnice, zl. obr. 1.25 Krščansko devištvo. Nauki, vzgledi in molitve za dekleta. Usnje, zlata obreza .............................. 1.50 Marija, moja ljubezen. Šmarnice z molitvenikom. Platno, rdeča obreza .............................................75 Marija, Kraljica src. Zelo poučna knjižica za Marijine častilce. Platno, rdeča obreza ...................65 Marija, Varhinja nedolžnosti. Molitvenik za mladino. Vat. platnice z zlato obrezo........................ 1.00 Usnjate platnice, zlata obreza.... 1.50 Marija vrtnarica. Šmarnice.............95 Molitvenik za ameriške Slovence. Vatirane platnice, zlata obreza.. 1.50 Bele, koščene platnice, s sliko, zlata obreza .................................. 1.50 Usnjate platnice, zlata obreza.. 1.25 Platnene platnice, zlata obreza 1.00 Na Sveto Goro. Poučna premišljevanja z molitvenikom. Platno, rdeča obreza ...........................75 Nebesa naš dom. Mala, zelo okusna oblika. Usnje, zlata obreza.. 1.25 Nebeška hrana. Poleg molitveni-ka, premišljevanja za posamezne dni v mesecu. Usnje, zlata obreza, 2 knjigi ...........................2.00 Oče naš. Koščene, bele ali rujave platnice, zlata obreza ..............75 Platno, rdeča obreza ...................25 Pasijonski molitvenik. Premišljevanja o trpljenju in smrti našega Odrešenika. Platno, rdeča obreza .............................................75 Pri Jezusu. Molitvenik za obiskovanje Jezusa v sv. Evharistiji. Platno, zlata obreza ...................7S Vatirano usnje, zlata obreza.... 1.00 Priprava za smrt. Poleg molitve-nika premišljevanja po sv. Alfonzu Mari/a Liguorski. Platno, zlata obreza .......................... 1.25 Rajski glasovi. Molitvenik male, lične oblike. Vatirano usnje, zlata obreza.................................... 1.25 Skrbi za dušo. Usnje, zlata obreza 1.50 Sv. Rožni venec. Poleg molitve-nika premišljevanja o sv. Rožnem vencu. Platno, rdeča obr. 1.00 Sveta Marjeta Marija Alakok. Molitvenik in pouk o češčenju Presv. Srca Jezusovega. Platno, rdeča obreza............................ 1.00 Sveta ura. Vat. usnje, zlata obr., z velikim tiskom .......................... 1.65 Šmarnice Arskega župnika. Razlaga lavretanskih litanij. Platno, rdeča obreza .................................. 1.00 Zgodi se Tvoja volja. Bele in črne koščene platnice, zlata obr. 1.50 Vat. platnice, zlata obreza........ 1.50 Platnene platnice, rdeča obreza .60 ZA DRUGE KNJIGE GLEJTE CENIK V "AMER. SLOVENCU", ALI PA PlSlTE PO CENIK. Naročilu je prid jati potrebni znesek v Money Orderu, Draft čeku ali znamkah. Vsa naročila naslovite na: Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS. LETO ZA LETOM Imovina $19,000,000.00 priporočamo našemu narodu in ga navajamo k štedenju. Oni, ki so pred nekaj leti odprli pri nas hranilne vloge, se čudijo, kako naglo se jim kupiči imetje, ker redno vsaki teden nekaj priložijo. Hranilne vloge omogočajo ljudem, da si kupujejo hiše in postajajo neodvisni. Vaše vloge so na varnem v največji Slavenski banki v Ameriki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Avenue Chicago, 111. Kupujte vaše bonde, ker so popolnoma sigurni in nosijo lepe obresti. KAKŠEN NAJ BO VAŠ DOM!!! Sedaj je tisti čas, da si opremite, očistite in prenovite vašo hišo za letno sezono. Zima vam je pokvarila mnogo pohištva: Blazine in druge posteljno opravo. Poleti vas bodo prišli obiskati vaši prijatelji kako vam bo ugajalo, ako boste imeli lepo moderno pohištvo! Mnogi ki so pri nas kupili pohištvo, ga danes po desetih letih ne dajo za isto ceno. Vidite, kako pametno je bilo kupiti dobro pohištvo: Ves ta čas so imeli pohištvo za hišno opravo, kar jim je bilo v veselje, in je še več uredno danes. Predno greste kam drugam, oglasite sa pri nas! Mi dajemo na lahka odplačila in sile ne delamo nikomur v tirjavi, vsi naši odjemalci to vedo. POSEBNO SO VABLJENI ŽENINI IN NEVESTE. _ Kadar imate pa pohištvo že v svoji hiši je pa še druga potrebna stvar, namreč: Victor Grama-fon in plošče. Vsaki ve, da so "VICTOR'S NAJFINEJŠE V AMERIKI." Boljših muzikaličnih aparatov ni, kakor so najmoderneje sedaj na razpolago "VICTOR" aparati. Ko slišite Victor Gramafone VITO-NOLAS, se vam zdi, da slišite velike orgije in prave cerkvene pesmi, ali pa da slišite iz zvonika krasno potrkavanje. Nikdo ne more verjeti, kako močne glasove imajo in kako jasno in različno se sliši. Pridite ali pa pišite za pojasnila. Drage volje vam pošljemo vsa pojasnila. Ko boste slišali te novovrstne muzikalije, se boste čudli, da se more kaj sličnega doseči, kakor so te plošče in gramafoni. Za obilo naročil in udeležbe se priporočamo: Aa G RDI NA ill SINOVI 6019 St. Clair Ave. Podružnica 15301-7 Waterloo Rd. Stanovanje 1035 E. 62nd St., Cleveland, O. mmumimoiiwiiitn* MARTIN LAURICH Prvi in najstarejši Slovenski trgovec s hišami in zemljišči v Chicagi, roja- Š kom jamčim, da boste vedno pošteno postreženi. — MARTIN LAURICH Real Estate Office — Phone Canal 5777 I 1900 West 22nd Place, Chicago, Illinois. 1 ............................................................................................................................. JOHN J. POWALISZ, JR. STATE LICENSED PLUMBER Main and Lemon t Streets, Phone 38 - R. Lemont, Illinois JOSEPH PERKO [I 2101 West 22nd Street, Chicago, Illinois SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI. — NAJBOLJŠE BLAGO IN ZMERNE CENE. Vi ne morete biti zdravi brez notranjega reda in čistosti. Triners Bitter Wine MATH KREMESEC ' SLOVENSKI MESAR | 1912 West 22nd Street, ; Phone Canal 6319 ' Zaloga svežega in prekajenega mesa. Chicago, Illinois £ Poklon od Lemont, Illinois. MICHAEL TRINKO PLASTERING CONTRACTOR. Slovencem se priporoča. 2114 W. 23rd PI., Chicago, UL JOHN F. GLOMB — FOTOGRAF in SLIKAR — 2006 W. 22nd St., Chicago, UL ANDREW GLAWACH — AUTO LIVERY _ Svoji k svojim. Phone Canal 5889 1844 W. 22nd PI., Chicago, IK. MIKE ŽELLE SLOVENSKA GROCERIJA 6314 St. Clair Ave., Cleveland, •> Se priporoča v naklonjenost! .j FRANK BANICH 1902-1904 West 22nd Street, Chicago, Illinois. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKO. Rojakom se priporoča za naklonjenost. — Blago razpošilja na vse kraje Z. D. in tudi v stari kraj. — vam očiščuje črevesje, ohrani čiste in v redu. J« najboljše zdravilo proti slabemu teku, zaprtjm, glavobolu, nervoznosti im vsem drugim notranji« nerednostim. Dobite ga pri vsah drugistih. JOSEPH TRINER CO. 1333-45 S. Ashland Ave. Chicago, 111. FIDELITY ELECTRIC SHOP FRANK SHONTA, lastnik 2049 W. 22nd St., Chicago, UL Velika zaloga vseh električnih potrebMi*. Phone Canal 5190 J. N. PAZDERTZ SLOVENSKA GROCERIJA IM MESNICA. Najboljše blago in zmerne cene. Cor. Center arid Hutchison Streets, JOLIET, ILLINOIS JOHN KOSMACH EDINA SLOVENSKA TRGOVINA S ŽELEZNINO. 1 Vedno veli! a zaloga različnih barv in stekla. JOHN KOSMACH i 1804 West 22nd Street Chicago, Illinois. Sprejema vsa stavbinska dela. Popravlja hiše. Poklada stenski papir. — Rojaki podpirajte svojega rojaka.