Za poduk in kratek čas. General Tschangg-Tschingg tepen. (Volitevska bnrka.) III. Ves genjen stopi pred junake in drhteč na celem životu milo zabriplje : ,,Deu slave kinezarske je daues jutro uapočil, kar ste pri šnopsu iu cigarali sejali, to bodete danes želi. Ne bojte se smrti! Saj se šnopsa tudi niste bali. Korajža kinezarska naj velja! Naprejju- naki! Ko zagledarao sovražnika, obstoji naj generalni štab na sredi, prvi oddelek vdari na desno, drugi ria levo. Kmalu bo sovražnik obkoljen, zajet iu premagau. Hocli, lmrah! naprej ! mislite na šuops in golaž! Kinezarji naprej!" Na\dušeno Pomika se kinezarska vojska sedaj od ,,Srnega orla" na bojišče v Gotzovej dvorani. Naprej maršira zeleno-bledi general Bum-Bura pa njegov gen^ralni štab. Kot rep storklja kašljavi Čepl - Čapl s ,,starou gardo. Sovražnika ni videti nikder. ,,To je dobro znamenje", blekne Bnm-Bum. Naenkrat prilomasti predstražnik jecljajoč: ,,Slovenci stojijo na bojiš'"i \\že zbrani, jih je ko listja in trave." Bum-Buin ostrmi. Skoraj bi mu padlo hrabro srce v junaške lilače. Toda strali pred grozovitim Tscliangg-Tscbinggom ga hitro zbrihta. Srdito odpalme dveri in stopi v dvorano. — Straisen pregled. Slovenci stojijo rcs pred njim. v nedoglednej vrsti. Kaj storiti? Na zmago ni misliti. Slcdnja zvijača naj pomaga. Ponudi ..kompromis". Toda Siovenci zagromijo: proč s ,,kompromisom" in zdajci zabučijo bombo in krogle slovenskih glasov: 95 kinezarjev padne na levi, 98 sklekne na desni, ves generalui štab leži na trebuhih vržen ob t!a; le 4 polovičarji rešijo življenje, generala prasneta skoz stranske dveri tavun. Ubogi Kangl - Kingl preklinja: ,,Verfluchter Sclnvindel". general Bum-Bum pa beži domu in se hitro skrije pod posteljo, le toliko je še toti nesrefni danzavedon, da pošlje adjutanta ,,Kicl-Kaceljua" na ,,telegrafenamt" z žalostnim telegramom za TsclianggTscMngga: ,,Alles ist beim Tenfel!" V babilonskem turnu je ta dan tudi babilonska zmešnjava. General Tscliangg-Tschino^ stoji na vzvišenem mestu pričakajoč dobrih glasov. Toda kakor nekdaj svetopisemskcmu Jobn poročajo mu zaporedoma same nesreče. Iz Ljutoinera dojde glas: Slovenci t-o zmagali. Tschaogg-TschiBgg zarudi; iz Ptuja: Kinezarji smo propali; iz Brežic : naša vojska je potolčena. General omedli. Le ker z velikim hrupom govore o zmagi Slovencev v Celji, se zopet zave. Razljuten kakor ranjen medved skoči po konci. Toda telegram iz Blov. Gradca: ,,Kinezarji smo vsi hin", pa nesreča generala Bum-Buma v Mariboru in vest, da je general Preloff s ,,kriegskaso" vAmeriko všel, gapopolnoma potre. Srdito zaškripljo z zobmi, stisne dolge prste krčevito okoli zadnje steklenioe s šnopsom, ter liitro požene žarečo vodo skoz dolgi krof. Potem pa reče: ,,Meni ni veu živeti;< ter skoči v bližnjo kamrico, kder se s pasnim jermenom na klin za dvermi obesi. Vendar, srečiiejši od Judež Iskarijota in še preslab za pekel, ntrga s svojo težo jermen, ter pade na tla, preden bi frno dušo spustil. Ropot privabi adjutanta Bezzi-Bozzija, ki nesrečneža pograbi in v,,špital" zanese, kder še sedaj leži, in ne bo tako kmalo okreval. Živeli zmagonosni Slovenci! Sraešnica 39. Šulvereinske šole v Pekrali ?e nemčurji silno veselijo. Pravijo: ,.liieza seind die bindisclien Bueberl sclion ganz stoktajč", t. j. slovenski otroci so postali zelo kakor nemški štori. No, ta je menda le resnico izpovedal: šulvereinarji ner-ejo, da bi slovenski otrok na pametni način dobro poučen, pameten človek postal, ampak le — tajčer štor!