Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—. Midi volilnega kandidata na praznik M svetih VOLILNI KANDIDAT: »ČE BODO TUDI VSI TI-LE MRTVI VOLILI ZAME, BOM PA NEMARA ŠE ZMAGAL!« -'-—N \ C E N A DIN 1.50. !d!3U38.15 <$5/b (V' LETO I. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE. / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. ŠTEV. 17. Poštnina plačana v gotovini. Prostovoljci se vračajo Iz Španije OPOZORILO Mariborski »Večemik« poroča, da so v znak še boljšega prijateljstva med Nemčijo in bodočo »Sredosla-vijo« (ČSR) poverili nekemu Todte-mu inženjerju gradbo avtostrade, ki bo vezala preko Prage Berlin z Dunajem. Opozarjamo cenjene naročnike in čitatelje, da Todti inženjer ni v nika-kih trgovskih odnošajih s »Totlm listom«. Za uredništvo: Božo Podkrajšek. Radia „Uti 28. oktobra 1938. Izvedelo se je, da se je v zadnjem času Kuren-ščkova Nežka odločno zavzela za ženske pravice. Dne 1. aprila prihodnje leto dobi volivno pravico, ki bo trajala ves dan, po drugi verziji pa le od zore do opoldneva. Vsekakor je uspeh treba pripisati njeni izredni energiji. Nekateri pa sodijo, da ima nekaj zaslug za to tudi splošni položaj, ki je ukrotil celo leva, da sc je prelevil v krotko jagnje. 29. oktobra 1938. Pravijo, da bomo odslej ukinili praznovanje vseh drugih obletnic. Obhajali bomo samo obletnice sporazumov, ni pa še znano, v kolikem času sc bodo odločujoči sporazumeli o teh proslavah. 30. oktobra 1938. V Kurji vasi se je pripetila nenavadna tragedija. Trije kandidatje so v patriotičnem navdušenju igrali »zatemnitev«. Dramatična napetost je dosegla višek, ko bi se moralo zopet posvetiti, pa se je izkazalo, da svetlobe ni. Na pomoč so poklicali najslavnejše strokovnjake v K 'K ' 1 ! ' r, uspeh pa doslej še ni znan. 31. oktobra 1938. Vel ko vprašanje pretresa vso našo domačo politiko: Za katero kandidatno listo sc bodo odločili blagi pokojni in še bolj blagi tisti, ki jim rojstni dan še ni določen. Ako sc nam to posreči izvedeti, bo o priliki o tem točno in vestno poročal — Toti Ust. Še 31. oktobra 1938. Iz Bratislave poročajo, da so tamkaj zaprli intendanta bratislavskega gledališča Antona Drašerja. ker je baje propagiral levičarske ideje in poleg tega poneveril 1 300.000 Kč ... Pri nas se kaj takega prav gotovo ne more zgoditi. kajti tolikšne vsote denarja v naših gledaliških blagajnah sploh ni. Tako ostane naš:m gledališkim intendantom kvečjemu to, da poneverijo levičarstvo... Pričujoča številka velja kot 1. no-vemberska. Prihodnja Izide v četrtek, dne 17. novembra. Rokopise sprejemamo do petka, 11. novembra. Kino in gledališče Filmi in njih obiskovalci: »Zdravnik iz strasti« — člani bolniške blagajne, Tarzan v haremu« — dekliški krožek, »Gospodarji neba« — bogoslovci, »Vzorni soprog« — mariborske ločenke, »Uspavanka« — društvo za zgradbo Pohorske železnice, »Finale« — člani bivšega Društva jugoslovanskih akademikov, »Serenada« — pristaši dr Kramerja, »Divne laži Nine Pctrovne« — odbor Igre in njih obiskovalci: »Pokojnik« — člani JNS, »Divji lovec« — člani Slovenskega lovskega društva, »Kar hočete« — Trgovski gremij in branjevke, »Hudičev učenec« — društvo za upepeljevanje mrličev, »Ducat rdečili rož« — mariborski socialni demokratje. B. Č. VOLITVE 1 Volitve so razpisane, spet parlament dobimo nov. Tako se za koritarje začel bo znova velik lov. ŠPORTNIK —> V naših časopisih se neprestano ponavlja ista laž, da pridobi človek s športom vitko linijo. Jaz se pa vsak dan bolj debelim, dasi sc že 20 let ukvarjam s športom! — To je pa res čudno! Kateri šport pa gojite? — Znamke zbiram! PREGOVORI Mož obrača — žena obrne. Vsaka sreča je kovač svojega človeka. Obraz umivamo z vodo, čast pa z denarjem. — Dva prijatelja resignirano ugotavljata: — Najrajši bi bil pes! — Zakaj pa? — Da bi drugi zame takse plačevali! Živinski prekupec iz Telebanovega je brzojavil svoji ženi: Ker večerni vlak ne sprejema volov, se vrnem šele jutri! [Požrešnež r l Po ustih sodeč mi bo vse skupaj požrl Ljubljanski obrazi Izpod Karavank Apostol sožitja 2e nekaj let pri nas živi, lenobno hodi po cestah, po zraku palico vihti in dviga jeseniški prah. Dan za dnem cigare puha, članke o sožitju kuha, jih ljudem zastonj deli in za kratek čas skrbi. Pesmi o nezgodah poje, ljubi sodelavce svoje, narod mili, domačijo, o nad vsemi — industrijo. SMOLA Za službo njegovo potreben je nos in bistro oko, da vsemu je kos. Imel je oboje in urne noge, za dirke mu bilo je vroče srce. Nerodno je vozil, in se je pobil, kdo .mesto njega ljudi bo lovil? Belski občan V sajasti srenji vlada junak, mlad in postaven, zares korenjak. Kdaj pikapolonca mu prsa krasi, za drage občane srce mu gori. Se briga za šolo, a nima otrok, morda pa kmalu mu pošlje jih bog. Z žegni je srečen, usoda skrbi, da na žerjavu se več ne poti. Mu včasi resnica ušla je iz ust, v nagrado so dali mu večen dopust. Vencev ne mara, bi rad še živel, nam govore držal in čul njih odmev. S premogom zalaga zdaj zmrzle ljudi, kljub temu na mrzlem lahko obsedi. A mož v paragrafih domač je zelo, bo morda poslanec, še vse je- lahko! POVODNI MOŽ je dobil na Poljanah — pot z Bleda na Jesenice — občinskega moža s Koroške Bele. Povodni je vasoval pri Smrkavi babi, občinski je pa z velikeg^ klanca občudoval svojo domačijo. Pa sta šla skupaj v dolino in na brvi čez Savo je povodni planil v vodo ter potresel mostiček. Občinski se je komaj obdržal, polotil se ga je smrtni strah, a povodni ga je hitro potolažil: »Te brvi ne bom lomil. Zdaj počakam na pravi most, na tak, ki sem ga pred leti obrnil na glavo. Zdaj bo stokrat boljši. Se letos bo stal!« Občinski mož bi od veselja kmalu zdrknil v Savo. Povodni je pa skočil iz valov k njemu in mu zašepetal: »Most postavijo na čisto moderen nmeri-kansko-spiritistični način iz OB- cementa in LJUB- železa.« SKRIVNI KLJUKEC Skrivni kljukec kljuke riše, znamke dela, nanje piše: »Nosi bele dokolenke!« Sit slovenske je pečenke, tja zato naj zdefelira, kjer margarinka se servira. Koder hodi, misli le na slovanske brate svoje, navdušuje, se bori, pesmi take-le si poje: »Živi naš sokolski duh ...« »Dom slovanski, zemlja sveta ...« »Kjer so č’bele, tam je med ...« včasih pa kaj za dekleta. Nekdaj Ludvik bil mornar, za svobodo se boril je in na ladji v sonca žar prvi — prapor naš razvil je. Potlej je za Korotan dvignil v borbi krepko roko, a poraz zarezal mu v srce rano je globoko. Zdaj z vremenom se bori, univerzi ga neguje in — Trebušnikova kri — vroče misli v verze kuje. Kaj o njem naj še povem? Olejte, kam svoboda vodi! Kadar to ga doleti, pravi: »Vse naj vzame zlodi!« OTROŠKA USTA »Očka, danes sem bil na pokopališču in sem čital, kaj piše na spomenikih o ljudeh, ki so tam pokopani. Nekaj sem te hotel vprašati.« »Kaj pa?« »Kje pokopavajo slabe ljudi?« bi Kranjska tombola »In tako sem prišla kot peta na vrsto jaz in dobila ta-le avto.« »»Peta tombola avto? Ja, kaj so pa dobili prvi štirje?«« »Za enkrat še nič, pa bodo! Takole od šest mesecev do enega leta!« Damske torbice, denarnioe, listnice, aktovke, kovčege, nahrbtnike I ŠTERBAL MARTIN - MARIBOR Meljska cesta 2 Trg Svobode 6 Velikaizbiral Nizkecenel D. Ooflja: Pesem o gobah Franja in njen ljubi Fran, v gozd bi šla prav rada, suha tam je travica in oba sta mlada ... Toda rada se ljudem ne bi dala v zobe, in zato gresta samo tja nabirat — gobe ... Morale te gobe so v sebi strup imeti, kajti glava kar oba jela je boleti... A čez mesecev devet tak bilo hudo je, da še Franja — v bolnico morala zato je... Tam prišla je štorklja k njej, dala ji tri pobe, Fran je s Franjo vzdihoval: »Kaj sva šla po gobe! ?t j. Sporazum fiks-niks Stolni Zagreb, mesto belo, čudne se gode reči, kjer razprtje je plamtelo, tam ljubezen zdaj žari. Pri odojku oče Maček sc raznežil je tako, da je Kramarju v zavezo svojo krepko dal roko. Pride Kramar in mu reče: »Kaj ti pravim, Maček moj, dobro zdravje, mnogo sreče, rad govoril bi s teboj.« »Imam robe, imam kratne, imam tudi sam svoj glas, imam to in imam ono, vse za mesto in za vas.« Modro se ozira Maček: »Če je vse res prav tako, daj, da vidim in preštejemo par-nepar, kar bo, pa bo!« Dolgo sta se še menila, ali »fiks« bo ali »niks«, končno pa je le ostala še neznanka, velik X. S to neznanko v vsej enačbi hodi križem zdaj krošnjar, tednov šest bo še prešteval: par-nepar, nepar in par. K zgodbi tej ni kaj več reči, vse na svetu se zvrsti, kadar zmanjka kje prepirov, se pač — sporazum rodi. ALI IMA PRAV? Neka ameriška univerza je povabila bivšega predsednika ČSR, dr. Beneša, v Ameriko in mu ponudila mesto univerzitetnega profesorja. Dr. Beneš bi predaval o »demokraciji«. Ko izve za to neki profesor na tem zavodu, se obrne k tovarišu: »Ole.l, glej. Ta Beneš bo še postal moj kolega in prijatelj, kajti oba opravljava isti posel.« — Kako to?«, ga začuden vpraša drugi profesor. »No«, odgovori prvi, »Beneš bo predaval o demokraciji, jaz pa predavam o narodih, ki so izumrli.« PRI ZDRAVNIKU — Vi ste tudi jezdec, gospod doktor, pa mi boste vedeli povedati ali po jahanju človeka glava boli? — Glava? Ne! Ravno nasprotno, draga gospodična, ravno nasprotno! Pri starem omizju se pogovarjajo o rodbinskih stvareh, koliko ima kdo otrok in drugo. Pekovski mojteter poseka vse: ta Ima 14 otrok. »Oprostite«, vpraša radovednež, »kedaj pa prav za prav kruh pečete?« f. s. Iz Ljubljane Z ozirom na govorice, ki se zadnje dni trdovratno razširjajo o nedavni katastrofi avtobusa za Sv. Križem si Vam dovoljujemo poslati sledeči uradni popravek: Ni res, da je avtobus, ki vozi iz Ljubljane v Domžale popolnoma zgorel, pač pa je res, da je našla komisija na licu mesta samo golo ogrodje avtobusa. Ni res, da bi se pri tej nesreči kdo izmed 12 potnikov poškodoval, res je le, da so se 3 ženske po rokah precej porezale. Ugotovilo se je. da je motor na izhodišču brezhibno deloval, kar dokazujejo vsled eksplozij razbita stekla na okoliških zgradbah. Prav tako ni res, da bi bili potniki prisiljeni zapustiti avtobus na pritisk šoferja, res je pa, da je šofer zakričal »motor gori, rešite se« — nakar so ljudje prostovoljno zapustili svoja mesta v avtobusu. IZ ŠOLE NA LEDINI. V tretjem razredu vpraša učitelj Flor-jančka, naj mu našteje nekaj dobrodelnih ustanov. Ta mu odgovori v čisti ljubljanščini: Jest puznam tele dubrudelne ustanove: špetau, nornhaus, prsilna delaunca, pulcija, sudnija, bicikl jugoslovanskh sestr in pa — kina Muste. Iz Celja Ni res, da je bil v Celju ustanovljen nov boksarski klub politikov. Res je, da ni bil ustanovljen. Ni res, da bi bili v Celju, v Sloveniji ali sploh v Jugoslaviji taki politiki, ki bi bili srečno preplavali dva strankarska oceana. Res je: ali so utonili ali pa še plavajo. Res je res, da ni res. Resa je na klasu in pravimo ji res, ko žito je očiščeno, je malo rese vmes! PRAKTIČNI NASVETI Prihod tašče. Proti tej nesreči poznamo več dobrih sredstev. Priporočamo vanr. 1. Naprosite jo, da vam posodi pet do dvajset tisoč dinarjev ali da vam podpiše menico. 2. Sporočite ji zaupno, da imate shranjen pod naslonjačem (ki ona na njem sedi) sodček smodnika in dva zaboja dinamita. 3. Recite ji, da ste pred dvema dnevoma obiskali prijatelja, ki ima kugo (kolero, malarijo, legar, gobavost itd.) in da zdaj čutite mrzlico in bolečine v kosteh (ušesih, jetrih, levem mezincu, hrbtenici itd.). 4. Za tiste, ki imajo igralske sposobnosti: Namažite si obraz z rdečilom, prežvečite nekoliko mila, da se prikaže pena na ustnicah, in stopite pred njo. Ako vas vpraša: ».loj, ljubček, kaj je s teboj?«, ji ne odgovarjajte ničesar, temveč renčite: »gr-r-r« in lajajte »Hav! Hav!« Poskušajte jo ugrizniti (sicer jo pa lahko tudi zares ugriznete). Ako n| pomaga nobeno od teh sredstev, vam preostajajo samo še radikalna, ki jih iTa ne bomo tukaj navajali. žauf*aiU svtifi jc&$ Aofcetnu Anofatm! Pri poroča se: Srečko Satler, modni salon, Marikor •reci Tattenbachova ulica 7 Dobra izdelava I — Solidne cenel Tattenbachova ulica 7 Jesenska balada Nekoč pomlad cvetela je, je Julka bila mlada, kar v uniformi bilo je, to vse je imela rada. Njen »prvi fant« tedajci bil zagorel, slok major je, rdeče hlače nosil je, zato ji bil za vzor je. Nato je bilo fantov več, seve vsak »prvi« bil je, ko mesto prazno je b:lo, se — drugi že zvrsti je. Pomlad ima pa to slabost, da hitro se utrne, in zlasti ženskam se nikdar, nikoli več ne vrne ... To Julki znano je bilo, a posel svoj je znala, zato je 25 let skoz let — deset ostala ... A to ni pomagalo nič, poletje le prišlo je, in — mimo nje majorji vsi poti so šli pač svoje ... Svet šarž za Julko pa tedaj tako sc spremenil je, da »prvi« fant tedajci njen le — podporočnik bil je. A i poletje ima slabost, da hitro se obrne, in da še manj, kakor pomlad, do žensk nazaj se vrne. To znano Julki je bilo, ...a ona sani bala, ......... zato je 35 let, spet let deset ostala . . . I to ni pomagalo nič, jesen je prihrumela in tudi podporočnike jesen je Julki vzela... Njen »prvi« ta jesenski čas samo še — kaplar bil je, drugače pa telesno on normalen bil in čil je ... In ni pri Julki s kaplarjem še s tem n č izgubljeno; kot podporočnik in major, ima on — zvezdo eno ... POnfrek sa ja pomloda Morti poznate Piinfreka? On ina tista vejka gorica na Kogi, pun žtp penas, mu-stačii lepo gor zasukana, da si jiti vsako viitro prkapča z nekšimi riičami, na glovi pa ma najlepši eksecirplac, pa vdovac ja, star nekaj okoli sadandaset. Apotekar pa PunJrek sta furt hodila vkup na jog. Kak pač jogri so, sta si Uidi oneja včasih našpilala adan ovami kcro lepo. Se bol kak za fazani pa so sii Ptinfreki oči svetila za mladimi jarikami. Sil mo jii ne zameriti. Vdovac jii, dobro je pa pijii, pod kožoj pa smo vsi krvovi. Ovi dan jii mejo bron jii, pa sii jii trošto, kii ga vecrlova Micka nadii grdo gledala, če da jo malo pobožo. Zmisla pa sii jii, kii pri tan leta tiidi vraga špilajo. No, pa tii da mi že apotekar pomogo, sii ma on vražjii iniidicina — si jii misla. Apotekar mo resiin nalejii an frtol nečiisa, pa riičii, naj le iidnok fejst gutnil pret kak dii v goricali, to dii hasnilo. Ptin-frek pa jii štidira bltizi goric kii bi pač bol hasnilo, če dii vač tasta spijo, pa sprazni celi frtol. Komaj pridii diisiit šritof, pa sl jii že ne ftegno odvezati zadrgoča na ga-tah. Niisriiča ja bila tii! Duknii van 011 tistih dvesto metrof prti vencerliji, kak bi bijo dvajsiit let star, za jin pa sii jii s hloč-nic vleko ciimir kak toplšglajs, samo svetio sii jii ne tak, pa čiidna diiha jii mejo. (Ido pa sii jii Innivo pri vencrli jii spreklejo apo-tekari tri rode pret jin, tri pa za jin, žalejo mo jii, kii bi sii mo vsii miidicinii spatnenilS v takšo, kak jo jii jiimo da, te pa bi naj vsii son spijo, na gatah pa bi naj mejo na mesto fiirtošjaka vojko, te pa takši bat zadrgjeni, kii ga tjiidiin dni nadii odveza, Gor pa sii jii zaklejo tiidi, kii teh .prokletih bab viič nadii gleda, da so vsen niivolan krivii. Jii pač kriš, če človik dobi na mesto miidicinii za leta — rinocarosovo oljii. Te pa driigokrat viič. V PRODAJALNI AVTOMOB1ILOV — Koliko porabi tale avto na 100kni? — Če sami vozite lfi, če pa imate šoferja 191 bencina! Kakor si boš postlal, 1 tako boš ležal! j ŽALITEV G. — Tožim tovariša Belcebuba radi razžaljenja časti. — Kaj ti je pa rekel? — Opsoval me je, rekel mi je, da sem — človek! V ŠOLI — Po čem se spozna strupena goba? — Po krčih v želodcu. bi ŽALNI NAPISI. Blizu Maribora je umrl trgovec X. Svojci so mu naročili lep venec z napisi: »Mirno spavaj« in »Na svidenje«. Naslednjega dne so poslali hlapca v cvetličarno, da bi dali trake v narodnih barvah, ker je bil umrli Slovenec; na drugem traku pa naj bi dostavili »v nebesih«. Hlapec je naročilo točno izvršil in tik pred pogrebom so dobili žalujoči krasen venec z narodnima trakoma in napisom: »Mirno spavaj, ker si Slovenec« in »Na svidenje v nebesih, če je še kaj prostora«. Pohištvo, preproge, zavese, linole]e, tapetniške izdelke in krasne odele! Mamice, oglejte naše si vozičke, v njih boste z veseljem vozile otročičke! F. Novak, „Obnova“, Jurtiteva Sest, to je trgovina v „š(i!u“ velemest! MARTINOVA GOS. Pri Smokučevih je prinesla gospodinja na Martinovo nedeljo na mizo pečeno gos. Oče je vzel nož, da bi gos razrezal. Ker tega posla ni bil vajen, mu je tiož izpodrs-nil in gos je zletela pod mizo. Tam pa je bil pes, ki je čakal na kosti. Zato so domači zakričali: »Marš, marš«, hoteč psa splašiti. Oče pa je rekel mirno: »Nič se ne bojte! Sultan je ne dobi. Z obema nogama stojim na njej.« Zdravnik sem bil nekdaj, bolnike sem zdravil in mnoge med njimi na oni svet spravil. Tako cesto družim setn jame kopal, nazadnje pa v jamo sam revež sem pal. V življenju zašel sem med advokate, branil sem vneto goljufe in tate. Sem mnogim pomagal na proste noge, ne morem rešiti sam iz luknje se te. NOGOMETU! Tii leži ves mrtev, strt, v hladni grobnici zaprt športa našega prestiž. Moli zanj. naredi križ! Aktiven športnik jaz sem bil, za žogo skakal, se potil. Neroden »šus« me doleti suspenz mi večen podeli. — • • ____ N ' V tem grobu Pravica počiva _ in pokoj na veke vse vživa. So revico sem položili — juristi grobarji so bili. _ ____________ Moja tašča tukaj spi. — Pazi, da se ne zbudi. Kajti, če bi iz groba vstala, tebe, bralec, bi zmerjala. S pečine strme padel je na glavo Jaka iz Pristave. V tej skali vidiš luknjo ti. A Jaka vedno še živi. Kanciist Peter Zgaga v tem grobu leži. Prej bil je v pisarni, naprej zdaj tu spi. Ne bo se več vrnil v sodnijo nazaj. Zato pa mu večno veselje bog daj. Nekoč sem državni nameščenec bil, garal kot živina sem in se postil. A stradati komaj naučil sem se, ko bridka me smrt že zadavila je. Pohorska železnica tukaj večni mir ima. V hladni grob se je zvrnila predno se je še rodila. Prešička je v Maribor Miha Skok gnal. A spotoma v Dravo s prešičkom je pal. Tako sta v nebeški raj skupno prišla. Zdaj tam na vse veke slavita Boga. V tem grobu počiva nek »list za za- bavo«. Prečitaj, o grešnik, napis mu nad glavo: »Kaj hitro humorju sveta slava mine, če niso plačali zanj vsi — naročnine.« Oglejte si našo zimsko izbiro! Živinozdravnikovi so baš pri večerji. Vstopi kmetič, se globoko prikloni in potoži: »Gospod doktor, naj ne zamerijo. Krava mi je zbolela, ne vem kaj ji je. Tu v papirju prinašam njen odpadek; poglejte, prosim, in povejte, kako ji naj pomagam.« Zdravnik odloži vilice: »Pri večerji bi me pa že lahko v miru pustili s to rečjo! Drugič pridite.« Pa se odreže kmet: »No, no, gospod doktor, vi ste vendar živinozdravnik in to, kar vam prinašam je vendar vaš — kruh!« Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja V. Eržen v Mariboru. Ta-lc, ki v tem grobu spi ropal je, moril ljudi. Duša mu bila je slaba, je velika bil baraba. Ker pa stegnil je noge »poštenjak« mu vsi vele. Tu počiva kandidat, ki je prišel ob mandat. V ihti nad izgubo to v zemljo je zaril glavo. Orajščino, denarja kup — vse sem imel. S sosedi pa pravdati sem se začel. Pet hiš moj odvetnik si kupil je že — a sam sem poginil od lakote. Če bi šmarnice ne bilo. nož ne bil bi me zaklal, slabo bi se mi godilo, še na svetu bi garal. Zdaj mi je pa duša srečna, rajska košta gre mi v ■•last, šmarnici naj hvala večna, nožu bodi večna čast. ' KAKŠNO JE VINO? .laka pride k sosedu Mihi na obisk. Miha mu ponudi kupico vina in reče: »Če rečeš, da je vino dobro, dobiš zaušnico: če pa rečeš, da je slabo, jo dobiš tudi.« Jaka spije kupico do dna. »No, kakšno je vino?«, ga vpraša Miha. »Ej, prijatelj, spil sem ga hitro in zdaj ne vem, kakšno je. Nalij mi še enkrat.« Ko spije Jaka drugo kupico, ga voraša Miha znova: »No, kakšno je?« »Prav tako kakor prvo,« mu odvrne Jaka. PAMETEN PES. Gost: »Gospod krčmar, vaš pes je strašno nadležen. Že parkrat sem ga spodil, pa se še vedno suče okoli mene.« Krčmar: »Prnv nič ni siten, samo pameten je. Prav dobro ve, da imate krožnik, iz katerega navadno sam je.« KDO NAJ GA SNE? Gost: »Ta zajec je star nahnanj štirinajst dni, ker smrdi kot kuga « Gostilničar: »Kaj zato! S"esti se mora. Ali mislite, da ga bom snedel sam? Vse, kar rabi gospod, nudi tvrdka Avgust Hedžet MARIBOR Aleksandrova c. 9 Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor. Cvetlična ul. 12.