Lift sa koridi 4«Uv-•h«|t lludtlva. Delavci •• npr» vlèonl d« v**g« kar produclra|o
T hI» paper I« 4«voi«4 to Ilia InlarMia of tKo working oUao. Work* oro ara ontftlodl to oil who« tKov produce.
Katar«««* «Moié oiui mauar, Om. I, 1«*. al Iba paai oifto» auu«. mai I 14 II, ËkL..«. Ill atOtokaaoo 1IL «oaar ibt A«t ot Oaa«rau »f Mar. h U4, im UftlCi: 4001 V. II. In., »Htl|l, III.
"Delavci vseh dežela, združite se!"
n
PAZITE1
na *t«vilko voklapafo ki oo nnha|a p« log ve-iogo naolova. prtloplfo* naga «podal ali
no ovitku. Ako (459) |o fttovllko . . t «da| vom o prlho4n|o številko nalaga lioto po-tečo naročnina. Proai-mof ponovit« |o takot-
$TEV. (NO.) 458.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. •	CH1CAGO, ILL., DNE 20. JUNIJA, (JUNE) 1916.
LETO (VOL.) XI.
-
Mehiška struna poka
V Mehiki ne i/gleda več, kakor da gre za šalo. Predsednik Zedinjenih držav je poklical vso organizirano milico pod orožje in nuiuerava razun nekaterih čet, ki ostanejo v posameznih državah, poslati vse na mejo, kakor Im» vrhovni poveljnik Kunstou označeval, da je potrebno.
Bilo hi brez ziuisla tajiti, da se je položaj silno zresnil.
Naznanilo vojnega tajnika Bakerja o mobilizaciji se glasi:
4 "Z ozirom na možnost nadaljnih napadov ob meji in da se zagotovi varnost vsem Američanom, je predsednik ukazal mobilizacijo milice v vseh državah, in jo bo poslal na mejo, kjerkoli spozna general Funston ,da je za omenjeni namen potrebna.
441V se ne bo potrebovalo vse moštvo, se bodo-zaradi enakomerne razdelitve služIte čete od časa ^lo časa menjale.
"Ta mobilizacijski ukaz ni v nikakršni zvezi s Pershingovo ekspedicijo in ne namerava nobenega daljnega prodiranja v Mehiko, razuu če bi bilo jwtrebna preganjati mehiške bände, ki bi vdrle na ameriška tla.
"Milica bo tako poklicana, da ostanejo še čete v posameznih državah. Mobilizacija se izvrši v domačih postajah, kjer se tudi lahkoj opravi potrebno rek rut iran je.
Besedilo te izjave je nedolžno. Ce bi se moglo citati brez zveze z drugimi tcčiui, bi si človek napravil mnenje, da hoče Wilson bolje kakor doslej zavarovati mejo. Temu se pač ne bi moglo nič u-govarjati, iu mi smo že od vsega začetka naglaša-li. da ui imela Amerika od onega časa, ko je postalo ob Rio (»raudc nevarno, nobene druge naloge, kakor poskrbeti za zadostno stražo ob meji.
Temu ne bi mogel niti najmedeuosrčnejši pacifist ugovarjati; kajti če mora vsaka občina skrbeti za varnost svojih prebivalcev v mestu, ima tudi po vsej deželi prebivalstvo pravico zahtevati od svoj« vlade, da skrbi za njegovo varnost. A-ko prihaja nevarnost od zunaj, ga mora vlada braniti tudi te nevarnosti.
Seveda mora tudi taka straža imeti puške, dokler imajo gospodje hauditi navado, da streljajo. Seveda stane taka straža tudi nekaj denarja. Ali če bi bila Amerika o pravem času zasedla mejo, ue bi bilo treba nobene 44 kazenske ekspedicijo," ki stane več življenja in več denarja in ustvarja tako situacijo, v kakršni siuo sedaj.
Amerika ni storila tega. Kar se je poskrbelo ob meji, je bilo popolnoma nezadostno, in zdelo se je, kakor da je vojaštvo smatralo svojo nalogo za nekakšne zabavne orožne vaje. Le tako se ds razlagati, da je bil napad na Columbus mogoč, da jo imel tako tragičen rezultat in da so m* potem podobni napadi še drugod ponavljali.
Amerika tudi ni preiskala, kdo tiči za vsemi temi ekspedicijami. Predsednik Wilson je sam enkrat javno upozoril na to, da so v Zedinjenih državah kapitalistični interesi, ki strupe javno mnenje z zlaganiini poročili o mehiškem položaju. (V je prezident to vedel, je čudno, da se ni malo pobrigal za razkrinkanje teh interesov. Kaj sme vsak špekulant, ki bi rad plenil v Mehiki, brez ovire gnati deželo v katastrofo f
Vse to, kar bi se bilo moralo zgoditi, se je zanemarilo. Namesto tega se je razburjenost, ki jo je povzročil ba^ditski napad, porabila za famozno kazensko ekspedicijo.
Šc danes ne ve javnost natančno, kakšen je bil takrat sporazum med ameriško iu mehiško vlado. Da ni bilo vse natančno tako, kakor je pisalo časopisje, je gotovo, kajti sicer ne bi bilo mogoče Car-rauzi sedaj, da očita Zedinjeniin državam, da so prelomile besedo, ne da bi se moglo njegovo očitanje z vso odločnostjo zavrniti.
Od tistega časa so bile razne konfereuee med ameriškimi in mehiškimi zastopniki. Večkrat se jc zdelo, da je vsa zadeva že definitivno iu prijateljsko urejena. Le ameriške čete se niso genile, da bi zapustile mehiška tla in nobene besede ni bilo, da bi se izvedelo, kdaj se to zgodi.
Vsak človek brez predsodkov pa je moral razumeti. da tiči baš v tem največja nevarnost. Iz Washiugtoua slišimo in v rumenem časopisju čita-iiio vsak čas besedo o ameriških interesih,, ki jih
mora vlada ščititi. Saiua ua sebi je ta beseda resnična. Toda vprašati je treba, če so tisti interesi, o katerih se toliko govori, res ameriški.
V tem se odločno razhajajo naša mnenja. Interesi, ki jih išče kakšna ameriška kompauiju v Mehiki, še davno niso interesi ameriškega prebivalstva. To torej tudi ne morejo biti interesi, zaradi katerih bi se morale Zcdinjeiie države vojskovati. Vsaka nepotrebna vojna je nasprotna interesom ljudstva, torej nasprotna ameriškim interesom.
Ce je tako, bi se pa morala vlada izogniti vsemu, kar bi moglo povzročiti tako vojno. In le nekoliko razmišljanja bi bila treba, pa bi bili morali v Washiiigtonu spoznati nevarnost svoje kazenske ekspedicijc in njenega ostajanja na mehiških tleh.
Carrauza je že uekolikokrat zahteval, da naj se ameriško vojaštvo vrne domov. Pri nas se pa neprenehoma odgovarja z omenjenimi ameriškimi interesi. Torej se zahteva od Carranze, da naj sc o-zira na te interese.
Ta vladna logika je čudna. Kdaj se je ameriška vlada ozirala na mehiške interese.. Kaj bi se v Ameriki dejalo predsedniku, ki bi predpostavljal mehiške interese ameriškim?
Carrauza mora skrbeti za interese svoje dežele. Položaj mora presojati z mehiškega stališča. Od njega se lahko zahteva, da razume ameriške potrebe, ne pa da žrtvuje tujim zahtevam korist svoje domovine.
Ce se pa zahteva razumevanje od Carranze. je treba, da razumejo tudi Zcdinjeiie države položaj v Mehiki.
Hilo bi mogoče, da ne hi nikomur škodovalo, če bi ostale naše čete še pol leta v Mehiki. Ali mehiško ljudstvo ne verjame tega. Navzočnost našega vojaštva ga razburja. Hoji se, da pomeni ta o-kupacija začetek aneksi je. Kdo more zahtevati, da bi imeli vsi Mehikanci samo ribjo kri iu mirno gledali, kako se vdomačujc tuja vojska v njihovi deželi?
Bile so že demonstracije proti Američanom v Mehiki. Temu se ui mogoče čuditi. A kaj naj stori
vlada.. Naj li nastopa proti domačemu ljudstvu, kakor da je v službi tujcev? Naj li s tem »amu provocira novo revolucijo Y »
Dh to ne gre. bi morala vlada v Washington!! razumeti. Kavno tako bi morala razumeti, da ne more mehiška vlada trpeti brezkončnega ostajanja naših čet, če noče izgubiti zaupanja pri ljudstvu.
Nevarnost ameriške okupacije je v tem, da lahko izbruhne upor, če trpi Carrauza, da se naše čete tam vdomačijo, ali pa da izbruhne vojna, če Carrauza ne trpi tega. V vsakem slučaju jc pa tedaj naše vojaštvo zapleteno v krvavo homatijo.
To je vzrok, zakaj bi morala Amerika napraviti tej ekspediciji konec. Kriza, ki se od dne do dne poostruje, ni v mehiškem, pa tudi ui v ameriškem interesu.
Carrauza je vnovič zahteval, da naj se ameriško vojaštvo umakne. Njegova zahteva osiaja zopet neizpolnjena, namesto tega se pa mobilizira vsa milica.
Doma se Carrauza še trudi, da bi pomirljivo vplival na ljudstvo. V nedeljo je na velikem shodu v Mexico City dejal, da skuša mirno uravnati spor z Zedin jeni mi državami in da upa na uspeh. Zagotavljal je, da bo storil, kar je v njegovi moči, za narodno čast, če bo treba prijeti za orožje, bo pa osebno vodil armado.
Medtem ko tako govori, se pa na severu vse pripravlja za eventualen boj z Američani, in priznati je treba, da to obojestransko pripravljanje le še bolj povečava nevarnost. Ameriški armadni oficirji že govore, da je vojna neizogibna, in napetost je res že tako velika, da struna vsak hip lahko poči.
In vendar bi vsa ta nevarnost hipoma minila, če bi se naše čete umaknile nazaj čez mejo. To ne -bi moglo imeti nobenih škodljivih posledic, ne bi bila nobena sramota in tie bi bilo zoper ameriške interese. Pa se le ne zgodi to, kar bi bilo najpametnejše. Ne zgodi se. ker je bilo že preveč hujskanja, ker gre za legendarni ugled iu prestiž iu ker — se demokratje boje republikanske konkurence pri volitvah.
Revolucifa črncev?
Avstrijske persekucijc
Mehikauski list 44 La Voz tie la Pa tria'.' v Piedras Negras je objavil te dni precej, čuden brzojav, ki ne trdi nič manj, kakor da so zamorci v državi Texas uprizorili revolucijo. Depeša pravi :—
Saltillo, Coahulla, L">. januarja. — Potniki, prišedši sem iz Lareda, Tcx., prinašajo vest, da je nanovo izbruhnila revolucija v Texasu in da drla z večjo silo. Namen vstaje je neodvisnost te države in enakopravnost črnega plemena. Revolucionarji. o katerih so ve, da jih je veliko število, razglašajo enakopravnost plemen, ne le črnega, ampak vseh, in izkušajo z oboroženo silo raztrgati verige suženstva in prevzetnosti fantastičnih sinov strica Sama. Ta revolucija, ki jo vodijo strogo texaški elementi iu ki nima noVuega stika z Mehiko, podpira, kakor pravijo potniki, tako-zvani načrt San Diega, ki zahteva popolno ločitev težaške države. Revolucionarji, ki so. kakor smo že dejali, mnogoštevilni, so že razstrelili mnogo vlakov in razdejali razne železniške proge. Voditelji te revolucije, ki sv j«* obnovila s tako silo, niso znani."
Ta vest je vsekakor čudna. V Zedinjenih državah ne vemo ničesar o revoluciji v Texasu. Ali je mogoče, da bi se nam tak dogodek kratko-malo zatajil? V Mehiko so prinesli to vest baje potniki. Ali iz Texasa prihajajo potniki tudi v Kansas City, St. Louis, Chicago. New York. Tu pa ni, kakor si* zdi, noben potnik pravil kaj ta-kegs.
Vest o zamorski revoluciji je uajbrže biw>a. Ali le zato, da napolni prostor, je menda tudi mehiški list ni objavil.
Kavno sedaj se je razmerje 'med Zedilijeuimi državami in Mehiko do skrajnosti napelo. Vsak hip jc vojna lahko gotova stvar. Ce sc v Mehiki ustvari mnenje, da imajo Zedin jene države doma revolucijo, se vliva vročekrvnežem v Mehiki pogum za napad, kakor se s te strani meje neprenehoma umetno ustvarja razpoloženje za vojno.
Vidimo torej, kako so ta vojna naravnost izsiljuje, dasi ni prav nobene potrebo zanjo — ne na naši, ne ua drugi strani. Vidimo tudi, da se rabijo za hujskanje ua obeh straneh enaka sredstva, kar zbuja opravičen sum, da prihajajo iz e-nega vira, in sicer iz tistega, ob katerem sede največji interesenti te vojne.
Kdo so ti interesenti! Predsednik Wilson jih je enkrat od daleč označil. In zategadelj se nam zdi najbolj čudno to. da se ui vlada dalje bavila s-tem vprašanjem. Ameriški narod bi moral vedeti, komu se ima zahvaliti za največjo nevarnost.
Državni pravilnik, ki zastopa obtožbo proti Sir Roger Casemeiitu pred vojnim sodiščem v Duhlinu, pravi, da so bili trije nemški oficirji z dvajsetimi mornarji vjeti v Corkti, ko so se hoteli izkrcati s topniearke, ki je spremljala podmorski čoln, na katerem je prišel Sir Roger Casement na Irsko. Državni pravnik pravi, da je bilo vseh triindvajset interniranih.
Pred kratkim je šla po časopisju vest, da si je avstrijski vladni terorizem zopet izbral nekoliko žrtev. Pred vojaškim sodiščem na Dunaju se je končal proces proti poslancema dr. Kramaru, dr. Rašinu, pisatelju Ccrvinki in knjigovodji Za-uiazalu. Vsi štirje so bili obsojeni na smrt na vislicah in sicer naj bi bil obešen prvi Cervinka, drugi Zainazal, potem Kašin, nazadnje Kramar. Zadnjima dvema se tudi odreka doktorski naslov. Proces se je pričel G. decembra 1915. in je trajal do 31. maja. Sodba je bila izrečena 3. junija. K rama rov zagovor je trajal tri dni, njegov zagovornik dr. Koerner je govoril šest dni. Vsem štirim se očita specifični avstrijski zločin, namreč vele-izdajstvo.
Sodba utemeljuje smrtno kazen proti dr. Kramaru s tem, da je leta 1!M)H. priredil slovanski shwl iu da je že ob času sedanje vojne citiral izvlečke iz zgodovinskih spisov grofa Luetzo^va in vSeton Watsoiia, ter da so pri aretaciji našli v njegovem žepu v Parizu izhajajoči list 44La Nation Tchenne", katerega urejuje profesor A. Denis. Dr. Rašin je zagrešil " veleizdajstvo" bajje s članki v Narodnih Listih.
Dr. Kramar je vodja mladočeške stranke. Kdor le količkaj pozna politične razmere na Češkem, se mu bo zdela obdolžitev veleizdajstva smešna. Kramarove slovanske ideje so bile zelo teoretične in v njegovi naturi sploh ni nič revolucionarnega. Z avstrijsko vlado je vedno iskal stike in ravno njegovi dunajski politiki ima mlado-
eeška stranka mnogo zahvaliti, da se je v kratke m času skrčila na majhno frakciji». Za veleizdajstvo v času vojne je treba mnogo, mnogo več revolucionarnega duha, nego ga je imel Kramar.
Avstrija potrebuje terorističnih sredstev, s katerimi bi rada preprečila to, česar se boji, ker jo skeli vest; zaveda se, da je zatirala svoje narode do krvi, pa ve, da se to preja 1 i slej lahko maščuje. Iu sedaj obsoja ljudi na smrt kar zato, da bi z grozovlado zastrašila ljudstvo in preprečila vsako gibanje.
Po omenjeni obsodbi prihaja naznanilo, da se ponovi proces proti poslancu Klofaeu, češ da ima vlada sedaj proti njemu dokaze za veleizdajstvo in zaroto, katere da so se udeležili tudi poslanci Clioe, Burival, Vojna in Netolick.v.
Nadvse razburljivo je pa poročilo, da so na Dunaju aretirali pisatelja Macharja iu tudi njega izročili vojnemu sodišču. Cesa ga dolžo, ni povedano. Machar je eden največjih čeških litera-tov in vladi je bil vedno zaradi svoje svobodomiselnosti trn v peti. Z ostalimi omenjenimi procesi jiač ne moro biti v nobeni zvozi, kajti z nila-doeeškinii in narodno socialnimi političarji ni nikoli imel drugih stikov kot take, kakršne ima . nasprotnik. Zlasti proti Kt-aniaru je vodil neizprosen boj.
Vse te besne persekueije kažejo, da zapušča avstrijske mogotce pamet. Njihovo besnenje ni le divjaško, ampak tudi neumno. In zato se bo maščevalo nad njimi.
Varstvo malih otrok
V	Chicagi imamo zopet otroški ted«'ii. Stori naj se kaj za zaščito majhnih otrok; to je namen tega tedna.
Akcija se jc pričela v soboto večer v gledališču Cort z javnim shodom. Tam je govoril zdravstveni komisar dr. Robertson, ki je dejal, da je v današnjih časih bitje bolj varno, če se rodi kot prešiček, kakor če pride kot človeško dete na svet. Dr. Kdith Lowry je pozivala navzoče, naj žrtvuje vsakdo vsaj eno uro za blaginjo malih otrok, Župan Thompson je spominjal, da je bilo v njegovi mladosti mnogo prostega prostora, solnca in zraka v mestu, medtem ko se mora dandanes z umetnimi napw*-**«ii skrbeti za to. Apeliral je na hišne posestnike, nap skrbe, da bodo hiše bolje urejene
za zdravje. '
V	nedeljo se je odpeljalo 200 zdravnikov iu 100 bolniških strežajk v avtomobilih v zunanje mestne okraje. Na eestnih vogalih so govorili o varstvu malih otrok in deliti brošure o tem predmetu.
Vse to je gotovo hvale vredno. Pa vendar: Kako ubožno je! Kako malo uspeha more prinesti 1
Zdravniki govore na cestnih vogalih o varstvu malih otrok kakor politični govorniki o svojih strankah. Predmet, o katerem govore, je tak.
da zahteva največjo paznost poslušalca, če naj govor kaj zaleže. ' Odkod naj pride taka pozornost pri uličnem govoru? Tu ropoče cestna železnica, tu drdrajo vozovi, ves ulični šum in ropot pogoltne več kakor polovico govora, zlasti če ni govornik posebno treniran za ta način agitacije. Ljudje prihajajo iu odhajajo; skoraj nihče ne sliši vsega govora.
Namen je dober, ali uspeh ne more biti velik. Kajti uspeh ni odvisen od dobre volje, temveč od pogojev, tukaj pa so pogoji povsem nezadostni.
Dobri ljudje sami čutijo, da so v stiski, pa ne najdejo izhoda iz nje. Polagoma spoznavajo važnost otroškega problema. Saj ni le v Ameriki tako; tudi v Evropi se prirejajo otroški tedni; razglašajo se gesla "Fuer das kind", 44Le siècle et les enfants"; snujejo se društva za varstvo otrok. Že nekaj časa se godi vse to. Rezultat je doslej naravnost klavrn.
Otroci so bodočnost vsakega naroda, lu o-gromen del te bodočnosti pomrje, ne da bi imel sploh kaj sedanjosti. Drug, tudi ogromen del, se razvije brez solnea, brez zraka, brez zadostne hrane in brez veselja v slaboten rod. Zlasti v velikih mestih, v centrih modernega življenja, se razmere trajno slabšajo.
Problem postaja kritičen, ker grozi s splošno degeiieraeijo. s propadanjem plemena.
Iz te krize iščejo rešitev, A praksa nam kaže, da je sad vseh poizkusov malenkosten, da ga skoraj ni vredno omenjati.
Dobri ljudje pa ne spoznajo, kje je glavni vzrok krize in kje bi bila potrebna izprememba.
Chicaški zdravniki so šli agitirat v zunanje okraje, 44poor distriets", pravijo angleški listi. Kako' značilna je ta beseda in koliko bi morala sama na sebi povedati!
V siromašnih okrajih jc otroško vprašanje najbolj kritično. Zakaj?
I no. ker so to siromašni okraji. Ker imajo starši majhen zaslužek, ker so včasi dolge tedne in mesece brez zaslužka, vse. kar potrebuje otrok za zdravje in razvoj, pa stane denarja. Solnee, dober zrak. splošna snaga — to se pravi dobro stanovanje.
Lepo je, če priporoča Big Bili hišnim posestnikom zdravo urejene hiše. Ampak za delavca pomeni bolje urejeno stanovanje višjo najemnino. Kaj zna župan svetovati v tem oziru? Kje naj dobi delavec denarja, da bo mogel plačevati več stanarine? Vse prav je, če pripovedujejo zdravniki proletarcu, česa je treba za zdravje. Povedati mu vendar ne morejo, kako naj nabavi in poplača vse
te važne potrebščine. Iu noben matematični ženij ne reši uganke, kako naj se od desetih dolarjev porabita dva za zdravstveno reči, ne da bi zmanjkala dva dolarja za hrano, ki je tudi važna za zdravje.	*	*
Otroško vprašanje je eden tistih problemov, ki nam jasno kažejo, tako se vrti kapitalistični sistem v kolobarju in kako raste njegova nezmožnost v najvažnejših družabnih zadevah.
(ilotovo bi se dalo tudi v sedanji družbi to in« ono bolje uredit i.4 Nekateri simptomi splošne so eialne bolezni bi se dali odpraviti, in včasi so simptomi sami na sebi tako hudi, da je že njih o-zdravljenje nekaj vredno. Ali bolezen se ne odpravi s tem.
Kakor sc socialno vprašanje v celoti ue more. rešiti v kapitalistični družbi, tako se tudi otroško vprašanje, ki j»- le on del socialnega, ne more.
Miloščine ne odpravijo bede. Podpiranje brezposelnih ne odpravi brezposelnosti. Brošurice ne odpravijo otroške umrljivosti.
Vzroki vseh teh grozečih problemov — in še nekaterih drugih seveda — tiče v družabnem sistemu samem. Organizem je bolan; organizem je torej treba kurirati. Operacija mora poseči po sistemu.
Sft
proiktarec
Koliko požira vojna.
Med vprašanji, ki no v zvezi a sedanjo svetovno vojno, je poleg človeških izgub najvažnejše ono o stroških. Razni statističarji so se že bavili s teiu problemom; njih računi se pa medsebojno ne vjemajo. To seveda ni nič Čudnega, kajti posamezniku niso dostopni vsi podatki in mnogo postavk se more opirati le ua kalkulacijo. V začetku vojne so bili vsi taki računi le ugibanja na podlagi prejšnjih vojn, sedanjih armad in sedanjih cen.
Po dveh letih vojne je ta posel že nekoliko olajšan, zlasti ker ne morejo države vseh svojih stroškov zatajiti. Trudijo se pač, da bi zakrile resnico, kolikor je mogoče; ali posojila n. pr. morajo priti v javnost, ravno tako nekatera naročila. Na to seveda tudi še ni misliti, da bi ljudstvo sedaj izvedelo popolno natančnost; ali , kolikor toliko postaja slika jasnejša.
Precej izerpljiv pregled vojnih stroškov je pred kratkim izdalo v Kodanju na Danskem ustanovljeno znanstveno društvo za preiskavo socialnih posledic vojne. Ta razprava je posebno zanimiva zaradi tega, ker se ni omejila le ua izračunavanje vojnih izdatkov posameznih držav za 1. in 2. vojno leto, temveč ji skušala tudi pojasniti razmerje med vojnimi stroški in narodnim premoženjem, izyozom ter državnim gospodarstvom vojujočih se držav. Tu gre seveda le za približne cenitve, in razmerje uie4 vojnimi stroški ter dejanskim gospodarskim položajem posameznih držav se za sedaj, ko se je spremenilo in prevrglo celo gospodarsko življenje bojujočih se narodov, sploh ne da niti približno pravilno izraziti. Gospodarska revija "Der österreichische Volkswirt" poudanja, da je razprava kodanjske družbe sicer jako objektivna in da so n. pr. njene navedbe glede avstrijskih vojnih stroškov morda celo prezmerne, da pa je izračunano razmerje med vojnimi stroški in narodnimi dohodki, oziroma narodnim premoženjem Avstrije mnogo preneugodno. Avstrijsko narodno gospodarstvo
—	pravi omenjen» revija, ki je seveda avstrijska
—	se je od nekdaj tudi od nas samih podcenjevalo in šele tekom vojne smo spoznali, kako moč-
* na je gospodarsko naša monarhija.
Da sino mi v tem oziru nekoliko drugačnega mnenja kakor avstrijski člankar, nam ni treba po-
Senat republike Santo Domingo je izvolil .Ja-cinto de Castra za predsednika namesto Jimiuine-za, ki je odstopil, da bi s tem preprečil intervencijo Zcd in jenih držav.
sebej povdarjati. Za svoje nasprotno mnenje o avstrijskem narodnem gospodarstvu imamo pa precej trdne razloge.
Vojne stroške je izračunala kodanjska družba tako-le (prva številka velja za prvo, druga za drugo vojno leto, končna vsota torej za dve leti, pri čemer so seveda stroški drugega leta računani približno; računano je vse v miljouih mark.
Belgija + — ~ 240; Belgijska kontribueija 985 + 385 1370; Bolgarska 100 + 500 600; Nemčija 77.700 + 28.900 46.600; Anglija 14.200 + 36.500 50.700; Francija 12.800 -h 19.200— 32.000; Italija 3200 + 5760 8900; Avstrija 10.200 + 12.750 22.950; Rusija 15.00 + 28.000=43.000; Srbija 560+560 1200; Turčija 760 + 920=1680; v prvem letu so znašali vojni stroški vseh vojskujočih se držav 75.745 miljonov mark, v drugem pa bodo znašali 133.475 miljonov mark. Stroški do 1. januarja 1916 so znašali 128.805 miljonov mark.
Razmerje teh dveletnih vojnih stroškov napram narodnemu dohodku in narodnemu premoženju je izračunano seveda na podlagi starejših podatkov, ki ne vpoštevajo sprememb, katere je povzročila vojna. Narodni dohodki Nemčije so. znašali pred vojno na leto (v miljouih mark) 40.000, narodno premoženje se je cenilo na 300,-090, izvoz na 10,100, uvoz pa na 10.800. Odnosne številke za ostale države so: Avstrija 12.750, 107.100, 2420, 2975; Anglija 44.00, 300.00, 10.700, 13.440; Francija 29.200, 233.600, 5700, 6800; za Rusijo so navedeni le podatki o izvozu in uvozu; prvi je znašal 31110, drugi 2600. Procentualno razmerje dveletnih vojnih stroškov k narodnemu premoženju, oziroma narodnemu premoženju, dohodku, izvozu in uvozu je torej za Nemčijo 116, 16, 461.432. Nemčija je torej izdala doslej za vojno za 16 odstotkov več, kakor znaša njen letni narodni dohodek, "zapravila" je v vojni 16 odstotkov vsega svojega narodnega premoženja, izdala je za bojna sredstva skoro 5krat toliko, kolikor letno izvaža in skoro 4krat toliko kakor znaša vrednost njenega letnega uvoza. Odnosne procentualne številke so: za Avstrijo 180, 21, 947, 771; za Angli-jo 112, 17, 475, 377; za Franci-
jo 110 14, 562, 446; za Italijo 111 14, 453, 312; za Rusijo ni mogoče dognati razmerja napram narodnemu dohodku in premoženju, procentualno razmerje napram izvozu je 1385, napram uvozu 1611.
Vpjua posojila. Do 1. januarja 1916 najeta vojua posojila vojskujočih se* držav so dosegla že ogromno svoto nad 120 miljard. Od te svote odpade ua Nemčijo 28.000 miljonov mark, na Avstrijo 14.300 miljonov mark, na Rusijo 20.700 miljonov mark, Anglijo 28.350, Francijo 24.000, Italijo 4050, Srbijo 800, Turčijo 660, Bolgarsko 284 in na Belgijo 240 miljardov mark. Državni dolg vseh teh držav, ki je znašal pred vojno 98.236 miljonov mark, se je do 1. januarja 1916 že več kakor podvojil in bo, aproksimativno računano, s 1. avgustom več kot trikrat večji, kakor je bil pred izbruhom vojne, znašal bo namreč (ne vpoštevši Belgijo in Turčijo) 286.319 miljonov mark. Na tej vsoti so udeležene posamezne države tako-le (številke v oklepajih navajajo državni dolg pred vojno): Nemčija (500 ) 49.000, Anglija (14.140 ) 58.000, Francija (26.300 ) 58.300, Avstri-ju (15.300) 37.100, Rusija (19.000) 61.7000, Italija (11.600) 18.850, Srbija (736) 1848, Bolgarska (960) 1520.
Samo za ohresti od tega ogromnega bremena bodo plačevale prizadete države v bodoče 12.174 miljonov kron ali z drugimi besedami, vsak prebivalec bo moral plačevati za obrestovanje državnega dolga v bodoče ua leto na Nemškem 18.5 mark, na Angleškem 56 mark, na Francoskem 79.7 mark, v Italiji 19, v Avstriji 41, na Ruskem 16.7, v Srbiji 22, na Bolgarskem pa 19 mark. Seveda velja to le za državni dolg, ki naraste do 1, avgusta 1916. Ker ni mnogo upanja, da bi sc vojna končala že do 1. avgusta, bodo torej pred-stoječe številke še znatno narasle.
K stroškom sedanje vojne pa je prišteti gotovo tudi izdatke nevtralnih držav za vojne priprave, ki znašajo tudi'že mnogo nad 1000 miljonov mark.
Kdor bi bil pred vojno izračunal take vsote kot vojne stroške in pri tem še trdil, da bo gospodarstvo evropskih narodov preneslo ta grandioz-na bremena, bi se bil najbrž izpostavil splošnemu zasmehovanju. Vojna je bila—pravi omenjena re-
vija — tudi v tem oziru velika učiteljica in pre-izkuftevalka. Narodno gospodsrstvo evropskih držav sc je pokazalo kot silno trdno in s posebnim zadovoljstvom lahko beležimo, da je na»s monarhija tudi v gospodarskem oziru ognjeuo preizkušnjo srečno in uspešno prestala.
Strinjamo se z avstrijsko revijo v tem, da so številke kolosalne, da »o bremena grandiozna in da v splošnem preseneča dolgo trajanje vojne ravno z ozirom na gospodarsko stran. Ampak do zaključka, da sc je s to vojno pokazala gospodarska trdnost evropskih držav in še zlasti Avstrije, se nikakor ne moremo povzpeli. To vprašanje doslej sploh še ni rešeno, odgovor bo dala šele bodočnost po vojni. In zdi se nam, da bo žalosten.
Tek^m vojne se pač napenjajo moči do skrajnosti in izrabljajo se vsa sredstva, da se vztraja do konca. Ali kdor sklepa po številkah ogromnih stroškov, da je državno gospodarstvo bri-Ijantno, bi ravno tako po številkah človeških izgub lahko sklepal, da ima Evropa preobilico ljudi.
V	resnici je položaj tak: Evropa prenaša doslej človeške žrtve in • gospodarske žrtve. Ali kako jih prenaša, je drugo vprašanje. Države so doslej izpumpale še ves denar, kar so ga potrebovale ;toda to se ne punipa iz nobenega neizčrpnega studenca, temveč iz ljudstva. In če slišimo, da bo treba le za doslej narasla vojna posojila plačevati po 12.174 miljonov na leto — poleg vseh dosedanjih davkov — je vprašanje, kako bo ljudstvo, po vojni decimirano in oslabljeno, moglo zaslužiti za toliko več, oziroma za koliko bo moralo slabše živeti, če bo hotelo plačevati take ogromne zneske — ne le par let, ampak tekom celih generacij.
V	poštev pridejo pa tudi še neprecenjene uničene vrednosti, porušeni domovi, opustošena polja i. t. d. Pogled v bodočnost je za ljudstvo vojskujočih se držav skrajno teman. Da bo gospodarski pritisk na delavske razrede strašan, je tudi po sedanjih približnih cenitvah gotovo. In nič čudnega ne bi bilo, če bi ljudske množice, ko pridejo do zavesti, otdrekle priznanje teh računov. Kaj bi to pomenilo, smejo vlade le s trepetom misliti.
UTRINKI.
V londonskih poučenih krogih trdijo, da se je na Angleškem ustanovila korporacija lastnikov jam in ladij z nominalnim kapitaknn v znesku sto miljonov funtov. Pravijo, da hočejo inter-nacionalizirati produkcijo in razpečavanje v prid mednarodnim .odjemalcem, kadar se konča vojna. To se pravi: Pripravljajo se, da bodo po vojni sposobni za čim ostrejši» konkurenco. Pripravljajo se za trgovinsko vojno. Vrši se to, na čeincr je utemeljena socialistična teorija. Koncentracija kapitala prestopa meje posamezne stroke. Premog in ladje se združujejo. V tej smeri gre razvoj neizogibno dalje. Produkcija železa ne inara biti odvisna od tujih železnic, pa si gradi svoje. Kadar jih ima, ji ni dovolj, da prevaža na njih rudo. Med vlaki, s katerimi oskrbuje svoj lastni promet, je še prostora in časa za druge vlake. Pričenja se konkurenca z drugimi črtami. Konec takega boja je prejalislej pogin slabejšega ali pa njegova združitev z močnejšim — na vsak način koncentracija.
Pred nami se to vrši in nič druzega ni treba, kakor odpreti oči, da se vidi. In če se vidi, tedaj ni dovolj skomizgniti, češ, kakor je, tako je; vprašati je treba: Kaj more biti iz tega. Iskati odgovor na to vprašanje sc pa pravi študirati socializem.
ljanten uspeh njih "varnostne" politike. Ali 2531 ubitih in 43.518 ranjenih — to je že rezultat precej velike bitke. Dokler masakrirajo železnice toliko ljudi brez pušk in topov in tako uspešno tekmujejo z militarizmom, ne smejo o varnosti niti ziniti.
Francija posije vso munieijo, ki je sama neobhodno ne potrebuje, v Rusijo, da pomaga tako svoji zaveznici rešiti municijski problem Rusije. Tako se je izrazil Albert Thomas, francoski municijski minister, ki se zdaj mudi v Rusiji s prejšnjim ministrskim predsednikom René Viviajii-jeni. Francija nima od te kupčije z munieijo baje niti najmanjšega dobička.
Ta "nesebičnost" izgubi precej svoje idealistične veljave, če se vpošteva, da pomaga Francija sama sebi, če pomaga Rusiji do zmage. To slavljenje nesebičnosti je ravno tako, kakor če bi kdo trdil, da je Nemčija iz nesebičnosti vzela avstrijsko vojsko pod svojo vrhovno komando.
Po poročilu zvezne prometne komisije se je ponesrečilo tekom treh mesecev do 30. septembra p. 1. nad 46.00 oseb pri železniških nesrečah. U-bitih jc bilo 2531 potnikov, ranjenih pa 43,518. Število ponesrečencev se je zmanjšalo za 3914 v primeri z istim časom v prejšnjem letu.
Železniške družbe bodo pač trdile, da jc to bri-
Nacionalna zveza industrijcev in drugih podjetnikov je imela pred kratkim v New Yorku v hotelu Waldorf-Astoria seja, na kateri so pozivali tudi druge kapitalistične Zveze, da se združijo v eno samo veliko organizacijo, da bodo tako laže kljubovali delavstvu in njihovim zahtevam. Obsojali so postopanje delavcev, češ, da niso še nikdar imeli tolikih plač, pa vendar ni bilo še nikoli poprej toliko delavskih nemirov kot ravno letos. Sploh je bil ves ton tega zborovanja samo tarnanje zaradi delavske nenasitnosti. Gospodje imajo prav, če trdijo, da je letos precej stavk. O nemirih naj bi rajši molčali, kajti te uprizarjajo in provocirajo sami, oziroma njihovi najeti pretepači. Zakaj je ravno letos toliko stavk, bi pa gospodje kapitalisti sami lahko uganili. Pametni ljudje ne gredo v boj, kadar so okoliščine za zmago najbolj neugodne. Mar naj stavkajo delavci,
kadar kapitalisti sami ¿čakajo na trenotek, kdaj bodo zaprli tovarne! Kadar je delo za kapitaliste najbolj potrebno, je čas za stavko najprimernejši. Ali podjetniki bi se vseh teh "nemirov" lahko rešili, če bi izpolnili pravične delavske zahteve brez stavke.
Kar se tiče visokih delavskih plač, je trditev kapitalistov le navidezno resnična. Sedanje delavske plače so nizke, tudi če so po centih in dolarjih nekoliko višje kakor pred leti; nizke so zato, ker so cene življenskih potrebščin visoke. Dolar in dolar ni vse eno. Njegova vrednost je odvisna od tega, koliko sc more kupiti zanj. In sedaj se kupi prokleto malo.
Seveda ne more nihče zahraniti kapitalistom, da se tesneje organizirajo. Le da bi se delavci iz tega kaj naučili in spoznali, da sc morajo tudi oni tesneje organizirati — strokovno in politično! Nakane kapitalistov kažejo, da prihajajo časi poostrenih bojev. Pripravljajo se na oni strani; čas je, da sc pripravijo tudi delavci.
lijo meščanski časnikarji glave. Mi si svoje ne bomo. Ampak zanimivo je, kaj so v sedanji družbi "velika vprašanja."
Tudi v malem Luksemburgu, ki se je začetkom vojne kljub svoji nevtralnosti, kakor je znano, takoj vdal Nemčiji, vlada po poročilih ameriškega poslanika velika beda. Splošno primanjkuje moke in mesa, zlasti svinjine. Industrijalno prebivalstvo šteje glavno rudarje, železarje in ro-kovičarje; 40.(XX) mož je brez posla ali pa dela kvečjemu pol časa. Tako vpliva vojna, če je dežela neposredno udeležena ali pa ne.
V Augusti, Me. jc v soboto umrl zvezni senator Kdwin C. Burleigh, ki je zastopal od leta 1913. državo Maine. Star je bil 73 let, bolan pa le nekoliko ur. Izdajal je list "Kennebec Journar', sicer je bil pa lastnik obsežnih gozdov. Politično se je štirideset let prišteval republičanski stranki.
Iz Pekinga poročajo, da je Juanšikaj nevarno bolan. Iz Sangaja prihaja vest, da je bil zastrupljen in da jc njegovo stanje kritično. Zelo presenebljivo ne bi bilo, če bi 'bilo res.
V Uralu so odkrili velike zaloge volframovc rude. To so edini rudniki v evropski Rusiji, iz katerih se dobi ta ruda; in sicer je jc baje toliko, da bo zadostovala vsem potrebam Rusije.
Prezident Wilson jc v Washingtonu marširal a parado za "Preparedness" in mahal kakor o-stali demonstranti z ameriško zastavico. Wilso-nu je čestitati, da ima dovolj časa za take reči.
Zakaj se jc v odlični družbi ura večerje, ki je bila nekdaj med peto in sedmo zvečer, premaknila na osmo.. To je vprašanje, s katerim si se-
Francoska zbornica se je v petek sešla na tajno zasedanje. Vloženih je bilo trinajst interpelacij, ki sc večinoma tičejo položaja pred Verdu-nom. Ministerski predsednik Briand pa vztraja na tem, da naj sc razpravlja vsa politika vlade od začetka vojne, in tudi vprašanje, če sc je zgodilo kaj krivega ali če je kdo odgovoren, da je nastala "delikatna situacija", odkar se je pričela nemška ofenziva. Cenzor bo skrbel, da ne izvemo ničesar o teh razpravah.
Marconi jc baje iznašel novo napravo, s katero bi se dali preprečiti karamboli ladij v temi iu megli. Aparat je baje enostaven in se z njim lahko brez težav operira z ladjinega mosta.
To bi bil zopet enkrat izum za »^»sevanje življenja. Sicer so sedaj bolj izumi za uničevanje življenja na dnevnem redu.
KRIZ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA.
spisal ivan cankar.
Hanca je videla, da se je igrala pod mizo njena roka z njegovo; oklepali so sc prsti, umikali so se igraje in so se iskali.
Učiteljica se je sklonila k Mateju, njene ustnice so se premeknile. Hanca jc strmela nanja, ki sta sedela daleč v svetlobi; njeno oko je videlo vse in vse je slišalo njeno uho.
"Pozabi!" je govorila ona. "Saj jc zdaj lep večer — kaj bi se spominjal na preteklos,, kaj šele bi mislil na prihodnost! Ne smeš zdaj misliti drugega, nego da te imam rada!"
In resnično se je Mate nasmehnil, resnično je pozabil; Ilanca je opazila natanko, 4?tsi se je bil v istem hipu obrnil z vsem obrazom od nje, ki je sedela v temi.
"Rad te imam" je govoril smehljaje. Samo zdi se mi, da je šinila senca mimo in da sem ugledal obraz, ki sem ga nekoč poznal . . . Toda šinila je mimo in zdaj ne mislim nič drugega, nego da te imam rad!"
"Ne glej tja, Hanca!" jc izpregovoril Tone galsneje in se je doteknil njene rame. "Ne glej tja — vsa si prebledelal Pojdiva!"
Zdramila se je samo napol, ozrla sc je i.nn j z motnim pogledom. "Ontanival"
V dvorani je zasvirala vesela godba. Vstajali so izza miz in vstala sta tudi Mate in učiteljica. Z urno roko si je popravila frizuro, pritrdila s jc rožo v laseh n odšla sta v dvorano.
Pi »hitel je učitelj in je prijel llanco za roko.
"Ce niste že oddani !"
Ilanca je vstala. Tone jo jc prijel okoli pasu In jo je potisnil na stol.
"Ne pojde; slabo ji je!"
"Slabo tni je!" je ponovila Ilanea in učitelj je hitel dalje.
"Zdrami se Hanca!" je prigovarjal Tone. "Spametuj se, drugače te ostavim tukzj samo, pa napravi, kar ti drago 1"
"Pojdi!" je odgovorila Hanca mirno,
"Znorela si, to je in drugega nič! . . . Zaradi takega — no, Bog z njim! Tiste ženske bi sc ognil na cesti na donet korakov — Bog mu jo blagoslovi! . . . Pij, Hanca, reci vsaj besedo, da bom vedel, če si živa ali ne!"
" "Ali jo ima resnično rad t" "
"Kaj vem t Nisem ga vprašal! . . . Ampak zdi se mi, da ni človeka nasvetu, ki bi imel listo žensko resnično rad — vsaj njenih oči ne! . . . Kar on počne, mi nič mar, nisem mu varih I . . .
Samo doli na cesti bi ga rad dobil, da bi j?a malo pretresel, njega in tisto žametno kamižolol"
Hanca ga jc pogledala prestrašena.
"Ne stori mu žalega! Ne reci mu besede!"
" "Nič se neboj! V žido ti ga zavijem!" "
Poskočna godba je donela iz dvorane, slišalo se jc drsanje nog po gladkem parketu. Za mizami so ostali samo še starejši gospodje. Zmerom glasnejši so bili, obrazi so rdeli zmerom bolj.
"To je Mate Kovač, mlad umetnik. Časopisi pišejo o njem; pravijo, da je velik talent."
Suh gospod s sivim obrazom in kozjo brado jc stresel nejevoljno z glavo.
"Velik talent — kdo ve! Lepo število smo žr» imeli takih talentov, pa so sc večjidel izpridili in naposled so bili družbi in narodu v nadlego. Naš narod ne rabi talentov— delavcev rabi!"
"Malo prehudo je to!" je ugovarjal rejcu gospod. "Zakaj bi ne rabili talentov? Dibri so . . . za nedelje in praznike . . ."
Kozjebradec je stresel z brado še bolj zlo-voljno,
"Kar je nepotrebnih novotarij, vse so zanesli k nam (isti takoimenovani talenti! Življenje kaže, da jih ni potreba: še nobenemu izmed njih so ni godilo dobro. Rastlina, ki jc naturi v prid, ne u-sahne! . . . Tudi ta fant se mi zdi lahkomiseln; že njegova kamižola ga izdaje; spodolrni jludje ne nosijo takih kamižoll"
Družba se je zasmejala. Debela gospa, ki je sedela poleg kozjebradea, pa je končala razgovor:
"Lep fant je!"
Utihnila je godba,, pari so se vračali iz dvorane z razgretimi zardelimi obrazi in bleščečimi očm. Prva sta prišla Mate in učiteljica; on je šel nekoliko sklonjen, kodri so mu bili padli globoko na čelo, smehljal se je s polodprtimi ustnicami. Nikoli ga še ni videla Hanca tako lepega in strah jo je bilo njegove lepote, trepetala bi in bi ne mogla govoriti, če bi se nenadoma ozrl, stopil k njej ter jo ogovoril.
Stopila sta k mizi, roka je ostala v roki, prijel jc kozarec z levico in je pil. Nekdo se je zasmejal za mizo, izpregovoril je besedo, roki sta se izpustili iu zasmejala sta se tudi sama. zvonko in veselo.
'Z njo bi hodil po ulici in ne bilo bi ga sram!" jc mislil» Hanca.
Učiteljica je vzela s stola čipkasto ruto, ogr-nila si jo je tesno okoli vratu in napotila sta se po mostovžu.
"Glej Heiniu pij!"
Sla sta počasi, t«no drug ob drugem; z lah-
kuni, drobnimi koraki je stopala ona, zibalo se
vitko, polno telo in glava se je nagnila k njegovi ranu.
Mate se je nasmehnil, vzel jc rožo iz njenih '«» «n «i jo |c vteknil v gumbnico.
__(Dalje prihodnjič.)
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
t*ü«M Uk JMUIVII IML
LIEBKNECHT.
Bol. Pod. Društvi
Ukorp»r*r— M. ftkrvri ■ M» « érta*t »im
Sedež: Frontenac« Kan s.
(JLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBERŽAN, liox 72, E. Mineral, Kan«. Podpreds: JOHN UOKAEK, Box 179, Rsdley, Kans. Tajnik: JOHN ( KRNK. Box 4, Breczy Hill, Muiberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARCIČ, Box 245, Muiberry, Kans. Zapisnikar : LOUIS BREZNI KAR, L. Box :I8, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONORAC JI RŠR, Box 207, Rsdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kan». ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
POHOTNI ODBOR: JOSIP.SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STIJCIN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠKTINA, Box 23, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMKK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514. Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse »lenarile pošiljatve pa gl. blagajniku.
Sumljivo spričevalo.
Žena nekega znanega berlinskega gledališkega igralca je potrdila svoji kuharici poselsko knjižico tako-le: "Friderika L. je služila pri meni eno leto — manj 11 mesecev ter je bila ves čas pridna — pri vežnih vratih; skromna — glede dela, skrbna — /.ase, pametna — v izgovorih, prijazna — napram moškim, zvesta — svojemu ljubčku, in poštena — ako je bilo vse zaklenjeno." — Deklica seveda ni bila zadovoljna s takim spričevalom ter je vložila zoper hudomušno gospodinjo tožbo.
OiveU šoferjev.
Pariški policijski načelnik Hamelin Be je zelo zameril šoferjem, ker jih je v poslednjem času večkrat znatno kaznoval, zaradi avtomobilskih prestopkov. Sklicali so shod, po katerem so se demonstrativno odpeljali — okoli 500 avtomobilov — v plico, kjer stanuje Hamelin. Pred Hamelinovim stanovanjem so začeli vsi šoferji trobiti s svojimi avtomobilskimi trombami in nastala je grozna mačja godba. Policija jih je skušala razgnati. A šoferji so spustili avtomobile proti policiji v divji dir in številni policaji so bežali na življenje in smrt.
polotil nemir. Nenadoma pa so začuli malo pred prihodom odmevajoč glas izklicavati potrebne podatke, ne da bi videli kje uradnika, ki bi klical. Z ne-malim veseljem so končno zasledili potniki velikansko cev gramofona, ki je ponosno zijala skozi neko okno, iz katere so prihajali močni glasovi. Vlada je namreč, da bi prihranila pri plačah, na malih postajah nadomestila uradnike z gramofoni, ki so gotovo cenejši. Ako bodo pa pri vlakovih zamudah tudi ustrezali gramofoni svoji nalogi, je .seveda drugo vprašanje. Vsekakor je značilno, kako vsestransko izpodriva vsak napredek tehnike človeško delo.
Dr. Wait* na Nemikem.
Zdravnik in pisatelj v Monakovem, Braunstein, je dobil svojo soprogo potom inserata. Šla sta na potovanje v Švico, a vrnil se je v Monakovo — žalujoči soprog in je pripovedal, da mu je žena umrla na potovanju nagle smrti. Poprodal je vso hišno opravo in odšel v Nervi na "pokrepčanje". Od tam je iskal potom inserata — drugo ženo. Ali tu ga je zalotila usoda. Aretirali so ga vsled obtožbe, da je svojo ženo zastrupil in jo dal potem sežgati v krematoriju. Umorjena mlada žena je bila iz ugledne rodbine.
Vulkanski izbruhi na Tenerif».
Na otoku Tenerifa so pričeli kar hkrati štirje ognjeniki bljuvati. Silno visoko se dviga plamen in dim iz njih in žareča lava se vliva iz žrel in je dosegla Že pokrajine Guria in Marachio ter se pomika dalje v smeri proti Santjagu. Nevarnosti za sedaj še ni. V Guriji so zelo v strahu, ker se ne morejo v slučaju nevarnosti drugam rešiti, kakor na morje. Pomožni par-niki so odšli na ukaz vlade tja. Nemir med prebivalci Tenerife se je že polegel. Potres je prenehal in ni čutiti nekakršnega zemeljskega sunka več.
Vojna in časopisja.
V dunajski trgovski zbornici je bilo posvetovanje izdajateljev časopisov zaradi težav pri dobivanju papirja. Zastopanih je bilo 160 časopisov. Zbo-rovalci so sklenili naprositi vlado, naj ustanovi centralo za papir in določi obseg časopisov. Omenjeno bodi pri tej priliki, da imajo tudi na Nemškem jako velike težave s papirjem, nemški tovarnarji pa prodajajo papir v inozemstvo.
Iz Budimpešte pa poročajo:
Zdaj je ogrska vlada energično naredila konec težavam, s katerimi se je moralo boriti ogrsko časopisje zaradi pomanjkanja papirja. Ustanovila je posebno centralo za časopisni papir in ta centrala je odredila maksimalni obseg, ki ga sme imeti vsak list na teden. Tudi prostor za inserate je omejen in sicer se je vsem listom ukazalo, da ga morajo skrčiti za 45 odstotkov. Izpa-dek na dohodkih morajo listi nadomestiti s tem, da zvišajo cene insera-tom. Vladna naredba daje centrali pravico, da zbere ves papir, kar ga je na Ogrskem in kar se ga bo še izdalo, ter da sme še reducirati obseg časopisov, če bi drugače ne bilo mogoče izhajati s papirjem.
Bajonat iz kruha.
Na nenavaden način je pobegnil nedavno vojaški kaznjenec Peter Hinko iz domobranske ječe v Budimpešti. Iz kruhove skorje si je napravil pas, bajonet in nožnico ter te predmete tako prebarval, da so izgledali kot pristni. Ko se je opoldne straža menjala, pri-pasal si je ta krušni bajonet in nihče ga ni zadrževal, ko je korakal črez dvosišče in pri vratih iz ječe, ker so ga vse straže smatrale za ordonančnega vojaka. Toda ni se dolgo veselil svobode. V treh dneh je izvršil tri vlome, pri tretjem pa ga je policija prijela.
Sicer se pa mora njegovi ideji priznati, da ni slaba. Če bi delali bajonete sploh iz kruha in če bi potem še za krogle, granate, šrapnele, bombe porabili tak materijal — tedaj bi se dal se napraviti kompromis z militarizmom.
220 ur spal.
V nekem pariškem hotelu so našli angleškega topničarskega stotnika Radkina, ki je jako trdno spal. Vsled kataleptičnega napada je zaspal in se zbudil šele po 220 urah. Ko se je zavedel, je tožil o notranjih bolečinah. V njegovi sobici so našli več praznih steklenic, v katerih je bil trional.
'Zračna vojna.
Angleška admiralileta naznanja, da so nemški zrakoplovi s.svojimi zračnimi napadi na angleška mesta ubili 550 oseb in jih 1616 lahko in težko ranili. V treh napadih na morsko obal so ubili enainšestdeset mož, štirideset žensk in štirideset otrok; ranili so pa 611 oseb. Poročilo omenja, da je bilo med žrtvami le malo vojakov; menda samo par odstotkov.
Gramofon ▼ železniški službi.
Na manjših kolodvorih francoskih Železnic so poverili gramofonu nenavadno službo. Ker so uvedli pri francoski železniški upravi sistem varčnosti za železniški obrat, skušajo predvsem varčevati pri uradniških plačah. Dosedaj je bila navada, da so rta kolodvorih prihajajoče in odhajajoče vlake napovedali uredniki, in sicer kam vozijo in kdaj odidejo. Pred dnevi pa se potniki na francoskih kolodvorih niso malo čudili, ko ob določenem času ni bilo videti nikjer nobenega železniškega uradnika in marsikoga se je
KDAJ SE JE KOPATI?
O tem so ljudje jako različnega j mnenja. Nekateri menijo, da je naj-| bolje kopati se takoj zjutraj, ko vstanemo, priznani veščaki pa pravijo, da zvečer. Toda gotovega se ne more reči *iič, kajti kopanje se mora uravnati to moči in zdravju. Mrzla kopelj zjutraj se priporoča le onim, ki so močni in imajo krepke živce. Če si takoj po kopanju čil in svež čez kake tri ure pa utrujen in zaspan, tedaj mrzla kopel o tem času škoduje. Pol-nokrvnim, debelim ljudem z železnimi živci in flegmatičnim značajem se kopanje zjutraj priporoča, nasproti naj se pa oni, ki so suhi, ki slabo prebav-ljajo, ki jim noge pri vsaki priložnosti postanejo mrzle in rosne, ki so nervozni in duševno delajo, jutranje ko-pelje ogihljejo. Bolje store, ako gredo v vodo popoldne ali zvečer. Oni, ki se čutijo pri kopanju osvežene, toda kmalu oslabljene, naj se kopljejo redko in še to v mlačni vodi in sicer najbolje, preden gredo spat. Vedno pa je treba telo z mehko cunjo drgniti, dokler se ne ogreje. To povzroči, da se kri redno pretaka po koži pa tudi I po drugih delih telesa, kar najbolj pospešuje zdravje.
Znano je, da je bil dne 1. maja nemški socia' listiČni poslanec dr. Kari Liebkiiecht kljub svoji parlamentarni imuniteti v Berlinu aretiran. Prvo poročilo o tej zadevi ni povedalo nič druzega, kakor da je bil dne 1. maja na Potdaiuskeiu trgu shod, katerega je policija razguala iu da je hil Liebkiiecht aretiran ob tej priliki.
Nekoliko pozneje se je izvedelo, da je bil Liebkiiecht izročen vojnemu sodišču. Naposled so prišle vesti, da ga tožijo zaradi izdajstva dežele. Po tem poročilu je bilo misliti, da je Liehknecht govoril na shodu, pa da je morda v razburjenosti kaj dejal, iz česar bi mogli vladni juristi fabriei-rati "izdajstvo". Sedaj vemo, da ni bilo uiti tega. Strašni zločin, iz katerega hoče policija izprešati izdajstvo, je, kakor se zdi, obsežen edino v tem, da je Liebkiiecht baje izdal neki letak.
Ce ne bi vladala v Nemčiji vojaška pest, bi bilo popolnoma nemogoče zapreti in tožiti držav-nozhorskega poslanca, dokler ni parlament razpu-4Čen. Socialisti so poskusili pri ha v it i Liehknech-tu pravico njegove imunitete, ali večina je poteptala njih predlog.
Poslanec sodrug Haase je imel tedaj govor, ki osvetljuje vso zadevo, iu je zaradi tega vreden, da se seznanijo z njim tudi naši čitatelji. Vpoštevati je treba, da je moral Haase govoriti tako, da se mu ni mogla vzeti beseda, ker ui šlo le za demonstracijo, ampak za stvarno utemeljitev pravnega stališča.
Haase je dejal:
"Ne nameravam igrati sodnika ali posegati pred odločitev sodišča; ali vpr ¡¿o'pred ležeč i h poročil bi rad vsaj izjavil, da se mi zdi zelo dvomljivo, da hi se mogla vzdržati obtožba zaradi izdajstva dežele. Večkrat sem imel v svoji pravniški praksi priliko, da sem zagovarjal ljudi, ki so bili aretirani zaradi razširjanja letakov. V teh slučajih ni državni pravdnik prihajal z obtožbo zaradi izdajstva dežele, temveč je navajal paragrafa 110 in 130 kazenskega zakonika, ki se nanašata na kršitev zakonov in ščuvanjc 'na razredno sovraštvo.
V	raznih slučajih, ki so prihajali na razpravo le zato, da bi se mogla najti obtožba zaradi izdajstva, je predložil državni pravdnik le obtožbo zaradi upora proti državni sili in zaradi draženja na razredno sovraštvo. Neki slučaj, ki je sedaj pred državnim sodiščem in se glasi obtožba za po-izkušeno deželno izdajstvo, razširja pojm izdajstva toliko, kolikor je le mogoče. Vst»kakor morajo okolščine, v katerih bi se moralo v tem slučaju dokazati izdajstvo, pokazati, da se niso delili letaki le med ljudi v nekaterih krajih, ampak povsod med delavci in da so se misli/ki so izražene v letakih, v veliki meri razširile med člani armade.
Primerjajte te okolščine z dejstvi, ki so bila v uradnem poročilu predložena državnemu zboru, iu lahko boste spoznali, da ni mogel Liebkiiecht kršiti paragrafa 8*1. Ce se čita obtožba, se mora človek res čuditi, da se je ta proces sploh začel, kajti hladnokrvni ljudje brez predsodkov pač ne morejo misliti, da gre v tem slučaju za izdajstvo dežele.
V	obtožb» najdemo poročilo vrhovnega po-veljništva Mark, datirano z dne 1. maja in podpisano od načelnika generalnega štaba. Poročilo jc bilo naslovljeno pruskemu vojnemu ministru, poroča o dogodkih na Potsdamskem trgu, in potem nadaljuje:
"Devet oseb je bilo aretiranih, ker niso ubogale ukazov policije in so se udeležile resnih nemirov. Med aretiranimi je državnozborski poslanec Kari Liehknecht. Aretiran je bil, ker je večkrat zaklical: "Dol z vojno! Dol z vlado!" Nadalje pravi poročilo, ker je delil letak z naslovom "Naprej na majsko demonstracijo!"
"Obtožba ne doprinaša dokaza, da je Liehknecht javno delil ta letak. Ali dasi se zdi to poveljniku resna reč, je vendar začetkoma ni smatral za veleizdajstvo. O tem ni nobene besede v aretacijskem ukazu. To povelje obravnava o letaku z vsakega jurističnega stališča, in nič druze-ga se ne navaja zoper Liebkneehta, kakor kršitev paragrafa 113 kazenskega zakonika in paragrafov 92 in 93 vojaških zakonov.
"Obtožbe zaradi deželnega izdajstva ne izreka v obtožnici nihče drugi kakor berlinski policijski predsednik von Jagow. Na drugi strani ne
smatra razdejanja letaka za izdajstvo. Svojo oh-dolžitev naslanja na drugo točko. Njegovo pismo, naslovljeno vrhovnemu poveljuištvu o obtožbi zoper Liebkneehta izreka: "Državnozborski poslanec Liebkiiecht tudi priznava, da jc z veseljem sodeloval s prijatelji v sovražnih deželah, katerih misli se strinjajo z njegovimi, da bi se končala vojna." To, gospoda, naj bi bilo veleizdajstvo!
"(lospod von Jagow je temeljito napačno razumel Liebkneehta. Liebkiiecht ni dejal, da je delal z ljudmi v tujini. Dejal je le, da dela za mir iu da delajo njegovi prijatelji v tujini na enak način in za enak cilj. Nesmiselno je, da bi bila to podlaga za obtožbo zaradi veleizdsjstva.
"Oni, ki imajo soditi o tej stvari, naj pomislijo, da jc njih prva dolžnost, da prav razumejo obtoženega. Liehknecht je vedno iskreno izjavljal, da je mednaroden socialist. Nemogoče je, tla bi storil karkoli na škodo svojega lastnega naroda. Njegovo postopanje ima drug namen. Potrebno se mu zdi govoriti množicam, da bi z njimi vplival na vlade, da hi čimprej mogoče sklenile mir. In on upa, da bodo ravno tako ravnali njegovi prijatelji v tujini.
4 Ce se govori o razrednem boju, mislijo nekateri ljudje še vedno na boj z gnojnimi vilami. Ne eden izmed onih, ki so se bili zbrali na Pots-. daniskem trgu, ni imel pri sehi ničesar, kar bi se bilo moglo porabiti za nasilen boj. In vendar trdijo še vedno nekateri ljudje, da je spravil tisti shod našo deželo v nevarnost in da je dal sovražniku potuho. (V hi bilo res tako, da bi mogel tak shod spraviti deželo v nevaren položaj, tedaj bi bilo res slabo z nami. Uradniki, ki izrekajo take misli, so sami krivi, če izzivajo tak vtisk."
Haase je omenil veliki veleizdajniški proces proti Bebelu in VViihelmu Liehknechtu v letu 1872. in je hvalil Karla Liebkneehta, ki je vse pri-, znal, dasi bi bil lahko odrekel izpoved. Nadalje se jc Haase ha vil s pismom, katero je vlada poslala vojnemu sodišču.
"Zelo sem se čudil temu pismu, ki je tudi priloženo obtožnici," pravi Haase. "To pismo je pisal kancelarjev namestnik; podpisano je od sekretarja Le\vabla, in pravi:
"Na dnevnem redu državnega zbora je predlog poslancev Albrechta in Bernsteina, ki zahteva, da se ustavi postopanje proti Liehknechtu in da naj se izpusti iz zapora. Nič ne dvomim, da bo ta predlog odklonjen; da se pa doseže ta rezultat, je potrebno, da se čimprej sodni spisi predlože rajhstagu, da morejo služiti parlamentu za podlago njegove odločitve."
"('e ima že kakšen uradnik vlade pravieo zahtevati prepis«' obtožbe, se mi vendar zdi, da nima pravice zahtevati razpošiljanje takiii prepisov od sodišča z namenom, da doseže gotov rezultat.
"Zažcljeni rezultat je ta, da opusti parlament svojo v paragrafu Jtl državne ustave garantirano pravico, ki zagotavlja njegovim članom imuniteto, dokler traja zasedanje rajhstaga. Noben član vlade nima praviee7~da bi posegal pred odločitev parlamenta. Odkod ima gospod Lewald svojo informacijo? Njegovo pismo napravi zelo slab Vtisk. Očitno je, da hoče vplivati na justieo. To hi se moralo na vsak način preprečiti, ker zakriva velike nevarnosti. Tak poizkus, da se kornm-pira justiea, bi'se moral strogo grajati.
"Nimam upanja, da Iti s svojim izvajanjem izprcmeuil rezultat, ki je že naprej določen. To pa bi Vam rad povedal: Ce se enkrat odrečete pravici svojih članov do imunitete v slučaju, ko gre za političen prestopek, je pot do vlade samovoljnosti odprta. In samovoljnost je vedno zla."
Sodrug Haase je imel prav. Njegova stvarna izvajanja so bila bob ob steno. Večina rajhstaga je tako globoko padla, da jc sama poteptala ustavno pravico parlamenta in izročila Liebkneehta vojnemu sodišču.
Najnovejše poročilo iz Berlina preko Amsterdama pravi, da se prične obravnava proti Liehknechtu že prihodnje dni. Skoraj da je to težko verjetno. Kajti če bo Liehknecht obsojen . zaradi veleizdajstva, si vlada ne zboljša položaja vpričo ljudstva. In dasi je ustrelila že mnogo kozlov, je vendar dvomljivo, da hi bila že tako slepa in ne bi spoznala tega.
Vsekakor bo treba počakati.
Osamljeni Teddy.
Meščanski časopisi pravijo, da bo Roosevelt pri jesenskih volitvah podpiral republikanskega kandidata Hughesa. Sicer je Roosevelt baje bolan, kar ne bi bilo nič posebno čudnega, če ne bi tičala bolezen baje v vratu. Ako je res, da pojde z republikanci, tedaj je to znamenje, da se je s svojo taktiko hudo urezal in da je zlasti precenjeval privlačnost svojega imena.
Roosevelt je bil na svoji agitaciji v mnogih krajih sprejet kakor triumfator. To je zbudilo v njem mnenje, da ima ogromne mase ljudstva za sabo. Ali dasi pozna Teddy Američane precej dobro, kar dokazuje ravno s svojim velikim hutnbu-gom, se vendar zdi, da je prezrl dejstvo, ki bi mu moralo biti kot staremu lisjaku znano. Pozabil je, da je način ameriške politike s tradicionalnimi političnimi mašinerijami, bossi itd. pripravil ljudstvo ob vsako samostojnost in iniciativo. Tisto ljudstvo, s katerim jc Roosevelt računal, bi se bilo morda zelo navdušilo zanj, če bi ga bil pozval kakšen politični poveljnik, ali pa če bi mu bil Teddy sam dal geslo. Toda colonel jc pričakoval, da bo tisto ljudstvo samo vzkipelo in z saglušnim krikom po vsej Ameriki zahtevalo njegovo kandidaturo, tako da bi bil on "moralno prisiljen" izpolniti njegovo voljo.
Ali ko jc bila republičanska knveneija končana z ofieielno nominacijo Hughesa in ko ni dal Rooscvclta nobenega glasu od sebe, ni videlo to pasivno ljudstvo nobenega druzega vodstva kakor konvencijo, iu klic po Roosevcltu se ni dvignil.
Teddy je pričakoval, če enkrat odkloni kandidaturo, da bo zagrinelo: Moraš kandidirati, zakaj ti si naš odresenik. Tega groma ni bilo. Ljudstvu se jc zdelo, da ga je Tedd.v zapustil, iu tako je bil Teddy sam zapuščen .
Zdaj bo torej baje podpiral Hughesa. Ako se to uresniči, tedaj se lahko pravi, da je Roosevelt progresistično stranko porodil in da jo je tudi u-hil. Žalost neje ne more končati nobena stranka kakor ta, ki je obljubovala, da prekucne v eni sami zakonodajni periodi vso Ameriko.
Rcaradmiral Caperton, ki poveljuje ameriškim četam v San Domingo, je dne 6. junija naznanil mornariškemu oddelku, da so dominikanske čete prejšnji dan napadle ameriški tabor v Monte Chri-sto. Okrog dvesto napadalcev je bilo pregnanih, sedem med njimi pa ubitih. Američani niso ;nieli izgub.
Velika vojna v Evropi jc povzročila, da ostanejo take manjše praske že ncopažeiie. In vendar lic pomenijo nič manj, kakor da ima tudi Amerika svoj imperializem in svoje vojne.
Ameriška vlada jc poslala Avstriji noto, s katero zahteva zadoščenje za torpediranjc ameriškega parnika IVtrolit. Natančna vsebina note ni znana, sodi se pa, da zahteva obžalovanje in odškodnino. V NVaahingtonu so brezobzirni. Kaj ne vidijo, da iina Avstrija že brez ameriških not dovolj skrbi?
Potovanja v Jerusalem.
Po avstrijskih listih kroži sledeči članek:
"Prosim vozno karto v Jeruzalem " Zdaj so še seveda redki, ki si na ta način kupujejo vozni listek. Ko neha vojna, bo pa tudi to slišati večkrat. Nedavno je naznanil naš list, da ovirata vožnjo do Jeruzalema po suhem še dve gori — Taver (Tauros) in Aman (Amanos) v Mali Aziji. Sedaj pa izvemo, da je amansko gorovje že premagano. Dne 1. februarja t. 1. se je otvorila ta proga, in sicer kot ozkotirna Železnica. Ostane še tedaj samo taversko govorje, kjer še mogoče v dveh letih ne bo izgotovljena železnica. Sicer je manjka tu samo še 37-— 38 km. Pa težave so velike. Na tej taverski progi je n. pr. na progi 13 km 17 predorov, ki so dolgi 8800 m. Zato gre delo tako počasi naprej. Kdor bi hotel tedaj potovati v letih 1916 ali 1917 po suhem v Jeruzalem, bi moral potovati čez taver peš ali z navadnim vozom v rojstno mesto sv. Pavla, Tars. Teh 37—38 km ni ni-kaka ovira.
Koliko pa stane, prosim, vozna karta v Jeruzalem? Tudi na to se že lahko odgovori. Od začetka se nam je voziti z balkanskim ekspresnim vlakom, ki gre z Dunaja v Budimpešto, Belgrad, Niš, Sofijo, Plovdiv, Odrin in Carigrad. Ta proga Dunaj—Carigrad je dolga 1750 km. Vlak vozi 2 dni in 2 noči ter stane okoli 160 K, ako imajo krone normalno veljavo. Proga Bospora na azijski strani od Carigrada (oziroma Hajdar-Paša, kakor se imenuje carigrajBka postaja onkraj Bospora na azijski strani) — v Jeruzalem je dolga pa okoli 2250 km in stane okoli 240 K. Vožnja z Dunaja v Jeruzalem stane torej okoli 400 K v II. razredu.
Kaj pa iz Jeruzalema ne gre naprej železnica v Egipt? Seveda. Zdaj med vojno je sicer to ožje vojno ozemlje. Vendar je železnica skoro že gotova. Ako ne bi bilo vojne, bi pa Turki ne mogli delati te železnice. Angleži so jim namreč vedno branili, ker bi se s tem ogrožale "angleške koristi" v Egiptu. Proga Jeruzalem-Egipt se odcepi od proge Jeruzalem-Jafa nekako v sredini te proge, pri postaji Sedžed. Proga Jafa-Jeruzalem je dolga 87 km. Od Jeruzalema do Sedže-da je 47 km. Od Sedžeda gre nova železnica v najjužnejši kraj sv. dežele, Bir es-Seba, staro mesto Bersaba. Proga Sedžed-Bersaba je dolga 65 km. Lz Bersabe je zdaj napravljena lepa avtomobilna cesta skoz Hebron in Betlehem v 80 km oddaljeni Jeruzalem. Iz Bersabe gre železnica naprej proti Egiptu. Uradno je priznano, da je napravljena železnica že kakih 50 km naprej do postaje E1 Audže. Angleški časniki pa izjavljajo s strahom, da je železnica oddaljena od Sueškega prekopa samo še 40—50 km. Ta zadnji ostanek bi bil hitro gotov, ker je v ravni puščavi. Toda tu je že egiptska fronta. Če potisnejo Turki Angleže nazaj čez predor, je železnica takoj gotova do predora. Od predora v notranjščino Egipta je pa že dovolj železnic.
Ekspresni vlak iz Berlina Čez Dunaj, Budimpešto, Belgrad, Niš, Plovdiv, Carigrad na Jeruzalem — tudi če ne bi bilo nobene daljše zveze...ali daje to veliko pojma, iz kakšnih razlogov s kakšnimi nameni se vodi sedanja vojna? Kajpada, železnice se grade, da se razširja "kultura". Le če ne bi bilo tej kulturi pravo ime "profit".
Umetnost v vojnem vjetništvu.
Kakor poroča "Koelnische Zeitung", je v nemškem vojnem ujetništvu več francoskih umetnikov; med njimi je tudi Leo Gall, svetovnoznani kipar, ki je baš par mesecev pred vojno dovršil več umetnin. Ko se je vojna pričela, je takoj prostovoljno vstopil v francosko armado-, toda je bil kmalu nato vjet. Zdaj se nahaja v Griesheimu, blizu Darmstadta v Nemčiji.
Omenjeni časopis piše: Leo Gallu se izkazujejo vse časti, katere zasluži kot umetnik. Napravili so mu poseben atelje, kjer ima vse udobnosti svojega doma v Parizu. Ako se ne spre-hahaja, oziroma ako ne počiva, je vedno zaposlen s svojim delom. Zdi se nam, da je popolnoma srečen in zadovoljen. Njegovo prvo delo sta bila dva kipa; eden predstavlja vojaka v za-kopu, drugi pa zdravnika pri ranjenem vojaku. Zdaj izdeluje nekakšen spomenik'francoskim vojakom, ki so padli nn bojišču. Spomenik bo izklesan iz belega mramorja, ki bo predstavljal umirajočega vojaka, zročega na svojo ženo in otroka, ki klečita poleg njega; na plošči bodo vsekana imena nekaterih francoskih junakov, ki leže v Darmstadtu, kamor bodo tudi ta spomenik postavili.
Nemški kritiki so mnenja, da prekaša to Gallovo delo celo vsa Rodi-nova.
V ujetniškem taboru, kjer je Gall, je tudi par francoskih slikarjev, ki so izdelali že tudi več zelo mojstrskih del. Glas o velikih francoskih umetnikih se je raznesel po vsej Nemčiji in Avstriji, in umetniki iz teh dveh dežel trumoma prihajajo v Griesheim, da si ogledajo kipe in slike, ki so jih izdelali njihovi "sovražniki".
PROLETAREC
LJST ZA 1NTBRISC DfcLAVSKKGA LJUDI TV A. IZHAJA VS4.KI TOKE H.
—- Lastaik ta isdsjeUlJi -
JifNlivmka deli* ki tiikimi dnibi
v :)»••!•, MM.
Naročnina: Za Amuriko $2.00 ta calo lato, $1.00 sa pol leta. Za Evropo g. 10 sa ealo leto, ll.tt sa pol leta.
Oglati pa dogovoru» Pri spremembi ktvaltlia je poleg novega natnaniti tudi stari naslov.
•riialiaciM JvtttL mm iv«m v Ameriki, —
Vm pritoibe glade nerednega poftiljanja Usta is drugih naradnosti, je poiiljati
pradsadniku druibe Ivan MoUku. 4008 Wast 31. Street, Ckicaf, III._
PROLETARIAN
OwmS mmd puk)i*W mo TmmUt ky
Stilh Slavic Vtrfain't Pibithiof CtmM"7
_ Ckicit|i. Nlimit.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half jtar. Foreign countries $2.60 a yesr, ft. 2» for half year. -:-	-:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
«tss w. si. sraccT. chicago Illinois
MILITARIZEM MARŠIRA.
Iz \Vashingtona poročajo, du je bil zakonski načrt /.a vpeljavo vojaškega izurjenja na predlog senatorju Chamberlaina iz Oregona predelan. To delo je opravil stotnik generalnega štaba (Jeorge .Van Ilorn,
Po novem načrtu ne more biti nobenega dvoma, da se pripravljajo odločujoči krogi na "reforme", ki so podobne militarizmu t','.""'"i"» «"•»•« . , nuj.»- ,» , ... kateregakoli pacitista na em al kakor d laka dlaki. Vsak moški ■	• ,• . , k. i
I |H)poluotua nova reč. Ljudje, ki govore vedno tako, kakor da ni v Ameriki sploh nobene oftvezne I službe, pripovedujejo neresnico. 'Taktično je vsak državljan od 1H. i do 45. leta obvezan za mitično službo in v slučaju "potrebe" je lahko vpoklican. Doslej je bila 'vsa ta milica razun aktivne neiz-i vezhana. Sedaj jo hočejo izve/ba-i ti, a ne le za rezervo milice, tem-, več za rezervo stalne armade. •
O smo tako daleč, nain pa razvoj militarizmu v vseh deželah pove, kam gre pot. Militarizem ue pozna meje. Niti zakoni ga ne ovirajo. Fantasti, ki mislijo, da imajo določbe na papirju več moči kakor materijalna sila, se niso nikdar naučili realistično, kaj še socialistično misliti. Avstrijski za kon n. pr. določa, da se ne sme do mohranstvo brez posebnega parls inentarnega sklepa rabiti izven meja avstrijske državne polovice Niti ua Hrvaško se ne bi smela po slati ni ena domobranska koinpa nija. Kljub temu se rabijo domo i hranske čete na Poljskem, v Srbi ji, v Albaniji, Crtii (»ori, daai ni tega dovolil noben parlament, ke /e dve leti in pol sploh ni bil skli ' can.
V Ameriki prihaja torej čas mi litarizma. To je treba spoznati in to dejstvo je treba povedati Zakaj ljudstvo mora poznati res nieo. Delavstvo mora vedeti, da ni odvisno od Hughesa ali \Vilso na, od Roosevelta ali od Brvana če bomo imeli militarizem ali ne ampak da je militarizem neizogib na posledica modernega kapita lizma in imperializma, Le tedaj bo razumelo, da ni vseeno če veli kakšnega Forda al
državljan naj se po tem načrtu, kadar je osemnajst let .star, vojaško iztiri in doba teh vaj naj traja šest mesecev. Takim mladeničem, ki so obiskovali od vojnega oddelka priznano vojaško aka-l de mi jo, se odpustita dva meseca.
pa socialista na drugi fetrani. L« če popolnoma spozna dejstva, ho delavstvo pojmilo, da pade mili tarizem šele s kapitalizmom in da je zaradi tega treba napeti moč za porušenje kapitalizma
To niti oddaleč ne pomeni, da
Načrt ne določa kazni za držav-»,or» ustaviti boj proti milita Ijana, ki ne izpolni te zahteve; ne rizmu. Dokler smo preslabi, ga ni
določa namreč direktne kazni, pač pa indirektno. Zato je pa ta
preprečimo, to nam inora biti jas no. Ali če no zaleže naša moč vse
huda, da bi komaj mogla biti o-i K«, zaleže nekaj. Funt ni toliko strejša. Kdor ima toliko denarja,? kolikor pet funtov, ali pet funtov da lahko postopa, se mu je pač!n® more, če je na drugi strani ni treba bati; tembolj pa zadene funt, potegniti tako visoko, kakor človeka, ki mora živeti od dela. hi potegnilo, če ni na drugi stra Kaznujejo se delodajalci, naj so!™1"*-posameznik; ali pa korporacije, ki Hoj proti militarizmu se mor: zaposlijo mladeniča brez vladne- nadaljevati, ampak ne s pretvezo ga certifikata, s katerim je potr-jda zmagamo, če bomo glasno kri jeno, da je vojaško izvežban, alirčali, temveč z naukom, da skruši pa da je bil oproščen te dolžnosti, mo militarizem, kadar premaga
To je kazen za delavca. Pod-|nio kapitalizem, jetnik ima navado, da varuje svoj (v> povemo delavskemu Ijtid žep. Varoval ga bo tudi tukaj, „tvu to resnico in mu jo utemelji Da ne bo sam kaznovan, bo zahte- mo, tedaj tudi ne bo razočarano val od vsakega, kdor išče delo, da uk0 doseže doslej močnejši na se izkaze s predpisanim eertifika jsprotnik še kakšen uspeh. Na toni. Kdor ga ne bo mogel poks-1 sprotno bo ravno v tem spoznalo zati. ne bo dobil dela.	pravilnost socialističnega nauka.
Ostati brez dela je pa za delav-	____
ca pač hujša kazen kakor par ted-|
nov zapora.	Socialistična volitev.
Načrt daje predsedniku pravi-j V državi Virginia je bil dne 13 co, da določi vsako leto število junija izvoljen prvi socialistični
rekrutov, ki naj se izvežhajo. On imenuje tudi častnike za ta posel. Ko so izurjehi, pripadajo taki
župan in sicer v Lvnchburgu Medtem ko je bilo v mestni svet izvoljenih vseh šest demokratie
mladi možje sedem let rezervi uih kandidatov, je za mavorjr« stalne armade. V slučaju mobili- j zmagal socialist K. T. Ointher, u
zacije se lahko takoj vpokličejo, in sicer najmlajši letniki najprej, oženjeni pa zadnji.
Armadni oficirji zagovarjajo ta načrt, rekoč da se v šestih.zaporednih mesecih lahko dosežejo boljši rezultati, kakor če se uri mladenič trikrat po dva meseca, kakor je bilo določeno v stari armadni predlogi.
Militarizem torej prihaja. V nekaterih rečeh se sicer razlikuje od onega, ki ga imajo v večini evropskih dežel, toda militarizem je. In da prihaja, to je popolnoma logično in potrjuje pravilnost socialističnega natika. Tako razvit kapitalizem, kakršen je sedaj v A-meriki, in tako naraščajoč ne more eksistirati brez militarizma. Njegovi zastopniki se lahko nekaj časa motijo in lahko dopovedujejo sami sebi, da je Amerika posebna dežela, s svojo demokracijo popolnoma različna od drugih, toda naposled mora priti instinktivno do občutkov, da je varnost profitov brez orožja dvomljiva.
Armada plačenikov, ki je prava dedščina srednjega veka, ne more zadostovati kapitalizmu, kadar se je tako razvil, da pridejo njegovi interesi vsak hip lahko v konflikt z interesi drugih kapitalističnih skupin.
Kadar pa nastopi kapitalizem pot militarizma, tedaj se na njej ne mtsvi. V načrtu o vojaškem ve/ban ju gleda splošna hramhna dolžnost /e skozi okno. Sicer ni to
pravnik lista "1'iiion Star." Nje gov nasprotnik je bil bogati to bačni fsbriksnt H. F. Connolly.
Draginja papirja.
Casniški papir se je tudi v A merilci nenavadno podražil. Senat je zaradi tega naložil zvezni trgovski komisiji, da naj doženf vzroke tega podraževanja. Najprej je hotela komisija razposlati izdelovalcem papirja vprsševslne pole. Ti so pa sami izjavili, da bi bilo bolje, če bi si pridobila komisija najprej, sama naravnost v papirnicah informacije glede na materijal in ostale reči. Vsled tega je komisija nastavila v nekaterih papirnicah posebne agente,* ki bodo preiskavah zadevo z vseh strani. Izdelovalci časniškeg« papirja trdijo, da se je podražil materijal in tudi delo. Komisija misli, da bo do 1. avgusta gotova.
Katastrofalen ogenj.
Iz Baltimore poročajo: ('love ške žrtve je zahteval velik požar ki je v bližini izbruhnil junija. Osem oseb je zgorelo, nad 2T pa jih je bilo ranjenih, ko je po gorela velika žitnica v Cantonn. Ena ladja se je potopila, neka druga pa je bila od ognja močno poškodovana. Zgorelo je miljon bušljev rži, ki je bila namenjena za zaveznike. Škoda znaša okro glo $2,000,000. Sodi se. da je po vzročiln ogenj eksplozija prahu.
SLOVENCI V AMERIKI.
V nekaterih slovenskih listih - mislim da j Slovencev, h. v praksi je stvar ta, da odločujejo
v	dveh - se je oglasil gosp. dr. Kern o nalogah	pri kupčijah drugi faktorji veliko bolj kakor na-ameriških Slovencev. To Je gotovo važen pred-	rodnost. Cene, kakovost blaga, postrežb« take
inet in zanima tudi mene. O takih problemih je	reči vabijo ali pa odganjajo kupec dobro razpravljati, tudi če se mnenja križajo, kaj- Ali trgovci niso naš« masa Važno je torej
ti le iz izražanja mnogih misli je mogoče ustvar-	to, kako se godi množici; kako bi si naše delav-
jati dobro utemeljene sklepe. Menda se je o tem	stvo pomagalo do boljšega položaja Da se stro-
vprašanju res premalo govorilo v Ameriki; ali kar	kovno organizira, je gotovo prav \ kdor spo-
se mene tiče, se ne čudim, ker se mi zdi, da skoraj	znava, da je načelo organizacije pravilno ga mo-
m moglo biti drugače v razmerah, kakršne ko.	ra priznavati tudi na političnem polju Tukaj ne
Toda če se je kak;na reč enkrat zamudila, ne	bi bilo le za ročne delavce, temveč tudi za duševne
sledi iz tega, da mora ostati za vse čsse pokopana,	zelo umestno, da bi praktično uveljavili idejo Ako so okolščine toliko dozorele, da se lahko spra- združitve, kajti zanje ni socializem nič manj va-
vi	na dnevni red, naj se zgodi. V tem oziru se j žen kakor za industrijski proletariat.
Tudi podporne organizacije so kajpada dobre, zlasti dokler nimamo dovršenega državnega
zava ruvanja.
Da pa je izobrazba zelo važno sredstvo za izboljšanje delavskega položaja, tega baš socialisti nikoli niso tajili. Ali tako enostavna ta reč ven-
AMERIÔKA KUPCI J A
strinjam z gosp. dr. Kernom; sicer pa moram pri znati, da se moji nazori uc strinjajo popolnoma z njegovimi.
Dr. K. misli, da so se Slovenci v Ameriki doslej preveč hnvili s socializmom, in zdi se mi, da pripisuje tej predpostavki neuspešnost naše narodnosti v tej deželi. Moje mnenje je nasprotno; dar ni, kakor se zdi na prví pogléd in kakor dejal bi, da bi bili Slovenci več dosegli, če bi se marsikdo pripoveduje. Že učenje angleščine je bili kaj več bavili s socializmom, in «la bodo uspeš- v mnogih krajih spojeno z znatnimi težavami, nejši, če popravijo to zamudo vsaj v bodočnosti. Ako pregledam vse, kar se je doslej slovenskega spisalo in govorilo o socializmu, moram reči, da je tega precej malo, in zato mi je nerazumljiva trditev, da je vzel socializem Slovencem preveč
Vsako kulturno delo med nami pa zelo ovirajo dejstvo, da nas sploh ni mnogo v Ameriki, in še to ni koncentrirano v dveh ali treh središčih, temveč rh/trešeno po mnogih in majhnih naselbinah. . ,	....	Gospod dr. Kern pač ve, da ne more nobeno
časa. Se bolj mi je pa nerazumljiv njegov strah, izobraževalno delo imeti uspeha, če ni v njem si-da postanejo Slovenci "žrtve socializma."	stema in metode. Vzemimo le dramatiko katero
Kakorkoli pregledujem to reč, prihajam do dr. K. specialno navaja, .laz visoko cenim gleda-zaključka, da je dr.-K. sam s seboj v protislovju, j lišče, že zaradi tega, ker zbuja zmisel in odpira On želi, da bi se Slovenci bolj uveljavili v Ame- pot razumevanju umetnosti sploh. Igra na odru riki in pravi naravnost, da se morajo amerikani- učinkuje vsestransko, ker vpliva na oko, uho, misel' in čuvstvo obenem. Ali s tem je zelo malo opravljeno, če priporočamo ljudem, da naj uprizarjajo igre; povsod je razširjam» boleh no mnenje, da je za dve reči vsakdo sposoben in da ni treba zanji ne znanja ne drugih pogojev razun dobre volje. Za pisanje in za igralstvo. Kdor se zna. podpisati, tudi lahko piše članki", razprave, novele, in če ve, da so Sava Drava, zima kima. goba šoba rime, tudi lahko pesni-kuje. Prav tako vsakdo lahko igra v drami, komediji in tragediji.
V resnici mora biti vse to, kar se pri nas "igra teatra", skrajno ubožno. Odkod, naj imajo ljudje potrebno tehnično sposobnost, kako naj poznajo literaturo, odkod naj pridejo režiserji?
Cc naj gledališče koristi, je treba mnogo znanja, mnogo okusa, mnogo prakse in mnogo truda.
In to je le zloinek tistih nalog, ki spadajo v kulturno delo.
Kdo svetuje našemu ljudstvu, kaj naj čita ? Veni, da bi v
zirati.
S tem se strinjam, če pomeni amerikanizira-nje, da naj postanejo ameriški državljani in da naj sprejmejo, kar daje ameriško življenje do-bVega. Ali vstop v ameriško državljanstvo je politična reč in ima politične posledice. Ce se Slovenec ne bo zanimal za javne zadeve te dežele, je njegovo državljanstvo brez pomena, del ovo «i r. K. ne bo zadostovalo, da vtaknejo Slovenci državljanski papir v žep, ampak po drugih mestih njegovih člankov sodim, da želi več vpliva Slovencev na tukajšnje dogodke; to se pa vrši v prvi vrsti hA voliščih.
Ce smo si na jasnem, da ne sme Slovence v Ameriki ostati politično indifereiiten, pa nastane vprašanje, kam naj se politično nasloni in za kakšno politiko naj se odloči.
Naj li ustanovimo v Ameriki posebno slovensko strankof Tega menda dr. Kern ne bo hotel, kajti taka stranka bi bila v tej deželi brez pomena.
r mnogih krajih lahko dobili sloveti* Nihče ne bi mogel povedati, kakšen naj bi bil ske knjige v knjižnice, le če bi znali povedati do-njen cilj in namen. Torej se je pae treba pridni- tični knjižnični upravi, kaj naj se nabavi. Bil žiti kakšni ameriški stranki, in če vzamemo v po- ,,.m v dveh takih prijaznih bibliotekah, in milo se štev, da je ogromna večina naših rojakov delav- mi je storilo, ko sem videl, kaj imajo izmed slo-ska, ne bo težko uganiti, da nima ta masa ničesar venskih "knjig."
iskati v kapitalističnih strankah. Ostane torej le	Kulturnega dela ne bi socializem niti najina-
Ali stranka sala bi ga oprav-ameriških r:\/
ma premalo.	merah. Brez organizacije ne bo tega dela. Orga-
Kako bi Slovenci postali žrtve socializma, mi nizaeija. ki je bila predlagana, je pa propadla, je nerazumljivo. Tudi dejstvo, da je doslej pre- Tudi tega ni kriv socializem, temveč po mojem malo ameriškega delavstva v socialističnem tabo- mnenju najbolj nerazumevanje. Ce n. pr. neki
isaau v aupiiaiisucnm Himnami, osiane torej le	Kulturnega dela lic bi socializt
socialistična stranka, ln ker je v njej doslej	nje oviral; celo pospeševal hi ga. ,
mnogo man je Slovencev, nego bi jih moglo biti,	njma dovolj moči in sredstev, d
je menda pravilen zaključek, da je bilo Soeializ-	|ia!a, posebno v težavnih slovensko
m, mi ne pojasni tega. V tem tudi ne vidim razloga. zakaj naj bi se Slovenci ne brigali za socializem in za njega stranko. Če Peter še ni dovolj zaveden, ne sledi iz tega, da mora Pavel položiti svojo zsvednost v ledenico. Najbrže bo bolje, če ho skušal tudi Petra zdramiti.
Toda Slovenci opravljajo še vedno najslabše plačana dela; tudi nič takozvane inteligence še niso splodili v Ameriki.
To je točka, o kateri bi se dalo govoriti. Tudi jaz bi želel že v sedanji družbi svojim rojakom boljše življenje, nego ga večinoma imajo. Seveda ne verjamem, da bi mogli vsi postati Rockefellerji in Carncgiji. Priznavam pa. da je pet dolarjev bolje kakor dva in da ne bi bilo nič hudega, če bi sposobni delavski sinovi postali profesorji, sodniki, tehniki in pisatelji.
Le socializmu ne smemo očitati, da ni tako. Naposled je v socialistični stranki tako malo Slovencev, da bi bili vsi drugi brez obzira nanje lahko izvršili vse to, kar zahteva dr. Kern, če bi bil res socializem ovira. Ampak resnica je vendar, da se je baš v socialističnih organizacijah precejšnje število Slovencev omikalo. Seveds jim klub ne more nadomestiti vseučilišča. Ali misliti jih uči.
Toda veselilo bi me. če mi si Slovenci zholjša-li svoj položaj. In ker je pri tem izobrazba zelo zelo važen faktor, sem se sam ukvarjal z vprašanjem, kako bi jo dosegli. Podpiranje slovenskih trgovcev je veliko bolj oddaljenega pomena
dopisnik iz St. Louisa misli, da je Akademija neizvedljiva, ker bi bilo poslopje predrago, mi je jasno, da je stvar morala propasti. Razlagalo se je, da gre za institucijo, ki naj bi služila vsem naselbinam in bila vsled tega predvsem potovalna šola; a vse razlaganje je bilo popolnoma zaman, če mislijo ljudje, da bi bilo treba začeti s palačo, medtim ko bi vsa j za začetek zadostoval skromen urad za centralo.
Ako bi so bila Akademija uresničila, bi se bilo izobraževalno delo lahko organiziralo in tedaj bi se bila lahko spravila metoda vanj. Zunanje naselbine bi bile sčasoma dobile ljudi, ki bi bili sposobni za vse opravke v najrazličnejših organizacijah. vse naše ljudstvo bi bilo dobilo polagoma širše obzorje; socializem ne bi bil oviral tega dela. ker želi sam v interesu proletariats in v svojem, da bi bilo ljudstvo omikano. Ali ko je šlo za ta načrt, je naša inteligenca molčala.
Načrt Akademije je pokazal, da hočemo po. speševati "amerikaniziranje" Slovencev — če se namreč amerikaniziranje ne smatra za opično posnemanje površnih šeg. Pokazal je tudi, da nismo pozabili, da smo Slovenci.
Ampak dokler ne bo resne volje za ustanovo, ki bi omogočila smotreno, sistematično in v ta namen koncentrirano kulturno delo, ne bomo s samimi časnikarskimi priporočili ničesar dosegli, kajti ljudje ne bodo vedeli, kaj naj s priporočili počno.
Socializem ue ovira take institucije. Dokler
Kapitalistom v Zedinjenih državah še ni treha jokati. Kupčija ni slsha; lahko hi se celo reklo, ds je dohrs, najboljša pa je tista, ki nosi največ profita. Za to se je treba zahvaliti zlasti vojni. Je že res, da se je busiiiess n. pr. z Nemčijo nekoliko skrčil. Naši kapitalisti tudi nekoliko kriče zaradi tega in vlada pošlje včasi kakšno noto v London in Pariz. Hudega še ni povzročila ta muzika nič in tudi ne bo, kajti z Anglijo ima Amerika pogodbo, da predložita obe deželi svoje spore, če jih bo kaj, razsodišču. Vojne z Anglijo se nam torej za enkrat še ni bati, tudi če je tega nekaterim ljudem žal.
Naši kapitalisti včasi zakriče zaradi angleške blokade, kajti oni so nevtralni. To se pravi, da bi imeli od vseh radi profita. Vendar imajo pn toliko spoznanja, da se ne more zadostiti vsakemu apeti-tu. In to spoznanje podpira prijazno dejstvo, da so kupčije z zavezniki sijnjne dovolj, da izravnajo izgubo nemške in avstrijske trgovine.
Vladni urad za domačo in tujo trgovino poroča, da se je kupčija Združenih držav s severno-evropskirai državami povečala le z Norveško, z vsemi drugimi se je zmanjšala; to je posledica angleške blokade. Zato pa je trgovina z zavezniškimi državami narasla za več kot sto odstotkov in doslej še vedno raste.
V zadnjih devetih mesecih, kon-čaje se z marcem, je Anglija kupila v Združenih državah za okroglo miljardo različnega blaga, medtem ko je lansko leto v istem času kupila le za $63,000,000 blaga. Izvoz iz Amerike v Francijo je v enem letu narastel od 224 Milijonov dolarjev na $442,000,-
000.	V Rusijo so zadnje leto ameriški trgovci poslali za $128,000,-
000	blaga, leto poprej pa le za 12 miljonov dolarjev. V Italijo je šlo preteklo leto za 200 miljonov dolarjev blaga ;leto pred tem le za $138,000.000. Danska je kupila od
1.	julija 1915 do 30. marca 1916 v Združenih državah za $44,000.000;
1	v istem času leto prej pa za $63,000.000. Holandska je impor-tirala letos * za $26,000.000 manj blaga kot prejšnje leto; Švedska pa za 22 miljonov dolarjev. Nor-veško-amerrška trgovina je napredovala za pet miljonov.
Uvoz v Združene države je poskočil le iz Južne Amerike; vsi drugi so pa v Združene države im-portirale za tristo miljonov dolarjev več blaga kot preteklo leto.
Obupati torej res še ni. Več i kot sedaj prodaja, bi Amerika v sedanjih razmerah tudi komaj i producirals.
Njih število je majhno; če se z boljšaj o njih raz- je pa nimamo, je pa socializem sploh edina opora mere, se ne more reči, da se je zboljšal položaj našega delavstva.	e. k.
ZA SVOBODO.
Londonska "Morning Post" poroča iz Budimpešte, da se je ogrska neodvisna stranka izrekla za samostojnost Poljske s katerokoli vladno obli-k».
Razumemo. Nemčija je Za svobodo Irske, Av
bila prav taka samostojnost, kakršna je n. pr. bolgarska ali pa grška.
Bomba za guvernerja.
Iz Butte, Mont., poročajo: Med poštnimi paketi, ki so bili tukaj prenešeni z vlaka železnice
strija je za samostojnost Malorusov. Rusija je za Chicago, Burlington and Quincy na železnico O-neodvisnost avstrijskih Slovanov, sploh je vsaka regon Short Line, je nastala eksplozija, ki je poza svobodo tistih narodov, ki jih nima pod svojo škodovala poštni voz vlaka. Paket, v katerem je
peto. (irof Apponvi je torej za svobodo Poljakov. Več bi bilo vredno, če bi rnadjarski mogotci kaj takega povedali o Slovakih. Rumunih, Srbih na Ogrskem.
Sicer je pa samostojnost "s katerokoli vladno obliko" zelo sumljiva reč. Hrvaška je n. pr. samostojna; svojo vlado in svoj sabor ima. A nje*, na samostojnost ni vredna pišksvega oreha. Tako bi bilo z "avtonomno" Poljsko, če bi bila pod rusko, prusko ali avstrijsko suvercniteto. Vseeno tudi ne bi bilo, če bi napravili iz Poljske republiko ali pa kraljestvo — eventualno s kakšnim llabsburžsnom ali Hnhenzollernom na čelu. To bi
bila eksplodirana bomba, je bil namenjen guvernerju v Ctah.
, V vasi Astapovo, v guberniji Rjazanski, je ruska policija odkrila velike alkoholistiene disti-lerijc, ki so bile opremljene z vsemi potrebnimi stroji in drugimi napravami. Izdelovali so vodko in jo prodajali žejnim Rusom. Vse stroje in izdelano vodko je policija zaplenila.
S prohibicijo je torej povsod enako, na Ruskem kakor v Ameriki. Vas Astapovo gotovo ni edini kraj, kjer se prohihieionističnemu zakonu kažejo osli.
Iz rudarskega gibanja.
V Monongaheli, Pa., je bil dne i 14. t. m. shod rudarskih delegatov, katerega se je udeležilo o-kro# tisoč zastopnikov štirinajstih podružnic Cnited Mine Workers V :>. distriktu. Kakor poročajo, je bila sprejeta resolucija, ki deloma odobrava novo plačilno lestvico. Prihodnjo sredo ima di-striktni odbor za plačilno lestvico, ki je bil pred dvema tednoma na pittsburški konvenciji izvoljen, skupno konferenco z mednarodnim eksekutivnim odborom. Dokler ne bo znan rezultat te konference, bodo rudarji, ki so šli na stavko, delali.
Uboge železnice I
Pen n sy Ivans k a železniška družba je imela v letošnjem aprilu $3,-136,644 več čistih dohodkov kakor v aprilu lanskega leta. Železniška družba J New York Central je imela eistfrga dobička $1,305,-f>86. V prvih štirih mesecih letošnjega leta sta imeli ti dve železniški družbi $34,542,771 več čistih 'dohodkov, kakor v istem času lanskega leta. Vendar pa trdijo železniške družbe, da so tako revne, da ne morejo nikakor izpolniti zahtev železniških uslužbencev, ker bi jih baje spravile na kant. A kdo jim zasluži take profite, če ne njih uslužbenci f
Ponesrečena ladja.
Parnik "Bear" od San Franeis-eo and Portland Steamship Co. s 1<M> potnikov in 82 mož posadke je trčil dne 13. junija v Sugar Len f pri rtu Mendoeino v gosti megli na skalo in se je razbil. Ljudje razun petih so se rešili s čolni na skalnati breg rta Mendoei-no in parnik "Rešene" jih je po-tem sprejel na krov. Pet trupel je inorje splavilo na obrežje.
Nekoliko obračuna
Bili smo potrpežljivi. Sodrugi, ki čitajo, nam bodo gotovo priznali to. Ali kadar se potrpežljivost ene strani od druge strani le.boljinbolj brezobzirno izrablja, je mora biti konee. In zato nam je tudi že dovolj ritanja "Radničke Straže", in bil bi greh, če bi tie nadalje molčali.
Bili smo tihi, ko je "R. St." napadala Prole-tarea, iijegovega urednika, slovenske sodruge sploh in posameznike med njimi. Mislili smo. da pride R. St. do zavesti, katero je otfividno izgubila in da se spomni, kako se razpravljajo nasprotna mnenja med sodrugi. Namesto tega postaja njeno uredništvo le od tedna do tedna bolj nesramno in njen sedanji urednik Kutuzovič je izgubil vsak eut za ton, ki bi moral vladati v socialističnem listu, kadar se polemizira s sodrugi. Vede se tako. kakor da je pojedel z veliko žlieo vse socialistično znanje, pri tem je pa v resnici neveden kakor začetnik in njegovo z jezuitizinnm začinjeno zaletavanje v posamezne sodruge je tem bolj impertinentno, čimbolj se sklicuje na socializem, katerega pojmuje tako utopistično, kakor da ni bilo nikdar Marxa iu Kngelsa na svetil.
Sodrug Kutuzovie nam je po vrsti očital "malomeščanske" nazore — fraza, katero enostavno. |>ositeina po znanih nam vzorih — pa nima menda niti pojma, da je osem desetin tiste filozofije, katero tako samozavestno pridiga, zajete iz buržvazno idealističnih virov iu nima s socializmom prav nič opraviti. Ker daje sam neprenehoma v svojem šomastrskem tonu dobre nauke na vse strani, je treba naposled njemu ^samemu povedati, da naj se uči, kaj je socializem, kajti doslej ga še ne pozna. Ce misli, da ga lahko črpa kar iz svoje glave, se prokleto moti. Knjige v roke, sodrug Kutuzovič 1 Socialistična literatura pove, kaj je socializem, ne pa Vaša čuvstva. Iu če niste imeli doslej časa, da bi bili dovolj globoko pogledali v to literaturo, kar je razumljivo, tedaj bodite nekoliko skromnejši. S teatralno sa-mozavestjo, za katero tiči praznota, ne boste nikogar ugnali v kozji rog!
V zadnji številki je Radnička Straža objavila "Izjavo" Socialističnega kluba štev. 1. Storila je to po sklepu glavnega odbora stranke in novinskega odbora hrvaško-srbske sekcije. Ali uredništvo je čutilo potrebo, da zabeli izjavo s svojo "opazko", ki zopet ni nič duizega kakor prepotenten napad na glavni odbor, na klub štev. 1 in na vse tiste sodruge. ki noče jo.-trobiti v rog Radničke Straže v vprašanju orožja.
Da se bomo enkrat razumeli! Ker si pri Rad-nič ki Straži neprenehoma izmišljajo psovke a la social patriot i. s katerimi nas obkladajo, moramo naposled tudi mi povedati, da je tista pacifistična teorija,, katero tam pridigajo, izdajstvo socializma in izdajstvo delavskega razreda. Socializem nima namena, da hi delavstvo zazibava! v sanje, ampak mu mora pokazti realnost tako, kakršna je 1'čiti delavstvo, da je puška grda reč, katere se ne sme nikdar, pod nobenimi pogoji, za nob* n«», ceno dotakniti, se pravi zapeljavsti delavstvo. In za R. S. bi bil čas, tla bi se spomnila, da je cilj socialistične stranke socializem, ne pa paeifiz« m. Iz tega pa sledi samo po sebi, »la mora hiti socialist pripravljen, da pribori socializem in ga zavaruje tako, kakor bodo razmere zahtevale. In če ne pojde brez puške, tedaj bo puška dobra, ne pa grda reč.
Pri Radnički Straži bi radi izključili i/, stranke od prvega do.zadnjega vse, ki postavljajo socializem nad pacifistično utopijo. Koliko ljudi bi tedaj še ostalo v stranki? Začeti hi morali pri Marxu. Ali veste, kaj je on najbolj očital "Na-tionalversammlungi" v Frankfurtu? — Da ni predvsem oborožila ljudstva! Torej ven z njim! Izključite Kngelsa. ki se je izobrazil za strokovnjaka v vojnih vprašanjih. Izključite Dietzgcna, ki j«' učil.gtla razdele socialisti po svoji politični zmagi predvsem oro/je in smodnik med ljudstvo! Izključite .1 auresa, ki je napisal posebno knjigo o "Novi armadi". Izključite Kautskvja, ki je z vso odločnostjo odklanjal Berto Snttncrjevo. Izključite vse člane internacionalnih kongresov, ki so neštetokrat glasovali za ljudsko «»hrambo! Izključite.. evropske socialistične stranke korpora-tivno, ki imajo ljudsko obr'ambo v programu! Izključite v Ameriki poleg nas in Russella. Berger-ja i. t. d. še predsedniškega kandidata Beiisona, ki priporoča submarinke, mine in utrdbe na suhem za obrambo! Izključite vse. pa ostanite sami in ustanovite namesto stranke cerkev, iu sanjajte, da bodo lepe besede premagale kapitalistične kannne!
Toda če mislite, da boste s psevdosoeialistič-niini fantazijami premagali realistični socializem, da bo Kutuzovič razveljavil Marxa iu da bo delavstvo slepo sledilo tem iluzijam, se boste kruto prevarili; kajti ravno Marsov socializem je pokazali, da odločujejo razmere, nc pa iluzije.
S svojim vodenim paeifizmom, s svojo nesmiselno teorijo o nonresistenci sramote ti junaki najodličnejša poglavja socialistične zgodovine. ('V bi bil njih nauk pravi, tedaj bi bila obsojena francoska komuna; tedaj hi bili zločinci socialisti, ki so se s policijami in z vojaštvom bojevali za politične pravice. Obsojen bi bil boj severnih držav proti južnim v ameriški civilni vojni in zamorska sninost hi morala veljati za boljšo od Lincolnove politike, socialistični prvaki, ki so Lineolnu čestitali, nešteti socialisti, ki so se vojskovali v severnih četah, bi pa morali biti progi a šeni za "inalomeščane" in "socialpatriote", Obsojena bi morala biti francoska Revolucija, v-c revolucije iz leta 1H4H, kitajska revolucija, portugalska revolucija, za vzor vseli vzorov, bi se pa morala postavrti-Oaponova ekspedicija s kri/.em proti nabitim carjevim puškam.
Obsojeni bi morali hiti tudi delavci v Virde-nn, ki se niso dali postreljati kakor psi; obsojeni delavci v Ludlowu, ki so hranili svoje žene in o-troke. Ali ima Radnička Straža toliko poguma, da obsodi vse to?
R. S. misli, da nas "ubija u po jam," če nam citira odstavek platforme o sabotaži. Ta žougler-ski trik smo že parkrat opazili. Ampak dobro bi bilo. če hi R. S. najprej pomislila, kaj je sabotaža. Kdaj pa smo mi priporočali uničevanje mašili iu razdiranje železniških tirov pri stavkah? Kaj pri R. S. res ne razumejo, da se je hotela stranka s tisto določbo otresti elementov, ki propagirajo atentate? In ne razumejo, kakšna razlika je med diiiamitiranjcm in neprovneiranim na-silstvoin, pa med obrambo pravic? Ali nc razumejo, da postane raba orožja legalno sredstvo, kadar ima socialistična stranka večino, s katero bi si lahko osvojila politično moč, pa jo ovira v tem le orožje manjšine! Ali jim ne gre v glavo, da postane dežela, v kateri zmaga socializem, domovina dotienih delavcev in da je tedaj njih dolžnost, da jo branijo zoper vse, tudi zoper tuje reakcionarne napade?
Reklo bi se ovekovečiji vlado kapitalist ¡enega ra/reda, če bi obveljala tista neumna doktrina, da je treba sovražnika mirno pustiti v deželo. Kajti armade kapitalizma se nc bi ozirale na ta blagi nauk, zlasti ker ne bi prinašal napad na tako pasivno deželo nobene nevarnosti. Tako bi kapitalizem vedno lahko zmagoval, socializem bi moral pa vedno kapitulirati.
Kadar R. S. kakšne reči ii" razume, tedaj govori vedno o protislovjih. Teli je pa sama polna, v čas i kar na vseh straneh.
Na stališču stojimo, da nc more socialist glasovati za nobeno armadno zahtevo katerekoli kapitalistično vlade. To -¡e zdi R. S. nedosledno, ker smo za ljudsko obrambo. Ce bi nekoliko politično mislila, ji nc bi bila to nobena uganka. Ljudska obramba ic naša načelna zahteva, seveda zahteva minimalnega programa, kajti maksimalni program je socializem, in kadar bo ta uveljavljen, tedaj all right lahko razorožimo. Ampak proti kapitalistični vladi, naj ho katerekoli barve, stojimo v načelni opoziciji. Naša haloga je, da vržemo to vlado, da po svojih močeh izpod-kopljemo njen obstanek. l'e bi ji dovoljevali sredstva za vladanje, bi pa podpirali njen obstanek.
Proračuni raznih dežel obsegajo tudi postavke v prid delavstvu, u. pr. državne doneske za delavsko zavarovanje. Socialisti zahtevajo tako zavarovanje; še več ga zahtevajo, kot ga je. Kljub temu glasujejo v parlamentih proti celotnim proračunom in proti pobiranju davkov. Svoji \ladi bi dovolili večje zneske; kapitalistični jih odrekajo, bas zato, ker nočejo, da upravlja taka vlada. Tembolj bodo oponirali vsakemu znesku za orožje. To ni nobeno protislovje, ampak poli-! tična doslednost socializma.
Orožje,, katero kontrolira kapitalistični razred. se lahko rabi proti interesom delavskega razreda. Lahko se začenjajo z njim ofenzivne vojne,, v katerih se delavci le žrtvujejo za kapitalistične Koristi; lahko se z njim terorizira in mori delavstvo lastiic dežele. Zato j«* popolnoma logično, da odreka socializem vsaki kapitalistični vladi kontrolo orožja in da glasuje proti vojaškim zahtevam v vsakem slučaju. Zato je tudi popolnoma dosledno, da pišemo, agitiramo iu storimo vse. kar je v naših močeh proti "Preparedness", ki jo propagirajo vlada in kapitalistične stranke.
Toda odprimo oči. Nadaljevali bomo stoje proteste, ali danes ni naš glas dovolj močan, da bi preprečil kapitalistično vojaško pripravljanje. Militarizem tudi v Ameriki napreduje. Nepošteni bi bili. če bi delavstvu tajili to dejstvo. Kajti delavstvo mora poznati resnico. Ali ste čitali novi zakon o milici v državi New York, ki je že veljaven. ker ga je guverner potrdil! Ne vidite li, da je vsak državljan od 18. do 4">. leta obvezan za miličarsko službo in »la, guverner lahko vpokliče miličarje, kadar jih hoče, tudi za "po-tlačcnje notranjih nemirov," to se pravi zoper štrajkarje? Ali se upale trditi, da to ni napredek militarizma? In da ni v tem nevarnosti za delavstvo in za zmago socializma
Poglejmo drugo grožnjo . Vojaške vaje se vpeljujejo v šole. Razume se, da se otroci z desetimi leti ne bodo učili tega, kar bi jim dalo res kakšno vojno znanje. Ta jmuk pride iz naravnih razlogov šele v poznejših letih, Takrat pa niso delavski otroci več v šolali, temveč v jamah, tovarnah, plavžih i. t. r. Iz tega sledi, da se bodo sinovi Imržvazije vojaško izvežhali, delavci pa ne. Ali naj se zopet lažemo delavstvu, da tii v tem nobene nevarnosti za njegovo gibanje? Ali naj mu dopovedujemo, da bodo vsi ti utilitaristično izvežbani pristaši kapitalizma iz same srčne dobrote pometali pred iieohorožcnim delavstvom puške v jezera iu morja, kdor pojile v deželi za odločitev med razredoma ?
R. S. uam pripoveduje, kaj pravi ziminer-wablska konferenca. Citati dotičnih resolucij sicer nikakor ne potrjujejo naukov R. S. Ali nc glede na to ni ziinmerwaldska konferenca nobeno zborovanje socialistične Internaeionalc. Ona ne zastopa in ne more zastopati svetovne socialistične stranke, kajti tej ni v sedanji vojni dobi niti mogoče, da bi pravovcljavno določila svoje zastopnike. Ziinmerwaldska konferenca ni niti z mednarodnim birojem v zvezi. Celo kongres socialistov nevtralnih dežel bo le zastopnik enega dela, nc pn cele Intcrnaciouale. Sklepov mednarodnih kongresov ne more razveljaviti nihče drugi, kakor nov mednaroden kongres, in ta se ne more organizirati prej kakor po vojni. Kaj bo sklepal ta kongres, bomo videli šele takrat, kadar se snide. Dotlej je pa vendar drzno proglašati za "krivovercc" tiste, ki zagovarjajo pravove-Ijavne sklepe Intcrnaciouale. Pri tem je treba omeniti, da je tudi ameriška Socialistična stranka del Intcrnaciouale, da je bila zastopana na njenih kongresih in da so bili sklepi liiternacio-nale sprejeti z njenim sodelovanjem. Torej veljajo njeni »klopi tudi za Ameriko.
Cc j»> Interiiacionala, ki je socialistična, skic nila ljudsko obrambo, tedaj je zelo čudno, po
kakšni logiki prihaja R. S. do trditve, da je ta zaliti *va uesocialistična. Kdo pa bo odločal, kaj je socialistično, če ne socialistična Interiiacionala t
Ampak fraz, s katerimi se bojuje R. S., nam je naposled dovolj, iu radi bi imeli enkrat stvarne odgovore na stvarna vprašanja.
Torej vprašujemo:
Ce doseže socialistično delavstvo večino v deželi iu s tem pravico, »la prevzame upravo dežele v svoje roke, pa se ji upre oborožena manjšina : Ali mora tedaj socialistična stranka resigni-rati na zmago, ker je ne more doseči brez orožja? Ali ima pravico, tla porabi tedaj proti nelegalne-mu orožju manjšine legalno orožje večine?
Ce dobi socialistična stranka upravo dežele de fr.cto v svoje roke, pa jo napade kapitalistična dežela, da uvede zopet kapitalistični sistem: Ali mora tedaj socialistična uprava pasivno trpeti, da vdere tuj oboroženi kapitalizem v deželo in po-mandra socialistične institucije? Ali nima socialistična uprava tedaj pravico, da brani socializem z orožjem zoper orožje?
To so problelni, za katere gre in pred katerimi se nc smemo stiskati v noben kot.
Mi smo neštetokrat povedali, da ne prero-kujemo ničesar. Mi ne vemo, kje doseže socialistična stranka najprej večino; ne vemo, kakšne bodo posameznosti načina, po katerem se bo vršil prehod iz kapitalizma v socializem! ne vemo, koliko moči bo še imel kapitalizem, kadar bo socializem dosegel večino. Kno pa vemo: Ce bo imel socializem samo glasovnice, kapitalizem pa puške, .tedaj bo kapitalizem v silni izkušnja vi, da se poslu/i pušk proti glasovnicam. 1 vi delavstvu zamolčali to možnost je nepošteno. IMarec, ki preseneti nevednega, je tisočkrat nevarnejši kakor napad na pripravljenega.
Popolnoma nepotrebno je za nas, kar nam pripoveduje R. S. o brezuspešnosti mirovnega razsodišča i. t. d. Davno pred zimmerwaldsko konferenco smo sami upozarjali na to, da ni nobenega sredstva, s katerim bi se mogla vojna v kapitalistični družbi zanesljivo preprečiti. Toda ■ odkdaj je socializem zameta val tisto, kar more zboljšati položaj, tudi-če ga nc reši? Oscmurni delavnik ne osvobodi delavcev kapitalizma; ali naj zato zavržemo zahtevo, ki vendar, če se izpolni, nekoliko olajša delavčevo življenje? Boljše plače, zavarovanje, odprava akordnega dela i. t. d. niso socializem, niso padec kapitalizma. Ali naj pa zato kakor derviši samo čakamo na končni cilj, vse drugo pa opustimo?
Vojne ii«4 moremo preprečiti v kapitalistični družbi; tisočkrat smo naglašali, «la bo vojne ko-. nec, kadar bo uveljavljen socializem. Ali zato ne bomo opustili ničesar, kar more vsaj otežčati izbruh vojne. Saj tudi mednarodna propaganda ne prepreči vojne; kajti propaganda je eno, njen uspeh je pa drugo.
Vrši s«> propaganda za strokovno solidarnost delavstva. Naj li torej, če pripeljejo kapita-j, listi pri štrajku nezavedne in zavedene delavce kot skebe, kot provokaterje iu pretepače, pravimo: Saj smo agitirali za solidarnosti Nimajo hi zavedni delavci pravico, da se v tem slučaju hranijo nezavednih?
Tudi takozvano razoroženje ne prepreči voj-, n«'; kaj pomeni to "razoroženje," smo že davno povedali. V resnici gre le za omejitev oboroževanja. Ali ga zato ne sinemo zahtevati? Ali ga nc zahteva ameriška stranka, na katero se R. S. tako i uda sklicuje? Ker bi bila ljudska kontrola le o-rožje proletariata v borbi zoper imperializem, naj mar prepustimo zunanjo politiko rokam skritih diploinatičnih intrigantov? Imperializem je tista prst, v kateri s«> razvijajo korenine vojne. In če moremo t«» korenine le nekoliko podrezati, je nevarnost vsaj nekoliko zmanjšana. Da pa ne moremo odpraviti nevarnosti, dokler vlada kapitalizem, smo pa s.uni dostikrat povedali.
Ne vemo, zakaj citira R. S. t«' odstavke ziin-nierwoldske koiifereimc. Mar misli, «la more socialistična stranka v današnjih dneh sploh preprečiti vojno? Tako se je pn izbruhu sedanje vojne vedlo kapitalistično časopisje, ker je hotelo s tem omalovažiti socializem. Ali socialistično mišljenje to ni. Alio bi imeli toliko moči, da bi mogli pre-piečiti tako vojno, tedaj bi ta moč zadostovala, da bi premagali kapitalizem. Kdo se upa trditi, «la j«' imel socializem v Kvropi že trliko nioči?
Mi tudi ne pravimo, da bo demokratična kontrola zunanje politike preprečila vsak«) vojno. Ali tak«> sleparije bo onemogočila, kakršne se «lanes g«»«le. Ilethniann Ilolhveg ne.bo mogel parlamentu, ki kontrolira zunanjo politiko, štiri dni po nemški napovedi vojne praviti, «la je bila Nemčija napadena. Avstrija ne bo mogla na po«l-lagi falsifikatov vso javnost blufati, da j«' v Srbiji in na Hrvaškem organizirana zarota za napad na njen teritorij. Agresivna politika se ne bo mogla ljudstvu slikati za obrambno.
Splošna volilna pravica še ni ustvarila nobene resnično Ijmlskc vla«l«\ Ali naj se zaradi tega zavrže? Sama volilna pravica tu«li ne prinese zmage socializmu. Naj jo li zaradi tega opustimo kakor anarhist i ?
Socializem n«1 bo potreboval strokovnih organizacij, vsaj n«' v današnjem zmislu. Zoper kate-i«'ga delodajalca naj s«- organizira delavsko Ijiul-stvo, če bo samo delodajalec? Sle«li li iz našega boja za končni «ilj. «la naj danes zavrženo strokovne organizacije ?Da naj sploh danes zavržemo vse, česar ne bo treba v socialistični družbi'? Kadar bo ustanovljena svetovna zveza vseli no-rodov in bodo v njej izenačeni vsi interesi, katerih nasprotja so karakteristična za kapitalizem, ne bo treba mirovnega razsodišča. Ali danes še nimamo t«- svetovne družbe. Danes imamo nasprotja. In e c razso«lišče ni vsega mogočno, j»' ven-Jar že izravnalo nekoliko konfliktov. Ne obetamo si <d njega preveč; ali če more storiti nekaj dobrega, je to bolje kakor nič. (Jotovo pa ne more to razsodišče nikomur napraviti škode.
Saj vendar nismo rekli, da je razsodišče nai
cuj.	* * .**it"Miai
Vsi vemo, da nima predsednik Zedinjenih «Ir/av materijalne moči, da bi ustavil vojno v Evropi. Kljub temu je sodrug Meyer London zalite-val od njega, naj posreduje in. vsa stranka je podprla socialističnega poslanca. Poizkusi naj Wilson! Ce se poizkus ne obnese, ne bo njegova krivda. Ravno tako je z razsodiščem. In ni li tudi v Londonovi resoluciji postopno razoroževa-nje in razsodišče?	• *
Toda ker vemo, da so to le paliativna sredstva, ker vemo, da se v kapitalistični družbi ne najde noben arkanum, ki bi mogel onemogočiti vsako vojno, se ne vdajamo iluzijam, temveč pravimo naravnost, da smatramo pripomočke le za pripomočke, bojujemo se pa za socializem.
No, R. S., ki nam očita nedoslednost, je črnina. Stokrat smo v njej čitali zahteve razsodišča in razoroženja. Sedaj nam prihaja z izjavo zimmer-wahlske konference, da je t«» utopija in da vse to ne more zmanjšati nevarnosti v«»jne. Mi ne priznamo, da je ne more zmanjšati, ker jo je žc zmanjšala. Ampak če se postavlja R. S. na stali-W-e, da je utopija, kar je včeraj še zagovarjala, kje je t«»«laj njena doslednost?
Izjava kluba št. 1. nc zahteva, da jo kdo smatra za modrost vseh modrosti. Izjava je, nič dru-zega ne. Podana je socialistični javnosti kot donesek k razpravi, ki jo je porodil čas. Ni res, da se ta razprava ne vodi v ameriškem socialističnem časopisju. Narobe. Ves socialistični tisk se bavi k temi vprašanji. In ravno dejstvo, da se pojavljajo razna, zelo razna mnenja, dokazuje, «la je ta razprava krvavo potrebna. Ofieielno glasilo ameriške strank«- "American S«icialist" samo objavlja povsem različna mnenja. In tmli R. S. razpravlja; razlika j«> le v tem, da ne trpi R: S. drugega mnenja kakor urednikovo.
Kjer s«» mnenja neenaka, tam je treha jasnosti. In do jasnosti se more priti le tedaj, če se slišijo vsa mnenja. Radi se sklicujemo na to, «la ima naša stranka znanstven temelj. Znanstvena .metoda,je pa raziskavanje. Znanstvena je dialektika. Poglej predmet z ene strani; ampak pre-den izrečeš sodbo, ga poglej tudi z druge strani. Da se morejo poznati vse strani, j«' treba slišati vse argumente.	<
Ce se go«li, da ljudje kar izključujejo Russella, Bergerja in ne vem koga še, ne «la bi resnično vedeli, kaj so dejali, ni to socialistično. Tudi mi se ne strinjamo z vsem,, kar sta pisala ali rekla; ali to ni razlog, «la li zahtevali njiju eksko-miiniciranje. Dcbs se ne strinja z lHissellom; ampak Dehs je napisal krasen članek, v katerem izraža svoje občudovanje za pogum, s katerim zagovarja Russell svoje prepričanje.
Kaj je to edino vprašanje, o katerem so v stranki različna mnenja? Na ti voh konvencijah se je socialistična stranka v Ameriki bavila z vpra šanjcni naseljevanja; nazori večine in manjšin« so si bjli" diametralno nasprotni. Zato vendar n» ne ena ne druga stran zahtevala, «la naj se na-sprotna izključi. O načinu ekspropriacije se izražajo zel«» različne misli; zato se ne izreka noben anathema, ampak razpravlja se. O vsakem vprašanju se razpravlja. Vse socialistično spoznanj«» prihaja iz razprav. Neprenehoma vzpodbujamo člane, naj razpravljajo, «la ne bodo ponavljali kakor papige, kar slišijo, ampak «la si bo«lo utrdili prepričanje. Kjer se preneha razpravljanje, nastane duševna letargija in smrt.
In naenkrat naj bi bila razprava greh? Razprava o tako vitalnem vprašanju, od katerega je lahko odvisen uspeh najvažnejših bojev delavskega razre«la?
K ljub štev. 1. je podal svoj donesek k tej razpravi. Cisto skromno ga je podal; ni ga formuliral kot nikakršen pre«llog. ne kot iniciativo, kak«>r je R. S. pisala. Celo naslov resolucija j«' opustil, ker ima to ime v praktični rabi že nekakšen krepkejši akcent. Izjava je, ¡n sicer izjava, ki je bila plod debate. Ali eno je gotovo: Da soglaša ta izjava s socialističnimi nauki, s socialistično tradicijo, s socialističnimi programi, s sklepi internacionalnih kongresov, ki s<» najvišja instanca stranke.
Zato je zaletavanje R. S. nesocialistično. In če j«> gibanju kaj škodljivo, je avtokracija mnenja, katero zastopa R. S.
Ce hočemo, «la Interiiacionala zopet oživi — ne kot zlomek, k«>t fragment, ampak kot velika enota socialističnega proletariata — se moramo pripraviti, «la homo poslušali še veliko bolj nasprotna mnenja. Morali jih bomo poslušati; kajti naša naloga ni. da pomagamo razdreti Interna-cionalo, temveč <la jo pomagamo obnoviti iu o-keepčati. Zakaj le z njo pridemo «lo socializma.
Na Dunaju je čez tisoč žensk zaposlenih pri snnženju »ilie. Več kot polovica moškega persona la je zapustila to delo, k<*r jih je bila večina poklicana v vojaško službo, drugi so pa dobili boljše opravke. Začetkoma se je Dunajčanom noj-brže zdelo čudno«- ko so videli toliko žensk pri tem javnem delu; kmalu bodo spoznali, kako hitro s«» ljudje privadijo "nenavadnim novotari-jain." V tem oziru je vojna r«'s velika učiteljica. Njena sila zahteva <»<! ljudi, «la si preurede življenje po izpremenjenih razmerah, in — preurede si ga. Nekaj časa se jim zdi črnino, potem se privadijo, pa žive, kakor «la je bilo vedno tak«». In če nazadnje k«l«> pride, ki naravnost trdi, «la je bilo vvdno tak«», mu celo verjamejo.
Ce bi bil k«lo pred par leti fujjjrokoval. kaj vse hod«» ženske l«'ta 1W6. opravljale, bi se mu bili ljudje roga I i in dejali, da t«» ni mogoče ¡u da nik«lar ne ho mogoče. A razmere so ustvarile potrebe, pa je naenkrat mogoče.
Tu«li socializem j«4 "neinngoe." No, razmere naj le dozore zanj, pa h<» tako mogoč, da bo naravnost neizogiben.	t
ADVERTUnOflBNT
SLOV. DELAVSKA
da« M. »TrtiM
PODPORNA ZVEZA
po
lakarpoHrw» H affila ItO» v 4rtov« P*m.
Sedež: ConcuiaaoK Pa.
GLAVNI URADNIKI i Fredeedaih: F BAN K PAVLOVČIČ, 4« Main St., Conemaugh, P» Podpredsednik: JOBIP ZOBKO, B. F. D. 2, bo» 60, West Newton, P».
Taittik; BI.AS NOVAK, 40 Main «t., Conemaugh, P». Huuiu^ui tajnik: IVAN PBOSTOB, 1008 Norwood K«l.( Cleveland, O. Blagajnik: JOSIP ZELE, 6108 Ht Clair Ave., Cleveland, Ohio. Peaoini blagajKik: J081P MABINČIČ, 5805 St. Clair Avo., OWvolaad, O.
ZAUPNIK:
ANDBEJ VIDBICH, 170 Frankliu Main St., Conemaugh, Pa.
NADZOBNIKI:
VILJEM SITTEB, 1. nadzoruik, 46 Main St., Conenmugh, Pa. FBAN TOMAŽ1Č, 2. uadzornik, (Jary, lad., Tole«ton, Sta.,, bo« 73. NIKOLAJ POVÔE, 3. nadr.., 1 Craib St., Nunirey Hill, N S. Pittsburgh, Pu
POBOTNIKI:
IVAN OOBÔEK, 1. porotnik, Bo* 195, Badley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52nd St., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KABLINUEB, 3. porotnik, Girard, Kansas, B. F. D. 4, Loi 80.
VRHOVNI ZDBAVN1K: F. J. KEKN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
1'PMOZNI O D BOK: OLAVNI UBAD v bili it. 46 Main St., Conemaugh, Pa. 8PKNDAL IVAN, Conemaagh, l'a., Box 781. OAONIK IVAN, 425 Coleuian Ave., Johnstown, Pa. OABBENAJA JAKOB, Bo* 422, Coaemaugh, Pa. BOVO FBANK, B. F. D. 5, Bo* 111, Johns town, Pa. 8UHODOLN1K IVAN, Bo* 273, South Fork, Pa. COLBB ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Pa.
Uradne Glasilo: P BOL ET A BEC, 4008 W. 31st St., Chkago, 1U.
Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno protoni, poiiljati ve« ,ise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na ae |H>Hilja ' no potoM Pufttnih, Ezpreanih, ali Bančnih denarnih nakazili«-, nikakor pa ne združitev (stiail 11 /apisnika). oni privatnih čekov na naslov Hlad Novak, S. D. P. Z. & Coneniaugh Deposit	Zapisnik se V tem smislu p
a itd Hank Drafta), ki *e imajo glasiti na iuie glavnega tajnika in bla ga^nika ter na ime^lotieue banke, s katero S. I). P. Z. posluje."
Sprejme se Krasne predlog, da stopi ta točka v veljavo takoj
konvenciji.
Stran 12, "(davni blagajnik", se v točki 8. na predlog Pavlovčiča dostavi še to-le: "v slučaju združitve ima oddati blagajno blagajniku združene organizacije."
Brat Sitter poroča, da se je avditor izrazil, da bi vzelo pregledovanje knjig 4 ali 5 dni, in da bi bilo dobro, če bi se od krajevnih društev poskrbela potrdila, da so v zadnjih treh letih v resnici poslala toliko, kolikor je zabeleženo v knjigah glavnega tajnika.
Sprejet je predlog Krušne, da se z ozirom na velike težave, ki bi bile združene s preakrbitvijo takih potrdil, to opusti.
Nadalje naznani Dr. Kern, du zuhteva avditor zu svoje delo $15.00 na dun.
(I lasu je se ponovno o predlogu, se li avditor najine uli ne. Sklene se, ila se najine.
Prečita se brzojavka iz.Chieage:
Želeei vašemu delu najboljše plodove in premagunje "seh* zu-prek, pozdravljata Vašo konvencijo
Jugoalov. Delav. Tisk. Družba in Proletaree.
Predsednik zaključi sejo ob popoldne.
DOPOLDANSKA SEJA V ČETRTEK DNE 4 MAJA 1916.
Predsednik otvori sejo ob Hih zjutraj z običajnim pozdravom in pozivom na složno delovanje.
Prostor čita naznanilo Kvedrovo, da je umrl Petje Ivan, član društva št v. 23 S. 1). P. Z.
Na poziv predsednika Lavriča zbornica v znak sožalju vstane.
('¡tanje imen odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi, razun Vidrieha, ki se je prejšnji dan opravičil.
Čitanjc zapisnika zadnje seje.
Med čitunjeni zapisniku naznani vratar, da želi zastopnik Pro-letatca, Frank Pod boj, vstop v dvorano.
Vstop se iiiu dovoli.
Zapisnikar s čitanjem nadaljuje.
Brat Medle, član društva št v. 79 predlaga, da se zapisnik včerajšnje dopoldanski
Stran 20 in 21. Ves odstavek "' Pristopnina i. t. d." do "opombe", se na predlog Kakerjev izpusti in nadomesti z novimi določbami, ki so bile že sprejete na splošnem glasovanju.
Zaradi važnosti zadeve ue na predlog Pavlovčičev dalj časa razpravlja o določbah glede bolniške podpore (atran 21 pravil).
Na predlog Pavlovčiča se črta prvi stavek v točki 1. na strani 21 besedice "Član". Namesto tega se vstavi ua Novakov predlog sledeče: (Glede amrtnine, kakor že določeno a splošnim glaaovu-njem.) "Zveza plačuje za eno in isto bolezen za prvih 6 meaecev celo bolniško podporo dotičnega razreda, za nadaljnih 6 meaecev pa le polovico te podpore. Ako traja ta bolezen dalj časa kot eno leto, t*« mu ne plača nobena podpora več za iste."
Določbe na struni 22 od točke 3.) do "otroškega oddelka" na strani 23 se imujo spremeniti v smislu novih določb splošnega glasovanju (cirkular glavnega urada).
Čitanje dopisov in brzojavov.
Prcčitu se dopis iz glavnegu uradu S. N. P. J., ki se vzame na
znanje.
Pred zaključkom seje se odposlanci Penzijske Družbe, odhajajoči domov, poslove od konvencije.
Predsednik se jim v imenu zbornice zahvali zu prijazno sodelovanje v pogledu združenja in zaključi nato sejo ob H. večer.
DOPOLDANSKA SEJA V PETEK DNE 6. MAJA 1916.
Predsednik otvori zborovanje ob 8. zjutraj.
Čitanje imen odbornikov in delegatov. Navzoči so vai.
('¡tanje zapisniku zadnje seje. Zapisnik se sprejme, kskor je
čitan.
Na predlog Ce metov se na včerajšnji seji prečitani dopis S. N. P. J. priolnd dobesedno v današnjem zapisniku.
Dotični dopis se glasi tako le:
ed
potom
Bank v Conemaiigh, Pa.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da so v prihodnje popravi.
ZAPISNIK
4. redne konvencije Slov. Del. Pod. Zveze
V Kianjsko-Sloviinskem Domu, (f)7th & ftutler Sts.) PITTSBrRCJH, PA. od 2. do 10. maja 1916.
(Dalje.)
POPOLDANSKA SEJA V SREDO, DNE 3. MAJA 1916.
(4 zasedanje.)
Predsednik otvori 4. zasedanje ob V2-. popoldne z običajnim pozdravom.
Čitanje imen delegatov in odbornikov ter odposlancev Penzijske Družbe. Navzoči so vsi, razun Dr. Kerna in Cerneta ,ki sta vsled naročilu šla k aktuurju.
('¡tanje zapisnika dopoldanske seje, ki se sprejme in odobri, kakor je bil čitan.
4' Predlogi in poročila" \
Odposlanec Penzijske Družbe Ilnuptman se oglasi za besedo in pravi, da je navzočnost odposlancev nepotrebna, in da bi rajši odšli domov, kot pa tu čakali na ureditev pravil, katera bodo morda prišla na vrsto jako pozno.
(ioršek predlaga, du se preide tukoj na točko !> sporeda: "Čitanje in ureditev pravil", da se tako odposlancem Penzijske Družbe omogoči, du so pri tem važnem delu tudi navzoči. Predlog sprejet.
"Čitanje dopisov in brzojavov."
Prostor prečita pismeni pozdrav društva "Avstrija" št. 5, S. I). P. Z. in "Mladi Slovenec" št. 4J S. D. P Z., ki se vzameta na znanje.
"Volitev potrebnih odborov."
Poročilo posebnih odborov. Brat Sitter poroča glede pisalnega stroja, ki ga je preskrbel in ga brat Černe prinesel s seboj iz mesta.
Marinčič predlaga dodatno k Čeruetovijmu predlogu glede posebnega odbora za eventualno sestavo novih ¡pravil, da se v ta odbor izvoli t» mož, ki naj stanujejo kolikor mogoče skupaj, iu da naj sc ta odbor voli takrat ,kadar bo voljen novi odbor.
Predlog sprejet.
Spored točka 9:
"Čitanje in ureditev pravil".
Marinčič predlaga, da se spremembe pravil dajo izdelati v posebni knjižici v toliko izvodih, da lahko dobi vsak član S. I) P. Z. po en izt is.
Predlog sprejet.
Pomožni tajnik Prostor čita pravila točko za točko
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
Chieugo, III., maja 2. 191«.
Slavna konvencija S. D. P. Z. Cenjeni delegat je:—
Olavni odbor S. N. P. J. Vas iskreno pozdravlja in Vam želi seje popravi v toliko, da je njegovo društvo za mnogo uspeha. Za slučaj, da cenjena delegaciju S. D. P. Z. vzame v
pretres združitev, bodite uverjeni, da glavni odbor S N. P. J. je vedno popravi m-sprejme.	pripravljen se pogajati in dati najboljše pogoje, kar se jih more dati
iu storiti sploh vše, kar je v njega moči v dosego in prid združenja.
Predlogi in poročila.
Sitter poroča* tla je avditor prišel ¡11 želi, da se mu knjige zanesejo v njegov urad, ker bo potem lahko tudi zvečer delal in bo delo prej končano: tudi želi imeti pri sebi enega moža od konvencije, da mu da eno ali drugo pojasnilo.
Sprejme se predlog Pavlovčičev, da se avditorju naroči pregledati knjige do 18. aprila 1916, t. j. do časa, ko je bil bivši tajnik Bavdek odstavljen.
Bratu Kvedru se naroči, da gre z avditorjem.
Ker ni nadaljnih posebnih predlogov iu poročil, se preide na
ZA OLAVNI ODBOR SLOV. NAR. POPORNE JEDNOTE:
John Verderbur, tajnik. (Dalje prihodnjič.)
Mesečno poročilo S. D. P. Z.
za mesec maj 1916.
o finančnem poslovanju med alavnom uradom ln
kra|evnlmf društvi.
it v. društva
ureditev pravil.
Prostor nadaljuje čitanje pravil.
Stran 14.
Po sprejetem predlogu Pavlovčiča se med točk o3.) in 4.) vstavi nova točka, ki se glasi tako-le:
"mora pregledati zveziue poslovne knjige vsake 4 mesece, in sicer v času od 1. do 19. dotičnega meseca."
Stran 15. "Porotni odbor", se na predlog Rupertov dostavi dodatek v točki 3: "ali na konvencijo."
Stran 16. "Pomožni odbor", sprejme se Pavlovčičev dodatek k točki 2): "s pripombo, da ima v zadevali, kjer nosi glavni odbor večjo odgovornost, le posvetovalen glas.
Po 10. sledi 15 minutni odmor.
Po odmoru Prostor nadaljuje Vitanje pravil.
Stran 1«. "Vrhovni zdravnik". Na predlog Dr. Kerna se odstrani 12................
stavek: "Za odklonjene prosilec mora navesti vzrok, zakaj jih je od-| ................
klonil," ter se nadomesti z novo določbo: "Vzrok odklonitve od strani vrhovnega zdravnika ostane v glavnem uradu tajen."
( rta se na predlog Černetov tudi nadaljni odstavek do "Pripombe", ter sc nadomesti s sledečim: "Vrhovnega zdravniku imenuje konvenciju, ali pa ga nastavi glavni odbor, kateremu je odgo-
K
j*
=> o, £ >
o ? «
> »t» — es
•<r. J5 3 a
I
' C6
t «
p
i: >
1, 2.
3.
4.
5. G.
7.
8. 9.
10. 11.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
vorcn za svoje poslovanje. Ako ni član S. 1). P. Z., tudi ne more biti ! >¿2 ..............
član glavnega odbora."	j 23..............
se
Stran 16. "Pripomba". Na predlog Pavlovčiča se prvi stavek za besedo "glavni odbor" v 3. vrsti še dostavi: "ali pa članstvo s splošnim glasovanjem", — in v predzadnji vrsti v tem odstavku še beseda "vršiti" nadomesti z besedo "izvršiti".
Vsled nadaljnih predlogov Pavlovčičevih se na strani 17, v prvi vrsti črta: "1., 2. ali 3. oddelka", namesto tega pa pride: "v vseh oddelkih in razredih, razun otroškega oddelka". ( 'rta sc točka 2.) popolnoma.
Stran 17. sc točka 4.) spremeni v smisju splošnega glasovanja. Predsednik zaključi sejo ob 12. popoldne.
POPOLDANSKA SEJA V ČETRTEK DNE 4. MAJA 1916.
Predsednik otvori sejo ob »/¿¡2. popoldne z običajnim pozdravom, ('¡tanje imen odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi. ('¡tanje zapisnika dopoldanske seje. Zupisnik se sprejme, kakor je čitan.
Med čitanjem pravil pride v dvorano brat Medle s pravilno izpolnjenim pooblastilom svojega društva št v. 79 "Bonairski Slovenci".	Čitanje dopisov in brzojak.
Zbornica ga sprejme kot prav novel javnega člana delegacije, ko Prečitajo in vzamejo se na znanje pisma društva štv. 51, pismo je svojo zamudo opravičil.	Krivca, člana društva štv. 2, pismo Alojzija Bric iz Herminie, Pa.,
Sprejet je nadalje Marinčičev predlog, da ima vsak član S. I). pismo IV. Špana, člana društva štv. 9. P. Z in S. I). P. in P. I) pravico prisostvovati sejam konvencije.
Ob % na 4 - 15 minutni odmor.	Predl°^ 111 P°r0ČUa' . n . . „
Po odmoru se prečita sledeča brzojavka društva "Slovenske So- Predsednik naznani, da želi pred konvencijo hrank Span iz so. kolice" štv. 62 S. 1). P. Z., Cleveland, Ohio: "Pozdravljeni nam zlira- Chicage, član društva štv. 9, s svojo pritožbo oziroma prošnjo, ni delegati in delegatinje 4. slavne konvencije S. D. P. Z. Želimo Na pre llog vrhovnega zdravnika Dr. Kerna se sklene, da Vam mnogo uspeha."	Frank Špan zasliši, iu du se za ta čas prekine dnevni red.
Na brata K vedra, pomočnika glavnega tajnika, naslovljena brzo- Frank Špan razloži ustmeno svojo zadevo glede poškodbe desne javka se na predlog Pavlovčiča odpre, ker pa se vsebina brzojavke	ter prosi za odškodnino in primankljaj bolniške podpore,
tiče Kvedra osebno, se ne prečita zbornici.	pn vsestranskem in natančnem razmotrivanju te zadeve se je
Vidriehu se dovoli, da sme drugi dan dopoldne Izostati, ker mora y|M)rniea prepričala, da ni Frank Špan v smislu pravil opravičen niti na konzulat radi važnih zadev.	do nobene nadaljne bolniške podpore, niti do odškodnine.
Nadaljuje se čitanje pravil.	Ker odpravnine neče, marveč želi še nadalje ostati član Zveze,
Sprejme se predlog Kakerjev, da se uvrste v posebno knjižico se Rprejme končno (''ernetov predlog, do se daruje Franku Spanu iz tudi vse one določbe, ki so bile s splošnim glasovanjem po zadnji ZVezne blagajne podpora v znesku $50.00, proti potrdilu in pismeni konvenciji že sprejete.	-Izjavi Španovi, da se za vedno odpove slehernim odškodninskim za-
Str. 7. pravil: "Pravice in dolžnosti glavnega odbora" se na htevam z ozirom na njegovo bolno roko. predlog VVelleva sprejme in dostavi točka	Glavni blagajnik žele nakaze Španu vsoto $50.00 proti omenjeni
10.) Ako kateri iz med glavnih odbornikov ne vrši svojih dol/- pismeni izjavi, nosti vestno, ga ima pravico ostali glavni odbor takoj odstaviti. Za Zastopniki Penzijske Družbe izjavljajo, da konvenciji ne morejo slučaj pa, da bi tudi glavni odbor ne hotel izvršiti te svoje dolžnosti, nadalje prisostovati, ker jih kličejo domov nujni posli, potem ga lahko odstavi splošno glasovanje na zahtevo enega društvu, Izjava se vzame na znanje, katero- zahtevo pa mora podpirati najmanjc 10 društev.	15 minutni odmor.
Strani S, "Olavni predsednik" sc na predlog Rupertov dostavil Po mlinom se je sprejel Karlingcrjev predlog, da sc nobenemu t04-|(n	-	govorniku nc dovoli več kakor dvakrat govoriti k enemu m istemu
10) "pravico ima priti vsak čas v glavni urad in zahtevati v pre- -predlogu oziroma predmetu, gled knjige glavnega tajnika ali blagajnika."	Prostor nadaljuje čitanje pravil.	. i
Stran 9: "Dolžnosti glavnega tajnika," se točka	• Stran 1H. točka 10.) se v zadnji vrstici namesto besede porotni ,
3) nadomesti s splošnim glasovanjem sprejeta določba.	ki se črta, vstavi na predlog DrNKerna: "tudi druge odbore .
Stran 10: se ima vsled Pavlovčičcvcga predloga glasiti točka 7.)| Stran 19. točka 4.) se na predlog Dr. Kerna črta in vstavi na-takole:	'	mesto nje sledeča točka:
7) "prejemu ml krajevnih društev ves za zvezo določeni denar 4.) Pohabljenci se v zvezo ne sprejemajo, izvzemši prosilcev z edinole potom poštnih in bančnih denarnih nakaznic (Moiiejr orders malenkostnimi poškodbami."
25.. 26.. 27.. 28. .
29.	.
30.	.
31.	.
32.	.
33.	.
34.	. 86. .
36.	.
37.	.
38.	.
39.	.
40.	.
41.	. 42..
43.	.
44.	.
45.	.
46.
47.	,
48.
49.
50. 61.
52.
53.
54. 66. 66.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65. 66
67.
68.
69.
70. 71 .
72.
73.
74. 76.
76.
77.
78.
79.
80. 81.
146.40 98.61 93.82 109.67 108.87 15.01
87.26 23.09
72.95 93.11
126.84 56.94 112.96 62.21
61.27 29.71
9.97
48.74
18.96 34.48 31.20
106.03
37.57 113.12 108.66
49.75 50.75
63.58 77.65
4.85 18.69 67.34
59.PO 28.0(T 10.00 82.00 170.96 12.00 136.00
95.00 75.00 70.00 347.00 74.00 47.00
87.40 70.51 83.82 27.67
3.0 i
23.09
28.00
62.00
39.OO
89.00 440.00 5.00 120.00 47.00 200.00 23.00
71.00 21.00
114.82 83.83 60.18 64.21
101.00 389.86 34.00 175.00
18.11 56.84
38.96 15.21
51.27 1.71 9.97
18.96
31.20 17.03
32.57 61.66
27.75
63.58 6.65 4.85
18.69 46.34
X >
El y M
$ 62.09 48.76 22.05
290.06
24.85 29.02 121.82
34.11 32.24 87.90 89.08 45.48
106.20 25.37 56.45 28.19 10.70 55.52 44.06 51.66 36.70
40.12
...............i 47.30
...............! 42.36
...............i 38.70
................ 35.08
...............I 27.36
...................14.78
...............I 11.58
............... 65.36
...............t 12.31
...............I 29.84
Skupaj ........"| $4,402.35
81.00 137.47 88.95 21.99 8.44 36.85 12.73 37.66
95.99 79.25 93.73 12.07
37.00 52.00 69.00
13.82 26. i 8
15.00
44.00
S6.47
19.95 21.99 8.44
36.85
45.00 67.00 81.00
69.00 50.00
8.00 86.00 40.00 77.00
9.00
37.66
60.99 12.25 12.73 12.07
82.00 25.00 22.00 43.00 60.00 35.00 67.00 59.00
24.85 29.02 62.82
32.24 79.90 3.08 5.48 28.30 Sft.S? 56.45 19.19 10.70
19.06 29.66
12.30
13.26 3.52
6.88 160.25
306.03 1Ï0.79
2.27
15.89
13.00 120.00 15.00 59.00
19.00 $4,363.82
35.08 14.36
6.35 12.31
__10.84
$1,706.61
26.48
6.30 19.88
Ï4.64 20.30
105.22 3.42
$ 1,188.08
BLAZ NOVAK, tajnik S. D. P. Z.
BEDA V NEMČIJI
V neki trgovini v Berlinu ho zasačili nekega gospoda v trenotku, ko si je hotel prisvojiti dragocen pepelnik. Na policiji se je izkazalo, da je tat
ni preiskavi v njegovem stanovanju pa so dobili celo skladiAte raznih ukradenih predmetov. Izgovarjal se j«, da je tatvine zato izvrftil, da bi mogel poplačati dolgove, ki je radi njih zabre-
učitelj iz Niederschoenhausna, pri hift- del v hudo stisko.
Ii Stran fa
! MMMIlMIMMMIMHê»
izobrazbo, za /a društvene
poučevanje godbe, zadeve in tudi za
Delegat je z& III. xbor J. B. Z.
Do dunes, 10. junija so prijavljeni sledeči delegat je za 111. zbor, ki začne svoje zborovanje točno ob osiuih zjutraj dne 2. julija v Narodni dvorani, vogal 18. ulice iu Ho. Racine ave., Chicago, 111.: Za klub št. 1 Frank Aieš,
—"— 2 Nace Žlemberger, —"— 3 Pavel lianas, Geo.
Mokrovich, Fred Rauda, Paul Sa far in S. Trokar. — "— 6 Jos. Horvat, Augusta Merc, L. Duič in H. Toniich. 9 Nick Hiiiich in Thos Stepich, —"— II M a to Mladjan,
12 Mart. Stupljanec in Stefan Blagich, —"— 13 Matevž Dermota, iß Johu Apfelthaler, —M— 20 Božo Stojano vich in M. Chuck. 22 Jos. Alourin,
—	"— 27 Jos. Jauch,
36 Pet. L. New in
Stevo Danlich, 45 Paul Peklaj, 57 Jo«. Black, __"— 59 John Chogich, 60 Dr. Mihanovich.
- 69 Alois Slebir,
70	Nik Jarlin, —n— 78 John Simunc,
71	Pet. Matuna, —"— 77 Jos. Lang,
—	"— 86 Milan Stanich, —"— 99 Janko K ovac i č,
100 Peter Skrtich, 114 Frank Oglar iu J. Oven,
—"— 122 Mart. Rudan,
—	"-- 131 Ant. Horvat,
136 F. S. Tauehar, —152 Drag. Elias,
161 T. S. Gjokovich. Klubi, ki do danes še niso izvolili svojih delegatov, naj to takoj store in njih imena prijavijo gl. tajniku, da jim pošlje pooblastila. Pooblastilo hrani delegat in ga izroči na kongresu tozadevnemu odboru za pregledovanja pooblastil.
Delegat je naj svojo pot tako u-rede, da pridejo v Chicago v soboto 1. junija, tako da jim bo mogoče prisostovati v soboto večer konferenci, ki se vrši na 11)44 So. Racine Ave. Prihod — t. j. vlak in čas — je naznaniti tajniku, da jim more leta dati navodilo glede stanovanja.
Tajništvo J. S. Z.
OBVE8TILO.	j čelu ustavila in to na državni ee-
Radley, Kans sti z zastavo Zed. držav, napisom Obveščajo se Jugoslovanski in godbo, če* da nimamo prava Istavka rje je dovolj prostora in to Sociolistieui klubi v Crawford j hoditi po državni cesti. Zastava vsak dan, kolikor časa hočemo, Co. drž. Kans., da se vrši prih«#l- Zed. držav ne velja nič v rokah I električna razsvetljava iu godba nja skupna konferenca v Breczy delavca. V rokah kapitalizma in v sprevodih in dvorani, vse brez-llill, dne 25. junija 1916 ob 1. po- njegovega hlapca militarizma ima plačno! Tolika požrtvovalnost, ne poldan.	pa polno moč, kaj? Pod zastavo j samo za svoj narod, ampak tudi
V sled tega se vljudno vabijo vsi | strica Sama moramo iti nad so- nas spu^jisjo kot svoje brate tr-
no
TC30L30
ss
Neprebava,
zapeka, slaba prebava, otrpla jetra in njeni znaki kakor nečisti jezik, zguba slasti, sploi-na slabost, slabokrvnost in želodčne nepriliko naredijo vas zelo bolne. Zakaj bi ne rabili
■o
sodrugi in sodružice, da se polno-številno udeleže te konference, ker bo veliko važnega dela rešiti; posebno bo velika razprava zaradi J. S. kongresa. Zatorej se udeležimo vsi konference.
Vse za socializem 1
John Gotšek, taj. konference.
vražuike v Mehiko, da branimo i pinc v družbi kapitalizma 1
NAZNANILO!
čast naše svobodne republike, katera nima madeža nad seboj, ker tukaj imamo vso svobodo*— v zaporu! Tako je bilo tudi z našim sprevodom; 12 stavkarjev (tudi organizator I. W. W.) je bilo u-grahljenih ter poslanih v zapor. Ampak hlamažn, ki jih je doletela, jih boli, ker 10. jun. so bili Že vsi prosti iu 12. pa organizator
Prišedši na Bivabik, Gilbert, Virgin i jo i t. d., povsod vidiš ponos iu združenje finskega naroda; ilaai je majhen» je trden v organizaciji kot skala! Človek, kot smo iui Slovenci, kamor prideš, povsod samo v salon ali pa v cerkev, ako zineš kaj o organizaciji ali socializmu, te že grdo gledajo ter se boje stika s takim člove-
Detroit, Mich.
Slov. Soc. Klub št. 114 v Det-roitu, M tali. sklicuje
velik ljudski shod
v soboto 24. junija zvečer v Delavskem domu 387 Ferry ave.
O predmetu "Amerika, Slovenci in socializem" govori sodr. Kt-hin Kristan iz Chicage.
V nedeljo popoldan 25. junija ho
JAVNO PREDAVANJE.
pod varščino $200.00, nakar sledi-Ikoni, misleč, da ga bo precej lilijo sodnijske obravnave radi pre- dič vzel! Kako sem se razveselil, stopka ustave. 14. jun. smo imeli ko sem prišel v imenovane dvora-
Tudi tukaj predava sodr. Etbin Kristan.
Slovenci in ostali Jugoslovani 1
iz Bivabika na Gilbert v slabem vremenu sprevod, v katerem se je vila tudi zastava soc. kluba iz Bivabika, kjer smo se ustavili v finski dvorani ter sestali z ondotni-mi rudarji, nakar smo se podali na Eveleth, ter se zopet sešli z ondotnimi rudarji; potem smo skupno (preko 1700 rudarjev) A godbo odkorakali na dru
stavka rji
ne, kjer pozdravljajo človeka krasne slike žene z rdečo zastavo v roki in s|>odaj napis: Industrial Workers of the World in slika «prijetih rok z napisom: Socialist Party! Mislil sem si, no šele sedaj sem prišel med svoje napredka željne brate, med bojevnike za pravice zatiranega iu izkorišče-Virginijo, I vanega proletariata, zato jih ee-I (hI druge strani so prišli ravno ta-1 nim mnogo več kot svoje brate ko stavkarji iz Chisholmu in Hib- Sli
Slovence, katerih prva skrb je, binga, ter se združili v Finski Ida se napravi cerkev, potem g. dvorani na Virginiji. Števila ne ve I nebeškega kalibra in tedaj sledi: Vi vsi razumete važnost ter po-1 nihče, samo dvorana, katera pre- "daj in daj" zmiraj in cerkev še membnost ljudskega shoda. Vi vsi kaša vse ostale tukaj, ni sadosto- ni plačana; ako se pa to zgodi veste, da je tukaj življenska to- vala, ampak se je moralo nadpo- (kar je izjema), pa pravi milosti-eka vsakega gibanja. In ravno j lovično ljudstvo zadovoljiti na vi škof: cerkev je moja! Kdo je danes, ko so časi tako resnije tre-1 prostem. Mislite, kakšna sveta je- torej niodrejši, Slovenci s cerkva-ha pokaziti, da razumemo — za- za je prijela kapitaliste in njih slu mi ali Finci z dvoranami? Sodbo torej vsi na shod.	ge policiste, ker ni bilo nič oprav- prepustim sodrugoni in čitateljeni
Naš klub se ni ustrašil ne za- ka za nj ! Kislih obrazov so stali samim.— S socialističnim pozdra-prek ne stroškov, ter dobil našega po ulicah ter divje gledali, zakajlvoin vsem zavednim delavcem, najboljšega govornika sodr. Etbi- državne ceste zapirati smo jim iz-|Hkebom pa moro! na Kristana, urednika "Proletar- bili iz glave, drugdje pa ni nič o-ca", da nam govori in raztolmači piavka. Saloone smo precej v za-poiuene socializma — uvažujte to četku stavke zaprli, da je ljud — ter pridite vsi na shod. — Živel socializem!
JožkoOven, tajnik.
Stavkar.
Cleveland, O.
Ju gosi. soc. udruženje štev. 71
HUGHESOVA BRADA.
V ameriškem političnem življenju igrajo vsakovrstne, v drugih deželah neverjetne reci veliko,
stvo trezno, in tako je izključen vsak nered od strani stavkarjev.
Ampak zopet imamo sovražnike in to so saloonarji, ker ne zno-|
simo svojega težko priskrbljene- v5asi ce,° odločilno vlogo ga denarja v*njihove malhe; zato letošnja republičanska kandi-priredi v nedeljo, 25. junija velik prav pridllo agitirajo zoper nas Mata sta Charles Hughes za pred-izlet s sodelovanjem raznih pev- ¡n unij0 ter nam hočejo vriniti setl»*ka in Fairbanks za podpred-skih zborov in taniburaškega zbo-domače skebe (ker drugih ni), ^dnika. Za precejšnje število I jura iz Collinwooda. Vzemite rdečo j Posrečilo se jim jc tudi, da je šlo r^ P41 8<,^aj ni važno, kakšen pro-karo na St. Clair Ave., peljite se'žret naš kruh 8 Lahov, Hrvat Fr.iffram >mata; opozicija se ne javlja ceste, pa krenite v gozdič ,(<a«ina, Slovenec Louis Petek, L,, j proti njiju načelom, ampak proti no. Začetek piknika ob 10. Lozar in eden. čigar ime mi je ne- 7~ nJ'ju *)radain. Oba sta bradata.
SEVERAS
__ Balsam of Life ¡
(Severov Življcnski Balzam) ob pravem ¿asu ter bi stem pre-preČali Še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika, ki uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje zj in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori veli- m ke vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni.
Cena 75 centov steklenica.
Bol V Želodcu. Mf' U'	Cokur«. We»tvM<v
Ind., nam i» pital: "MoJ* iona >» Imel i bol v ieloriou toda bolečine so prenehal« potem ko j« rubtla Severov Ži-vljeruki liakain."
Kadar kupujete rdrnvlU, zahtevajte veiluo Severova In ilejte. da Jih dobit«. l.ekar-•arjl vaepovtodl proilsjajo Severov« Pripravke. Ako »luCajno lekarnar niuia zdravil« kateremu aahtevat«, naroČit« ga od na».
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa g
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL. RECEIPT)
ki nam ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da jo denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek in glavnica $669,672,99 Hranilne ologe $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLIONOI8.
d* 106 na desn
dopoldne.
S soc., pozdravom
znano in to za dva dni, nakar so ostali lepo doma pri peči z lepim imenom skeb. Tukajšnji slovenski vodje (sodr. E. Kristan se jih Iše mogoče spominja), so se skrili, Pittsburgh, Pa. ker govoriti v salonu in pokazati klub štev. 131 se v'javnosti je razlika.
M. Kurtovič, organizator.
7'
J. S. Z. KLUBOM NA ZNANJE.
Ker j« »«daj pred kongresom mnogo del« • priprivami xm kongres, naj tajniki klubov s naročili is. gl. urada potrpa. Kakor hitro bo dopuščal čas, prida tis na vrsto.
e
Klubi naj takoj po izvolitvi delegatov sa kongres pošljejo njih imena, de jim mora tajnik poslati pooblastila. Pooblastilo hrani dalagat in ga isroči na kongresu tozadevnemu odboru sa pregledavanje pooblastil.
e
V smisla pravil točke 16 imajo klu-hi pravico do isvolitva delegatov kakor sladi:
Do 20 članov anaga delegate; od 20 do BO 2 delegata, in potem na vsakih 25 članov po anaga delegata več. Stročhe sa pošiljanja delegata — to jp vožnjo —• trpi hlub sam — isvsemsi »lebejse kluba, ki so oddaljeni 600 milj od sborovanja, katerim pomaga Zvasa po mogočnosti.
Tajništvo J. S. Z.
Jugosiov. soc.
vabi vse člane na sojo, ki ho v ne-. |>rodajaici uaÄeRa hUga pravijo, deljo, 25. junija ob 10. dopoldne da we 1Jiurejo držati z d€iavCem; v K. S. 1). na 57. in Butler St.|na knjig0 ne bodo dajdü Vß$ aöl. Treba je, da se udeleže seje vsi pak 8mQ ^ dcnar Zofiet pritiBk
člani, ker imamo rešiti važne stvari in voliti uradnike za drugo polletje.
na delavca, da se bo pač podal nazaj na delo. In taki možje sc dajo še nominirati za odbor pri niest-Bartol Fiorentm, tajnik.jnih volitvah; ali vas ni sraip, pod-
»»n^A Mini	vam J® sa,uo ^ »vet, de-
VEDNO PRVI!	lavstvo pa deveta skrb! Vi, ki ži-
Slovcnski socialistični klub štv. vjte na ra(;un delavstva, ga hoče-1. v Chicago, 111. ni samo prvi v te na političnem polju zlorabljati, številu J. S. Z., temveč tudi v de- Sramota za vas, ki se imenujete janju. Članom tega kluba, kate- Slovence, a v kritičnem položaju rim so razmere pri Proletarcu do- Htopatc roko v roki z našimi tira-bro znane, so se še vedno odzvali „i kapitalisti! na vsak apel, kadar je bil list v
in to je spravilo brivce v St. Loui-su na noge. Njih petsto je imelo shod, kjer so ogorčeni protestirali proti kandidatskim bradam. Govornik James ('. Sbanessy je naglasa!, da sta bila Washington in Lincoln vedno gladko obrita. Neki II. A. Heller je predlagal resolucijo, ki pravi: "Za predsednika in podpredsednika noniiuira-na kandidata sta kriva, da nosita dolge brade, torej da se ne data hriti. In naša organizacija opo-' nira tem "whiskers", ker ne škodujejo le krivcem v St. Louisu, ampak v Zedinjenih državah sploh, s tem, da dajejo slab zgled. Zaradi tega zahtevamo, da se odstranijo te brade."
Gotovo nismo nevoščljivi brivcem, če imajo svoj zaslužek. In vseeno nam je, če ima kdo pol metra dolgo brado, ali pa če se
Razširite »vojc znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duh«! "Prnlotaree" ima v svoji književni zalogi sledeče knjigi» in brošure. 1'oSlji-te naročilo Se danes:
Maksim Gorki: Mati, mehka vezba ...............................S1.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Džungel. Povest
iz cbicaških klavnic ...........................................75
Enrico Fcrri: Socializem in moderna veda..........................50
Prolctariat ....................................................10
Etbin Kristan: Nevarni sociaUzem ................................10
Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10
Socializcm.......................................................10
Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "NaSa bogatstva" .............10
Kapitalistični razred.............................................10
Vojna in socijalna demokracija...................................15
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naziranje
in svobodna znanost.........................................25
O konsumnih društvih............................................10
Zadružna prodajalna ali konsum ...................................05
Kako Je lep vojafiki stan. (Poljudno zbirke "Več luči!" 6. snopič.)... .10
Katoliška cerkev in socializcm .....................................10
Spoved papeža Aleksandra .........................................10
Francka in drugo.............................................. .25
Vse to knjigo in brošuro pošljemo poštnine prosto.
PROLETAREO, 4008 W. 31st St.,	CniOAGO, ILLINOIS. .
zagati, in globoko segli v klubovo blagajno. Zadnji apel tudi ni bil zaman. Sodrugi pri klubu so se soglasno izrekli, da hočejo Prole tarča na osmih straneh, in darovali listu v podporo $20.00. Zad nji izkaz $58.59. Vsega do danes $79.59.
! brije dvakrat na dan. Turki si Delavci trpini, zapomnite si jih; brijejo celo glavo; tudi to nam jc

ne hodite v njih prodajalne in gostilne. Ker nc morejo držati z delavcem, kadar si išče svoje pravice, jih tudi potem ne potrebujemo; naj prodajajo sebi enaki
vseeno. Ce se bosta Hughes in Fairbanks ogolila po obrazu, ali pa če si še podaljšata brado, nas ne bo niti najmanje vznemirjalo. Ainpak brivci v St. Louisu imajo
DOPIS.
bandi kapitalistom, da vidimo ka- čudne pojme. Oni mislijo, da se ko dolgo jim bodo poslušni; kerjmoj-ajo ljudje hriti, zato da imajo oni imajo denar, mi pa sauio roke. brivci posla. Tako bi lahko po-Ravno, ko to pišem sem zvedel, grebniki mislili, da morajo ljudje
KLUBOM JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
Dne 2. julija t .1. sc otvori kongres J. S. Z. v Chicagi. Pozivajo se torej vsi klubi, da izvolijo zanj svoje delegate v zmislu pravil, član 16, odst. a. Imena izvoljenih uaj se naznanijo glavnemu tajništvu. Dnevni red sam kaže važnost letošnjega kongresa, ki jo zvišuje še dejstvo, da se vrši v volilnem letu. Zato je nadvse priporočljivo, da se vsak klub posluži svoje pravice in pošlje svoje delegate na kongres.
S soc. pozdravom
Frank Petrich, gl. tajnik.
Aurora, Minn
ISodrug urednik!
Stavka, ki sc je pričela v tU«
Mineral, Kans.
Jugoslovanski socialistični klub štev. 31 v Mineral, Kans., naznanja, da je po sklepu zadnje soje z dne 16. junija redna klubova seja preložena na prvo nedeljo v mesecu. Začetek ob 1. popoldne.
S socialističnim pozdravom
Frank Speiser, tajuik.
umirati, zato da imajo oni opraviti. Zahteva st. louiških brivcev stoji na enaki višini kakor apel metodistovske konvencije na Wil-sona, da naj odpravi vino iz Bele hiše.
Brada ali golo lice kot geslo v politični kampanji — to označuje globočino ameriške politike.
Zmočilo se je.
Za Munoie, Intl., je sodnik Bales iz VVinchestra odločil, tla so pri
tla so rudarji z Ely zastavkali ter se pridružili nam, ki zahtevamo $3.00 v suheiu, $3.50 v mokrem prostoru, 8 urni delavnik brez pogodbe, v nočnem delu 5 dni de-kajšnjem železnem okraju, sella » <> «c J>b plača; dvakrat plača prav povoljno razvija za nas de- mesec, pri opustitvi dela spro-lavce in v razočaranje za kapita- tno plačo,in unijo I. W. \V. liste, ki so že vajeni takih uporov Torej ves železni okraj počiva trajajočih po .'i—8 dni in gotovih do priznanja naših zahtev od na-zinag; kajti masa, kot je tiiknj, Sih izkoriščevalcev. Mogoče se bo ima vsak dan drugo mišljenje in kateremu sodrugu čudno videlo, jo tudi lahko dobiš, za kar hočeš, da se povsod vrše shodi v finskih To vedt» naši izkoriščevalci; radi dvoranih; kaj pa slovenske? Slo-1 volitvah za "loeal option" zrnatega jim je igral smeh okolo us- venci imamo tudi tukaj svojo dvo-1 gali mokri. Vsled toga se odpre v ten v začetku stavke, kar se je pa rano, ampak ne za stavkarje, kar Muncie trideset gostiln, izpremenilo v teku 8 dni. Vsak se je precej v začetku pokazalo, dan imamo ob strani do 500 novih ker g. salonerji in drugi «lični bojevnikov, tako tla imamo že ves lahkoživci so jo precej progrunta-range na svoji strani razen Ely, li; dvorana je zarentana 4 dni, a ki bo gotovo v tem tednu pridru- v teh 4 dneh ni bilo nikogar, šele žen stavki. potem je prišel neki mazač ljud-Stavka v neorganizirani masi je "t\u krast denar. Tako smo bili zelo težavna, to vemo tudi mi do- primorani se zbrati prihodnji dan bro, ampak ker smo bili priniora- v Finski dvorani, katero so nam _____
ni zastavkati, se moramo tudi or- Pa itak sodrugi sami ponudili. I ^"¡rnga pasu, ki m s bslo odejo ved-ganizirati, tla bomo močnejši, kar Slovenski narod tava v temi, v nQ bolj ao4u|# jc M ne tu razlagati smo tudi storili, in to v I. W. W. kateri se je rodil, in od te se ne drUfme<! kot » tem, da provzroči to iz-unijo katere organizatorje imamo more nikakor posloviti!	i premembo tajenje unega. To pa tudi
Se tukaj. V sprevodu l), t. m. nas Poglejte Fince! Kamor prideš, dokazuje, da je prava teorija, ki trdi, je policija s county sherifom na povsod imajo svoje dvorane za da polni kanale na Marsu voda je it
Vabilo na slavnost,
katero priredi
Društvo "Postojnska Jama",
št. 138 S. N. P. J. v Canonsburg, Pa., dne 4, |uli|a I. L ob času razvilfa nove društvene zastave.
Tem potom vabimo vsa bližnja bratska društva kakor tudi vse občinstvo, tla nas poactijo v velikem številu in nam s tem pripomorejo k boljšemu uspehu.
PROGRAM:
1.	Zbiranje članov dr. "Postojnska Jama", ob 7 uri zjutraj v društveni dvorani.	•
2.	*Ob devetih in pol odhod na postajo Canonsbunr in sprejemanje došlih bratskih društev.
3.	Razvitje zastave in nastop govornikov. A. Korakanje, obhod po naselbini.. 5. Kratek odmor.
Prosta zabava in ples do i dvanajstih zvečer.
Na svidenje dne 4. julija!	Društveni odbor.

SNEG NA MARSU
Amerikanski zvezdoslovec Lowell poroča o «vojem opazovanju planeta Marsa, ki se nahaja sedaj v bližini zemlje. Dognal je, da se sedaj vsled spomladi zelo taja »ne*, kar sklepa iz tega, de se je »krčila bela odeja južne poloble v treh mesecih od 30, vzporednika do 60, vzporednika. Obdana je
raztaljanegn snega. Fotografske slike so se takrat veliko bolj posrečile kot pa pri zadnjem opazovanju.
RABLJEVA VRV
Pri zadnji sodni usmrtitvi v lludim-peftti so se kulturni ljudje naravnost stepli za vrv obesenca in prišlo je do velikih demonstracij, ker ni smel krvnik vsled ujfovorn državnejra pravd-nika prodati vrvi. Krvnik se je skliceval na to, da je vrv njegova last, ker jo jt kupil z« svoj denar, vsled česar lahko naredi ž njo, kar hoče, in jo torej sme tudi prodati. Tudi je izjavil
krvnik, da jc skupiček od vrvi njegov edini zaslužek, ker so njegovi tlohodki tako minimalni, da more komaj plačati svoje pomočnike. Poslal jc tudi na justično ministrstvo vlogo v tem zmislu. To vlogo je ju*tično ministrstvo rešilo z odlokom, po katerem sc pristojbine znatno zvišajo krvniku. Odslej dobi krvnik za postavljanje vislic in za nabavo drufrih potrebščin, meti njimi tudi vrvi, zne-.ck G0 K ter za izvršitev svojega dola 100 K. 7,a vsakega pomočnika je določi nih ."»0 K ter 3 K zn vsak dnn na potovanju. Vrvi krvnik ne »me prodati.
Za Ras kongres.
Resolucija k izseljevanju in naseljevanju.
Socialistična stranks ne prizus prcppravie rojstva, razredov, narodnosti, plemena in s)>ola; njen končni cilj je človeška družim, v kteri ni gospodarskih razredov in imajo vsi člani človeške družbe enake pravice ne glede na plemena, narodnost in sploh.
Da se ta cilj doseže je dolžnost socialistične stranke, da z vseiui danimi sredstvi ]>ohija nazore, ki so izrodek kapitalističnega sistema in ki vodijo do narodnega in plemenskega boja. Na nalili iu plemenski boj, ki ga vsiljuje gospodujoči razred delavstvu vseh dežel, nima drugega namena, kot oslabiti moč delavstva iu ga razcepiti v sovražne tabore ua korist gospodujoč emu razredu.
l'e bi priporočali omejitev naseljevanja ali izključitev gotovih plemen od naseljevanja, bi prišli z našimi načeli in našim končnim ciljem v protislovje, nastopili bi direktno proti solidarnosti delavstva vsega sveta.	\
Tako pa izjavljamo jugoslovanski socialisti, zbrani ua ircijcm jugoslovanskem kongresu v Chicagu, organizirani v Jugoslovanski Socialistični Zvezi, ki jc del socialistične stranke v Ameriki, da soglašamo popolnoma z zaključkom mednarodnega socialističnega kongresa v Stuttgartu, da "sta naseljevanje iu izseljevanje delavcev prikazni kapitalizma, ki izvirata iz brezposelnosti, nad produkcije in podkonzuma delavstva. To so glavni vzroki, ki znižujejo delež, delavstva pr» produktih njegovega dela, in ki se včasi abnormalno pouinože vsled političnega, verskega ali iinrodncga preganjanja."
Ravnotako izjavljamo, da se popolnoma strinjamo s predlogom manjšine na kongresu socialistične stranke leta 1910 v Chicagu, III., ki izjavlja, da jc vsako omejevanje izseljevanja in naseljevanja nazadnjaško ki služi le gospodu joče uiu razredu, da lahko delavce ene narodnosti ali plemena izigra v svojo korist proti delavcem druge narodnosti ali plemena.
Na podlagi tega spoznanja izjavljamo, da je dolžnost organiziranega delavstva, da se brani proti znižanju pridobljenih življcuskih ugodnosti iu da za brani izvoz iu uvoz stavkokazcv.
Priznamo, da ugroža naseljevanje delavcev iz kapitalistično zaostalih dežel življenskc ugodnosti delavcev, ki žive v deželah, v kterili je kapitalizem razvit, vendar pa ne vidimo, da bi se dalo to vprašanje rešiti s tem, da bi cele narode, plemena ali pa dele narodov in plemen izključili od naseljevanja, kar je direktno v protislovju z našimi načeli in končnim ciljem.
Vsled tega priporočamo za dežele, v ktere se izliva izseljevanje:
Prepove naj se izseljevanje in naseljevanje takih delavcev, ki so napravili z delodajalcem pogodbo, ki jih oropa svobode, da ne morejo razpolagati z njih delavno močjo po njih lastni volji in vstopiti tam v dele», kjer žele delati.
Določi naj se zakoniti delavnik iu minimalna plača; zakonito naj se odpravi delo <kI kosa i iu domača industrija (sweating system — house industry); iu uvedejo naj se zakonite zdravstvene naprave.
Odplavijo naj se vse omejitve, ki jemljejo določenim narodom ali plemenom pravico do zborovanja, ali ki otežkočujejo to pravico, da se ločijo od domačinov. Zakoni za naturalizacijo naj sc olajšajo, da lahko vsakdo postane državljan, ki prizna ustavo države.
Strokovne organizacije vseh držav naj priznajo prestopne liste delavcev iz držav za veljavne brez posebne naklade.
Pristopnina za strokovne organizacije naj se zniža, da jc lahko vsakemu delavcu pristop omogočen.
Podpira naj se strokovne organizacije v deželah, i/, kterili je največje izseljevanje. Naobrat-iio je pa dolžnost organiziranih delavcev v deželah z največjim izseljevanjem, da razkrinkajo železniške in parobrodne družbe, zemljišč ne špekulante in druge sleparske družbe kot navadne sleparje, k'* z lepimi iu praznimi obljubami sitodbu-jajo delavce k izseljevanju.
Dolžnost organiziranega proletariata v tej deželi — politično v socialistični stranki in gospodarsko v delavskih Unijah —je, da odstiani vse težkoče, ki ovirajo izseljenim delavcem vstop v politično in strokovno organizacijo.
Na podlagi navedenih dejstev izjavljamo, da s«» delavstvo lahko ubrani naseljevanja pogodbenih delavcev v velikem številu, če delavstvo osvoji politično moč, ker le z njo lahko določa o svojem blagostanu.
Delavce odpuičajo.
J<'
I Mi Pont Powder Co. v West Virginiji dne 9. junija odpustila 3500 delavcev.
Vojna še ni končana, pa se že tako pričenja. Kaj bo s prosperiteto, ko ne bodo potrebovali v Evropi nobenih razstreliv in kauonov iz Amerike več?	«
Demokratična stranka je uominirala \Vikona za predsedniškega kandidata v četrtek ob 11 .52 zvečer. Torej osem minut pred polnočjo. DHegati so skrajšali svoje govore, da se je moglo tako zgoditi. Zakaj? O polnoči se začenja po četrtku petek, iu veliki politiearji vi sds joče stranke v svobodni in napredni Ameriki so tako prosti vseh predsodkov, da se boje nominacije — v petek. To je po njihovem mnenju nesrečen dan. Politika, ki se vodi s takega stališča, je res dragocena.
Cradno poročilo priseljeniškega urada naznanja. da se je od 1. julija 1915 priselilo v Združene države 291,527. Iz Združenih držav jih je pa odšlo 212.478.
Številke izseljevanja bodo kmalu začele delati preglavice stricu Samit.
Suhomllnovl zločini.
Polagoma iu po ovinkih prihajsjo na dan nekatere posameznosti o vzrokih, zaradi katerih je bil bivši ruski vojni minister Suhomlinov odstavljen in aretiran. Od državnega sveta imenovana iu od carja potrjena preiskovslns komisija, ki je sestavljena iz senstorjev Sogorovskega in Kuz-mina ter iz vojaškega pravdnika Nosoviča od moskovskega vojnega sodišča, je sklenila na podlagi dokaziluega materijala in izvršenega zašli-šavanja obtožbo proti Suhomlinovu.
Po tej obtožbi je jasno, da je sprejemal Suhomlinov ogromne ]M»dkupiline, od katerih je dajal gotove zneske tudi drugim« V, prvi vrsti je slo za sleparije pri vojaških dajatvah, za katere je obstajala popolna organizacija pod vodstvom Suhoinlinova samega, katerega so podpirali inženir Koškijevič, bratranec njegove žene, zakonska dvojica Altschier, neki Maksim Weer iu neka Ana Aurich. V zadevo jc nadalje zapleten oni Rzevvski, čigar stiki s prejšnjim ministrom Hvostovim so tega porušile in čigar izpovedi obremenjujejo tudi Suhoinlinova v veliki meri.
V	tem oziru bi bila zadeva pač že dovolj resna. Ali zoper Suhoinlinova je še hujša obtožba zaradi veleizdajstva. Rzewski ga namreč dolži, da jc bil v sporazumu s polkovnikom Mjasojcdovim, ki je kakor znano izdajal Nemcem vojne načrte in gibanja ruske vojske, kar je omogočilo Hin-deiiburgovo prodiranje na Poljskem. M jaso jedov je bil zaradi veleizdajstva obsojen in obešen.
Suhomlinovu očitajo, da je namenoma pove-del rusko armado nepripravljeno v boj.1 Suhomlinov je sam diktiral Rzewskemu znani članek "Pripravljeni smo," ki je izšel v "Birževiga Vje-douiosti' 'ter zapeljal javno mnenje na Ruskem in v deželah zaveznikov v prepričanje, da Rusija lahko takoj porabi vso svojo vojaško silo.
Ruska javnost je zaradi te zadeve, katere va-lovje sega vedno dalje in povzroča vsak hip nove aretacijc, silno razburjena. "Birževija Vjedo-uiosti" pravijo, da gre za vnebovpijočo afero.
Stokholmski dopisnik "Berlincr Tageblatta" misli na podlagi aretacije Suhoinlinova, da ni dvorna kamarila na Ruskem več tako vsegamo-gočna, kakor je bila. Kajti z visoko aristokracijo je bila pri tej aferi zelo prizadeta in se je trudila na vso moč, da hi se potlačil škandalni proces.
Suhomlinovu očita obtožbs, da je z malomarnostjo in z direktnim izdajstvom zakrivil smrt stotisočerih Rusov v (Jalieiji. Razne kmečke dc-putacije so pravile, da zahteva ljudstvo Suho-mlinovo glavo iu da se ne bo umirilo, dokler se ne izvrši sodba.
Preiskovalna komisija je spravila mnogo kompromitirajočih papirjev na dan. Posameznosti iz grešne zbirke bivšega ministra še niso objavljene, ali kar je doslej znano, zadostuje, da se Suhomlinov in njegova žena desetkrat obsodita na smrt.
V	Kijevu sc je bil Suhomlinov seznanil z raznimi dvomljivimi ose I va m i, ki so mu dovcdle krasno ženo, z,aradi česar se jim je čutil zavezanega. Ta dama je postala njegova tragična usoda. Vsa vojna naročila so šla skozi njene roke; kar se je tajno predlagalo iu sklepalo v vojnem ministrstvu, je takoj zvedela ona. Omenjeni lah-koživci, ki so sledili Suhomlinovu po njegovem imenovanju za vojnega ministra v Petrograd, so znali pridobiti ženo z bogatimi dariji. Zato so se jim oddajala vojna naročila, katera so z velikim profitoni prodajali drugim ljudem.
Mjasojedov je bil pri ženi Suhoinlinova visoko v čislih. Po negovi aretaciji so našli pri njem papirje, ki so povzročili pri ministrovi ženi -hišno preiskavo. Takrat je vsa Rusija zahtevala smrtno kazen zanjo; ali vpliv Rasputina in (lote-niikina; ki jc bil takrat še velik, jo je rešil. Zgodilo se ji ni nič druzega, kakor da je bila pregnala v južno Rusijo.
Davki.
V državi Oklahoma imajo poleg zveznega tudi državen dohodninski davek. Toda dohodki so bili doslej jako majhni, ker so se znali bogataši ogibati plačevanju. Lani se je izvršila izpreineni-ba v tem zmislu, da pobira namesto okrajnih a-sesorjev poslej državni avditor davke. S tem so sc razmere nekoliko zboljšale. Doc i m so našli a-sesorji po starem sistemu le 107 davku podvrženih oseb in nabrali komaj 2900 dolarjev, se jo avditorju že prvo leto posrečilo, da je kasiral 200.000 dolarjev Ker je pa prepričan, da tudi to še tli vse in da se mnogo dohodkov zatajuje, se je avditor Howard odpeljal v Washington, da bi dobil imena onih 2500 državljanov iz Oklahome, ki plačujejo zvezen dohodninski davek. Toda v Washingtonu so odbili njegovo željo in mu niso dovolili vpogleda v davčne pole. Obrnil se je do senatorja iz Oklahome Uoreja, ali tudi ta ni imel uspeha, ker baje zakon lic dovoli takega vpogleda.
Zakon je torej prav ljubezniv za bogatine, krr jim pomaga utajevati davčno obveznost.
Parada za $60.000.
V Chicagi so izračunali, da je bila tukajšnja parada za "Prcparedness" vredna nekaj čez lio.ooo dolarjev. Namreč:
Reklama iu plakati ....................$ 5.000
Kostumi .............................. 8.000
Poškodovane obleke (zaradi dežja) ..... 5,000
1000 parov ga I oš...................... 1.000
Najemnina za 1000 dežnih plaščev ...... 1,250
Cestna železnica...................... * 40
Vožnje zunanjih delegatov ............. .'10.000
Hotelski stroški....................... 10.000
Potrti dežniki........................ 100
Skupaj........................$60.390
Za hitro sklepanje mirp se poteguje navadno najbolj tista vlada, ki ima nekoliko zmag v žepu, pa se boji, da bi jih zopet izgubila. .
Najbolj nevarna bolezen.
Najbolj nevarna bolezen človeškega rodu ni davica, koze, pljučnica ali culo jetika, ki napade deset izmed vsakih, 1(H) ljudij; najbolj nevarna bolezen je zaprtje, ki je vzrok in začetek drugih bo-lezni. To vam dokazuje, kako važno je, da sc nahajajo vaši pre-bavljatni organi v delujočem redu! Trinerjevo ameriško grenko vino bo hit ro pregnalo iz želodca vso nečisto snov, vam povrne apel it, odpravi in daje novo energijo. (V-1 na $1.00. Po lekarnah. Jos. Triner kemist, 1333 39 So. Ashland Ave. j Chicago, Ml.
Trinerjev liniment navadno hitro ozdravi revmatične bolečine. Nadrgnite ga dobro v kožo. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov.
IŠČE SE peVövodja. Kateri ima zmožnosti in veselje do tega posla, naj piše po informacije na Tony Zalar, box 55 South View, Pa.
Ravnalel|*àl
MhWI Ztmmmr. naàtlm*
Emanual Dr. Ant*« Saluai Jaka Kucik
a. V a*rinft
Jaha C. S rmm Kreeal KuaS«
J mm mm f. Stapln«
C. B. Waltaek
ROJAKOM NA ZNANJE.
J • Cenjenim rojukom v Chicagu, VVnu-keganu, Kenouhi in Milwaukee naznanjam, da nem prevzel dobroznano go-I stilno Jazbec in Omahne, bivši Martin Potokarjev Place, na 1625 S. Ratine Ave., ter se jim priporočam za obilen obisk. Točil bodem najizbornejše pijače ter vsakemu kar najbolje postregel.
JOE PITT
Jo«. Pungercic ali po domače Skut
l«2fi S. Kacine Ave., Chicago, III.
James F. Slepina,
predsednik,
Chrisllao R. Walleck,
I. pod pred*.
Kmaaufl Bera nek.
II. podpreds.
Adoli J. «rasa,
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
chicago, 1ll.
Glavnica in prebitek . .. $500,000.00
nnpnjn. Pondeljek in v četrtek do 8A zvečer UUrniU» vse druge dneve pa do 5J popoldan.
Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnoati kronike vrednosti, nemogoče je določ ti stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprasajte ali pišite
po cene.
Obiežnj denarni premet in nizke csne. Vte poiiljatve garantirane.
Direktna zveza s Prvo Hrvstsko hrsnilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
PoSiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
Cenjenim rojakom priporočam, da kupite tobak in slaščice v moji prodajalni. Vedel bom ceniti Vašo naklonjenost. Poštena postrežba.
Emil M. Mafkich, 5306 Butler St.
Pittsburgh, Pa.
(20-7 Advert.)
Central Hotel i;
>. Conemaugti, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
2116-50 Blue Island Avenue, Chlcago, II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
»♦♦^♦♦»»»«»e ♦»»»»»»♦»♦•	o*
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CH1CA<;0, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano.
»sesa
Kzm najboljših iociali« tilnik revij v angleškem jeziku v Ameriki, Je: "INTERNATIONAL 80 ClALIST REVTEW." — Izhajs mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 841 ■ Ohio St., Chicago, III
Moderno urejena gostilna i VILLAGE INN
■ prostranim vrtom za Izlet« MARTIN P0T0KAR, Ogden Ave., blizo cestno ialsnl. ške postaje, Lyons, III
Telefonska štev.: 224 m.
Dr. Richtir's Pain Eipeller
ca revmatična be
lečlne, za bolečlae otrpneloetl akl» po v ln mili«.
Pravi ga dobi I« v zavitku, kot tm kaže ta «lika. Tf* vr^mita ga, ako nima na zavitku trine mana ko a Sidro.
25 in 50 centov • vseh lekarnah, a. pa naročite •> a»
ruvn on t od
F. Ad, Richter b Cd
74 SO WuOilagtst Street,
N*w York, N. 1
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Za ure, verižice, prstane, ter raznovrstno zlatnino in srebrnino, obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske, ter drugojezične plošče. Pišite po ceniki
ANTON J. TERBOVEC, P. O Box 1	Cicero, 111.
LOUIS RABSEL
modern© urejen salun
IA 460 6RARD AVE., KENOSHA, VIS,
Telefon 1199
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-PORNIJEDNOTL
Zavarujete sc lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $600. $1.000 ali $1.500 posmrtninc.
Pišite za pojasnila «lede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111. -
CARL STROVEF
Attorney at Law
Ziilipi •« vitli sodiščih
specialist za tožln? v odškodnin* ki h zadevah, ftt. sobe 1009
133 VV. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Tslsfon: Main 398t
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D,
Zdravnik ia notranja kelaaal In raaocnlalk. .•¿ravaiika pr«i#kara brt«pla*»e—pie 4*4, je !• fdrarila 1924 Blue UUai AT*, Chicago Urednje ed 1 He • re pol ; ed 7 Se • aveler. live* OWenp M veti belaiki naj pile)« »leveank».
MODERNA KNIGOVEZNIOl Okuino, hitro iu ¿rpeino d ah zs privstnike in društva. Sprsjc mamo naročila tudi izven mesta Imamo moderns stroja, maj» cans in poštena postrežba.
BRATTK HOLAM, 1033 Bine Island Ara, (Advar.)	*
Beseda znanstvenika.
V lekarnah
TWINERS
BiTTER-WlHt
tntninav»
HORKE VÍN0
« », vom r- mi^»
»'• *jj s «.»'•-.
Cena $1.00
Artnond (Jautier, flan francoskega iu.stituta iu iivtor r.iiamoiiitcgu «lela «» redilnosti, je th/Jm^hI me«l ritanjem na nitMliciiinki akatietniji /.dra\ i 1 no in roililno vrednost vin in med «iru^ioi je rekel nlo-deee: "Vino je korintno delavcu, ki delu ol» nezadostni hrani, starcu, ki ^a rapušra mor, f1o\.eku, ki je pnivkar okreval od bolccni, hriholazcu. raziskovalcu. iu tistim, ki ¿ivc v mrzlih, vlažnih in močvirnatih krajih, vojaku v zimski bitki — sploh vsem tistim, ki Žive v slabili razmerah, ki v večji meri izrabljajo svojo eneržijo, ali ki hočejo, da hc jim vrne izgubljena krepost v kratki dobi, kajti v \iitu je eneržija. ki ae pojavi takoj."
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
ima vse redilne sile rdečega vina in vne zdravilno kvalitete, katerim je primešana skrbno izbrana količina /elišč dokazane medicinske vrednosti. To imenitno sredstvo
IsčlRti drobovje,
odatranl zapeko.
prepreči bolezen, glavobol itd.
pomaga k boljftl prcbavnootl,
povrno apetlt,
pokrepča ves »istem.
odpravlja Mabost,
zbira enertljo,
podžiga živahnost
in poveča zmožnoat.
Ako torej želite zdravje in ohranitev r.diavja, zahtevajte vselej zanesljivo
Trhier|cv® ameriško zdravilno grenko vino.
JOS. TRINER
Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland A ve.	Chicago, m.
Poskusite Trinerjev liniment zoper otekline, udarec, bolečine v mi-:-teiK '•< nabrekle zgibe. 1'činek je zadovoljiv. Cena 2.">c in .'iOe i»o poŠti 35c in ftflc.	' ^