à mm! ,T: 'Sutinu Wmm^X in veselo ves december Oče je živel za cerkev, jaz GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN BlJÊMMËiJBfiljJî^^ IP Vse/n varćevEikern In poslovnim partnerje/n se zahvaljujemo 2a zaupanje 2: željo, da bi uspešno modelovali tudi v letu, ki prihaja Vesele božične praznika ter veliko ^dravja, sreće in uspehov v letu 'J393 Vsim ž=iJi /O banka domžale VULKANIZERSTVO IN AVTOPRALNKA Mengeška c. 81, Trxbi Možnost narotenia po telefonu« 061/M7-176 jfihnl íhtfM no »llil^ Snpbavrftftfiím. -«trí|5fo% ,>!«(«£> ř«í»w8Hil Mvfeása agtn |4 bntph "AvtoprdTňTco nudí kakovósfňo rocno pranje in vse vrste čišćenja vozil V* PETO ZUNANJE PRANJE Jp MBROŽ anan POOBLASĆENI TRGOVEC IN SERVISER Nudimo vam široko izbiro osebnih in dostavnih vozil • dodatna oprema • servisiranje vozil • popravilo (klepanje) poškodovanih vozil vsíiP znamk in tipov vključno z litanjem • originalne rezervne dele in ostali potrošni materiah I • 100.000 SIT već za vaše rabljeno vozilo • novo - avtovleka • ugoden kredit do 5 let I StICINTO 900 S SlICfNTO 900 SX StlCtNTOlIOO sport. UMO 1.0 If PUNTO 55 S 3V od řUNTO 60 S 5V od LANCIA 1.2 LE 1.203.000.00 SIT 1.294.000.00 SIT 1.427.000.00 SIT 1.156.000,00 SIT 1.418.000,00 SIT 1.485.000,00 SIT 1.764.000,00 SIT BRAVO 1.4 SX BRAVO 1.6 SX klimo BRAVA 1.6 SX Mimo MARIA 1.8 ELX klimo MARIA 1.8 SX wwkend SCUDO 1.9 D FURGON DUCATO 2.8 TOI MAXI 1.938.000,00 SIT 2.363.000,00 2.450.000,00 SIT 2.884.000,00 2.991.000 2.219.000, 3.161.000,00 SIT 10,00 SIT i o.oo sn « o,oo sn ï SREČNO IN USPEŠNO V NOVEM LETU 1939 ŽELIMO VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM Vsem našim stránkám, Trzincem in novému trzinskemu vodstvu želimo vesele božiične praznike ter kar najbolj uspešno in poslovno donosno novo leto 19991 SKB banka Poslovna enota Domžale-Kamnik, ekspozitura Trzin Cenjenim stranlçam se zafivafjujemo za izfçazano zaupatije, vsem pa voščimo vesei 6ožič in srečno novo SOD S 300 SX 1100 sporting 1100 Prodaja avtomobitov: tel.: Servis in Možnost plačila s kreditnimi ■ karticamú Euroca klub in Karanta! Pridite in se prepričajte! Pred delavnico imamo velik parkirni prostor! OPTIKA Martina Škofic Ljubljanskei 87, Domžale Tel. 714-006 cJ^ Delovni čas: vsak dan 8.00 - U.00 in 16.00 -18.00 sobota zaprto .: 738-980 ihm atimdumi in mm Tnziiicm že£ým meh Iwžicm ptaztiih hi mim nam ids 1999! Trgovina tekstilnih izdelkov Groqeuska 8. 1234 mengeš tel.: 061/737-904 J aid Habjw Ko veš, kam greš. (Anty) ^LE l|wbl|0nikc 1. 1230 Domiole. fçl 061/715-059 v ^ V Vsi kupci vozil POLO do konca tega leta dobijo: - komplet štirih zimskih gum in webasto grelec Na voljo še nekaj vozil s paketi opreme: open air, easy air, free air in fresh air. BAR Vsem svojim stránkám želimo vesele božične in novole+ne praznike ter uspešno, zdravo in zadovoljno novo leto 19991 Peko s Zawšnik in ostal d.n.o. delovni čas: od 7.00 do 24.00. Mengeško 9, 123Ó Trzin Tel.: 7-15-315. še eno od zgodovinskih let Ta a številka Odseva zaključuje drugi letník ponovnega izhajanja našega glasila in skoraj zavrti se mi, ko pomislim na spremembe v našem kraju od decembra pred dvema letoma. ko sem pisal prvi. še poskusni. obujeni Odsev. Res, veliko stvari se je spremenilo! Kot kaže. pa bo precej sprememb tudi v prihodnjem letu. Listam lanski decembrski Odsev. V njem smo napovedovali. da bo to leto za Trzin zgodovinsko. da bomo dobili obvoznico in da bodo hkrati z njo ure-jeni problemi z vodo. kanalizacijo, prometno povezavo med OIC in ostalim delom Trzina ... Za leto 1998 res lahko rečemo, da je bilo za Trzin zgodovinsko. saj nam je, predvsem, spet přineslo občino. Ta bo sicer zaživela šele v prihodnjem letu, vendar so bili odločilni premiki nare-jeni letos. Obvoznica še ni končana. Za Miklavža so sicer končno le odprli za promet še dva vozna pasova mimo OIC proti Do-bravi in pripeljali tračnice za železniško progo. vendar smo bili lani v napove-dih preveč optimistični Kot nam zdaj zagotavljajo pristojni, so se stvari v tem ODSEV - glasilo KS Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Člani uredniškega odbora: Mateja Erčulj, Tone Ipavec, Petra Kociper, Uria Mandeljc, Nuša Matan, Jani Mušić. Gašper Ogorelec, Viktorija Pećnikar - Oblak. Katja Rebec, Mojca Senica in Jože Štih Tehnično urejanje: Emil Pevec Fotografije: Mojca Ručigaj Lektoriranje: Marija Lukan Tisk: Bavant Trading d.o Naklada; 1200 izvodov i., Ljubljana Glasilo Odsev izhaja enkrat mesečno 111 ga dobijo brezplačno vsa gospodinjstva in podjetja v Trzinu. ISSN 1408-4902 Po mnenju Minislrstva za kulturo Republike Slovenije ćl. 415 - 395/97 krajevni ćaeopis Odsev spada med proizvode informalivnega značaja iz 13. točke IsriFne Slevilke 3, ze kalere ee plačuje 5% davek od promela proizvodov. času vseeno tako premaknile. da bo pri-hodnje leto promet le hitreje stekel mimo Trzina. Kanalizacija, oskrba z vodo in ureditev nekaterih ulic še čaka. To bo dolg, ki ga bo treba v najkrajšem času izpolniti, saj naj bi bilo že vse pripravljeno, le začetek del na terenu še manjka. Napovedovali smo. da bodo gradbeni stroji zabrneli pri gradnji centra Trzina, vendar je većina šele letos poleti spoznala, za kako velike objekte naj bi šio po načrtih investitorjev. Gradnja zdaj stoji in v prihodnjem letu bomo izvedeli, ali so investitorji pripravljeni prisluhniti za-htevam Trzincev ali pa bodo vse skupaj pustili. Odločitev je zdaj v večji meri na njihovi strani, Med pridobitvami za kraj moramo v tem letu omeniti novo bencinsko črpalko. v kraju pa je tudi nekaj novih podjetij. obratov in Iokalov. Močno se je razživelo društveno življenje našega kraja. Dobili smo še Društvo upokojencev - Žerjavč-ke. letos pa smo tudi prvič. in to nadvse uspešno, praznovali krajevni praznik. Še bi lahko naštevali pridobitve in delà, ki jih še čakamo. že zdaj pa je jasno, da bo za Trzin zgodovinsko tudi leto. ki prihaja. Zelo pomembno bo. kakšne temelje bomo postavili občini, kako bomo resili delitveno bilanco in kako bomo rešili probleme, ki se v kraju vlečejo že dalj časa. Ni treba več razmišljati o ne vem kakšnem širjenju Trzina. zdaj je pomembno, da začnemo dvigovati kako-vostno raven življenja v našem kraju. To bo zahtevna naloga, in upamo, da bo pri tem pomagal tudi naš časopis. Znanec mi je ondan navrgel. da je v Trzinu zdaj toliko odprtih problemov prav zaradi našega časopisa. Ko ga ni bilo. so stvari lahko v tihcm opravili in Ijudje so se na koncu, če so sploh izvedeli, za kaj je šio. čudili ali pa čestitali vodstvu KS ali občine za novo de-lovno zmago. Odsev pa kuka tudi v ozadje in Ijudem prinaša informacije, ki jih drugače ne bi dobili. Trzinci zdaj razmišljajo tudi o problemih, ki se jih prej niti niso zavedali. Zdaj se jim zdi prav, da povedo tudi svoje mnenje o tem in da zahtevajo. da se stvari opravijo dobro in koristno za celoten kraj. V uredništvu Odseva mislimo, da niti ni tako slabo, če zaradi našega pisanja Ijudje postavljajo vodilnim in investi-torjem tudi neprijetna vpašanja in če prihaja do zapletov. Tištim, ki delajo dobro in pošteno, se ni treba bati kritik, tišti, ki hočejo delati bolj za svoj žep in po svoje, pa naj mislijo tudi na to. koliko je njihovo početje koristno za vse. Tudi v zadnjem letu tega tisočletja nameravamo v Odsevu kar najbolje odse-vati dogajanja in podobo našega kraja. Kako nam bo uspelo, bomo videli čez eno leto. Vsem našim bralcem in občanom občine Trzin pa člani uredništva Odseva in ostali sodelavci želimo kar največ uspehov. zdravja in veselja v letu 1999. Želimo, da bi bilo leto, ki prihaja. za cei kraj in vse Trzince leto, ki bo ostalo v naših srcih in kronikah zapisano z najbolj žlahtnimi črkami! Urednik I f' 12 VSE8INE: TAT JAN A HlAČER: GUNA KOT UMETNOSTNIIZZIV IN POT K SPOZNAVANJU SAMKA SEBE 16 VEČER, KO JE BILO VREDNO VZETI SI ČAS IS ANKETA: KAJ JE PRINESEL MIKLAVŽ; KAJ NAJ PRINESE BOŽI ČEK 23 KRATKE IZ PLANINSKIH KROGOV 26 DEZINEORMA CIJSK1 VRTINCI MED TRZINCI 36 IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE 3S Praznični pogled na trzinsko cerkev. (Foto: Mojca) Dan pred praznikom je lepší od praznika. (Japonski) REZULTATI LETOŠNJIH VOLITEV ZA ŽUPANA IN ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRZIN 0„ "bčinska volilna komisija je na seji 23. novembra 1998 ugotovila, da se je od 2.449 volilnih upravičencev v občini Trzin lokalnih volilev udeležilo 1.650 volivcev. Na volitvah za župana so se potegovali trije kandidati, ki so přejeli naslednje šlevilo glasov: S. Franc Mušič (SLS) 9. Franc Močnik (SDS) 52 glasov 34 glasov 4. volilna enota (volili 3 svetnike) 2. volilna enota (volili 3 svetnike) 1. Anton PERŠAK 2. Marjan TEKAVEC 3. JanezABE 1.001 glas 430 glasov 167 glasov Neveljavnih je bilo 52 glasovnic, veljavnih pa 1598. V boju za prvo župansko mcslo v samosto-jni občini Trzin je torej zmagal Anton Per-šak, rojen 2. I. 1947. Slanuje v Trzinu, Kidričeva 63. Tudi za volitve članov občinskega sveta je bilo oddanih 1.650 glasovnic, od tega jih je bilo 1.575 veljavnih, 75 pa neveljavnih. Kandidati za občinske svetnike so zbrali naslednje število glasov. 1. Jakob Ložar (SKD) 181 glasov 2. Jože Štih (LDS) 143 glasov 3. Franc Gradišar (SKD) 119 glasov 4. Jožefa Kurent (SKD) 117 glasov 5. Ivan Novak (LDS) 111 glasov 6. Mihael Strmljan (DS) 107 glasov 7. Irena Jevšenak (SDS) 92 glasov 8. Smajlo Fetah (LDS) 81 glasov 9. Irena Abe (SI.S) 72 glasov 10. Gorazd Završnik (SDS) 56 glasov li. Janez Logar (SLS) 53 glasov 12. Vilko Voglar (SDS) 51 glasov 1. Anton Peršak (DS) 2. Lilijana Smrekar (ZLSD) 3. Dubravka Porenta (DS) 4. Brane Lap (LDS) 5. Sonja Majer (SDS) 6. Silvester Balis (SKD) 7. Zdravko Grginič (DS) 8. Olga Nared (ZLSD) 9. jurij Marko Čerček (LDS) 10. Mariin Oštrbenk (LDS) 11. Jože Kajlež (SKD) Francek Reiter (SKD) 13. mag. Janez Žvab (SLS) 14. Florjan Gabrovšek (SLS) 201 glas 110 glasov 98 glasov 94 glasov 92 glasov 86 glasov 75 glasov 64 glasov 63 glasov 55 glasov 51 glasov 51 glasov 47 glasov 17 glasov 3. volilna enota (volili 3 svetnike) I. volilna enota (volili dva svetnika): 8- Anton Ipavcc (SKD) Valentin Kolene (ZLSD) Frančišek Banko (SKD) Damjan Jernc (SLS) Emil Kuferšin (DS) Andrej Smerajc (LDS) Ivan Orel (LDS) 1. Milan Karče (DS) 115 glasov 2. Marija Hojnik (ZLSD) 110 glasov 3. Branimira Šebela (LDS) 106 glasov 4. Mušič Franci (LDS) 104 glasove 5. Mitja Prinčič (ZLSD) 100 glasov 6. Franc Pavlič (DS) 92 glasov 7. Marjan Tekavec (SKD) 87 glasov Milica Erčulj (SDS) 79 glasov 9. Grela Radanovič (LDS) 70 glasov 109 glasov io. Silvo I larler (ZLSD) 65 glasov 78 glasov 11. Rado Ferjan (SLS) 62 glasov 70 glasov 12. Matej Povše (SDS) 61 glasov 61 glasov 13. Milan Prešern (SDS) 51 glasov 61 glasov 14. Marta Bregar-Rižnar (SKD) 49 glasov 56 glasov 15. Marko Bregar (SLS) 29 glasov 54 glasov 16. Frančišek Cundcr (SKD) 21 glasov Ker je v 4. volilni enoti pri kandidaturi za občinskega svetnika Anton Peršak zbral za-dostno število glasov za občinskega svetnika, hkrati pa je zmagal tudi med kandidati za župana, bo Ireba v 4. volilni enoti v skladu z volilnim zakonom razpisati nadomestne volitve za tretjega svetnika iz te volilne enole. Rezultati volitev za občinski svet po strankah v odstotkih zbranih glasov: stranka št. glasov odslotki 1. SKD 941 23,16 2. LDS 937 23,06 3. DS 749 18,43 4. ZLSD 527 12,87 5. SDS 516 12,7 6. SLS 393 9,67 SDS Soci u Ule mok ra tska stranka Slovenije Prisrčen dober dan! Volitve so za nami. Socialdemokratom v občini Trzin tokrat ni bil zaupan noben mandat za svetnika v občinskem svetu. VSEM, ki ste šli na volišče in ste nam namenili svoj glas. se za zaupanje iskreno zahvaljujemo. TIŠTIM, ki ste šli na volišče. pa nas niste podprli, hvala, ker ste šli na volišče. VS1, ki se volitev niste udeležili (799). pa vedite. da nam je manjkal vaš glas. Smo v času prazničnih decembrskih dnevih, zato vam želimo: VSI DECEMBRSKI MOŽJE NAJ V VSAKO HIŠO PRINESEJO VELIKO NOTRANJEGA MIRU IN OSEBNE SREČE1 Z zaupanjem 08ČINSKA ORGANIZACIJA SOCIALDEMOKRATOV SLOVENIJE Slovenska ljudska stranka /comcw ïùvMXfa/ le/a/ tes Vc^e/ In/ rni/ic*i/ áoj^uý tuxý/ "Pct/S' fiofie^fe/ tf" rui/iylo4tý<íri rm)m otnogoâer ttrxaateo JummJl odro». Prlporoóamo 0C aid! za maajfe količine. 5 do 10 CaaopUcv ali rcvlj, ka boatc tudi ■ tem pripomogli k ohnnlni gauiur za prlbodnjc rodove, PAPIRJA NI POTREBNO VEZATI I Obcncm Vu otrvcRamo, da bomo ftfcdfo xblreQj. poruTl)AÍJ 2 x Irtno Cm 6 tocamcr), pribUioo ob trm času, a fema Vu bneno obrcall ncijtj doi pcwl mCokooi «kaje. Za sodelovanje v akciji zbiranja papirja ZA OHMNITCV SLOVENSKIH •0ZI0V sc Vam vnaprej zahvaljujemo Gazdovl bo itovcruko nxrodoo bojpmvo - pazimo maje M. EKOLOGI 'listano ru rr^-lkllranrcn paplrjul AKCIJA iOVVJAn« «umu OKKAMJAJMO OKOUC ZAHTEVNIH NALOG JE RES VELIKO, VENDAR UPAM, Í DA JIH BO NAŠ OBČINSKI SVET SPOSOBEN REŠEVATI P > 1 rvi zupan nove občine Trzin, ki oze-meljsko ni došli večja od nekdanje občine Trzin, v sedanji občini pa je neprimerno več prebivalcev in s tem tudi potreb, nalog in težav, Anton Peršak je že resno nastopil županovanje, čeprav bo Občina v pravém smislu zaživela šele po novem letu. Gospod Peršak je že zdaj vsako jutro na sedežu občine (ali še KS, če hoćete) in že rešuje naloge, ki bodo pripomogle, da bo občina začela takoj delovati. Čeprav je bilo pred volilvami slišali zelo veliko o nalogah, ki čakajo vodstvo občine in sploh Občino, smo ga vseeno še enkrat vprašali, katerim zadevam namerava na začetku delovanja občine namenili posebno pozornost. Med številnimi nalogami, ki nas čakajo, bi izposlavil predvsem oblikovanje koncepta bodočega razvoja Trzina. Treba je oprede-lili strategijo razvoja kraja: kako se bo Trzin še razvijal, katere dejavnosti naj imajo prednost, kaj je še treba narediti in kako naj gospodarimo s prostorom, ki ga imamo. Pri tem se mi zdi zelo pomembno, da zagotovimo možnosti za delovanje mladih. Zdi se mi, da je Trzin mlado naselje. Precej je mladih, ki pa nimajo prav veliko možnosti za delovanje in sploh preživljanje proste-ga časa v kraju samem. Nekaj malega možnosti je za športno-rekreacijsko dejav-nost, vendar je tega daleč premalo za kraj, kakršen je Trzin. Dosedanji svel KS Trzin je oživil delo športnega društva, za katerega upam, da bo svojo dejavnost še celo razširil. Na področju športa in rekreacije pa je še zelo veliko potreb in želja. Žal je zdaj za kako drugo dejavnost mladih v Trzinu še precej manj možnosti. Niti prostora ni, kjer bi se lahko mladi zbirali in delovali. Mislim, da bomo morali temu namenili kar nekaj pozorosli. Med zelo zahlevne naloge, ki nas čakajo, uvrščam ureditev odnosov z občino Domžale. Važno je, kako bomo v prihodnje komunicirali, kako bomo opravili delitveno bilanco in kakšno rešitev bomo našli za finan- ciranje gradnje obvoznice M-10. Tu gre za celo vrsto vprašanj, med drugim tudi za dokončanje vseh stvari, ki so bile predvidene, npr. povezovalna cesta med cono in preostalim delom naselja, ureditev zaključka Kidriče-ve ceste, kolesarska sleza, posodobitev komunalnih povezav, ki so bile vezane na gradnjo štiripasovnice. Tu gre predvsem za kanalizacijo, vodovod in druge infrastrukturne po-vezave. Caka nas tudi izpolnitev nekaterih starih dol-gov, ki so se vlekli iz leta v leto. Tu mislim predvsem na dokončno ureditev industrijske cone, posodobitev Mengeške in Jemčeve cesto v starem delu Trzina, podobne manjše dolgove pa najdemo tudi v naselju Mlake, na primer zaključki nekaterih ulic kot so na primer Mlakarjeva, Kidričeva itn. Zelo korist-no pa bi bilo ludi poskrbeti za kabelsko televizijo. Mislim, da Trzin mora dobiti kabelsko televizijo. Zelo pomembna naloga pa bo ludi ohranjanje naravnega okolja in preprečevanje širjenja divjih odlagališč. Zdaj se je tako rekoč že celotno območje med novim delom naselja in industrijsko cono spremenilo v nešleta divja odlagališča odpadkov in drugih neželjenih snovi. To bomo morali preprečevati in hkrati posvečati precej pozornosti ohranjanju nara-ve. Med zelo pomembne naloge občine uvrščam tudi gradnjo prizidka k osnovni šoli, saj ga bomo zaradi uvajanja devetletke potřebovali ne glede na to, ali se bo število prebivalcev z gradnjo centra T3 močno povečevalo ali ne. Prav tako bo treba razširiti tudi zmogljivosti vrtca, saj je ta že zdaj premajhen, tako da ne more sprejeli vseli otrok. Kot vemo, se bo spomladi začela gradnja soseske T5 in more-biti ludi gradnja T3, kar bo vse precej povećalo zahteve po sprejemu večjega slevila otrok v vrtec. Verjetno nisem naštel še vseh pomembnejših nalog, ki nas čakajo, in tudi ne v tistem praveni vrstnem redu, po katerem jih bomo kasneje razreševali. Teli nalog je res veliko in tudi občani se jih zavedajo. V drugi sklop pa sodijo naloge, ki so povezane s konstituiranjem in kasneje dobrim delo-vanjeni občine. Na prvi konstitutivni decem-brski seji občinskega sveta smo že sprejeli nekaj sklepov in ustanovili nekaj teles, ki nam bodo omogočila, da bomo te naloge začeli uspešno izvajati. Razmere za trzinsko upravo so se zdaj, ko smo postali občina, precej spremenile. Nalog, ki jili bo morala opravljati, je precej več, so pa tudi precej zahtevnejše in tudi obsežnejše. Prizadevati si moramo, da bi kar najhitreje opravili delilveno bilanco in sprejeli občinski proračun, kajti šele takrat bo občina tudi lahko zaživela tako, kot se od nje pričakuje. Kako pa ocenjujete novi občinski svet občine Trzin? Mislite, da bo kos nalo-gam, ki ga čakajo? Novi svet bo hoćeš nočeš moral opravljali te naloge in upam, da jili bo lahko opravljal uspešno. Je pa po mojem mnenju pomembno, da se vsi svetniki kot tudi občani zavedo, da je delo občine precej drugačno kot delo krajevne skupnosti. Zdaj bo precej bolj pomembno, da se vsi postopki speljejo neoporečno, v skladu z zakoni, saj bodo tudi finančně in malerialne posledice posa-meznih ukrepov precej bolj daljnosežne in obsežne. Sestava sveta se mi zdi - ne bom govoril o strankarski pripadnosti, vsaj po poklicih, ki so zastopani v njem, kar primerna. Med člani sveta imamo zastopano kar široko paleto poklicev od diplomiranega arhitekta, diplomirane pravnice, do svetnikov, ki imajo ekonomsko izobrazbo. Imamo pa tudi ljudi, ki imajo visoko tehnično izobrazbo. Zdi se mi, da je vsaj kar se tega tiče, sestava sveta kar posrečena, tako da bomo lahko pokrivali različna področja, ki so v pristojnosti sveta. Poleg lega bomo usta-navljali tudi odbore, v katere bomo vabili strokovnjake s posameznih področij, ki niso člani sveta. Zakon omogoča, da so v takš-nih delovnih telesih tudi ljudje, ki niso člani sveta, vendar pa mora biti v teli telesih vsaj polovica članov svetnikov in tudi predsedu-joči mora biti svelnik. Kar se tiče strankarske sestave sveta pa ne pričakujem, da bo prihajalo do strankarskih prepirov. Ljudi, ki so izvoljeni v svet, praktično vse poznam in mislim, da ne bi smelo prihajati do težav. Upam, da bodo stranke bolj tekmovale v tem, kako bi na čim bolj racionalen in za občane čim bolj ugoden način vodili občino in jo razvijali naprej. Dokler se bomo prepirali o tem, kaj bi bilo najbolje narediti za Trzin, bo dobro, slabo pa bi bilo, če bi se začeli prepirati o tem, kdo od nas je, na primer, najbolj lep. Menim, da bi moralo biti delovanje svetnikov zdaj, po volitvah, drugačno kot v predvolilni kampanji, ko smo bili tekmeci. Zdaj bo treba delovanje usmerjati v korist razvoja kraja. Rad pa bi poudaril še to, da so pričakovanja ljudi nedvomno velika, kar je prav. Vendar pa bo treba kar nekaj časa, predno borno ta pričakovanja začeli ures-ničevati tako, kot Ijudje pričakujejo. Pode-dovali smo kar lep sveženj težav in potrebno bo kar dosti strpnosti in prizadevnega delà, da bomo vse uspešno razrešili. Upam pa,da bo ta svet sposoben voditi občino v zadovoljstvo njenih občanov. Hkrati bi rad izkoristil to priliko se zah-valil vsem občanom, ki so glasovali za nas in so se v tako velikém številu udeležili volitev. Udeležba v Trzinu je bila namreč precej višja od povprečja v Sloveniji. Rad bi se zahvalil tako v svojem imenu, kot v imenu vseh izvoljenih svetnikov, ne glede na to iz katerih strank prihajajo. Vsem občankam in občanom Trzina pa bi rad zaželel tudi srečno, predvsem pa zadovoljno novo leto 1999! Miro Stebe foto: Mojca Ručigaj prva konstitutivna seja občinskega sveta 7 — ' volitve in imenovanja, ki jo vodi Dubravka Porenta, v njej pa je 5 svetnikov, in štiričlan-sko Statutarno pravno komisijo, ki jo vodi Jakob Ložar. Sprejeli so tudi sklepe o začasni veljavnosli veljavnih aktov Občine Domžale ludi v Občini Trzin. Tako začasno v Trzinu še veljata tudi Slatut Občine Domžale in Poslovnik o delu občinskega svela. Že na eni od prihodnjih sej bodo trzinski svetniki sprejeli svoj statut iu poslovnik. Sprejeli so odlok o začasni skupni upravi obeli občin, potem pa so se pogovarjali o načrlih za uredilev občinskih prostorov in samos-tojnem financiranju občine. Ze v teh dneh naj bi se iz prostorov, kjer je sedež občine, izsclil Marjan Capuder, ki so mu v zamen-javo ponudili stanovanje v hiši na Ljubljanski cesti 13, ki je v lasti občine. V izpraznjenih prostorih bodo skušali v kar najkrajšem času uredili primerne pogoje za delo občinske uprave. Glede denarja občine pa so se odločili, da ga bodo en del imeli v Ljubljanski banki, en del pa v SKB. Župan Peršak je zatem svetnike na kratko sezna-nil s svojimi dejavnostmi, ki jih je začel po sili raz-mer opravljali že takoj, ko se je izvedelo, da je zma-govalec volitev za župana. Treba je řeči, da je gospod Peršak res dobro zagrabil in da si na moč prizadeva, da bi občina lahko kar najhitreje začela samostojno delovati. Opravil je že celo vrslo posvelov in imel vrsto seslankov. Med drugim pa je povedal, da je izvedel, da si Direkcija za cesle prizadeva od Občine Domžale dobiti denar za delà pri rekonstrukciji MIO, ki so jih opravili do 8. avgusta letos, koje bila ustanovljena občina Trzin. Šio naj bi za 78 milijonov SIT, v Domža- Pređsednica Občinske volilne komisije občine Trzin Biserka Čičerov je v sredo, 9. decembra, sklicala prvo sejo novega Občinskega sveta Občine Trzin, ki so se je poleg vseh izvoljenih občinskih svelnikov in novega župana udeležili tudi člani Občinske volilne komisije. Sejo je najprej vodila Biserka Čičerov, ki je udelcžence seznanila z uradnimi izidi volitev. Ko je Anton Peršak, ki je bil izvoljeti lako za občinskega svetnika kot za župana, povedal, da se odloča za županovanje, pa je predlagala, da bi bile v skladu z zakonom nadomestne volitve za Ireljega občinskega svelnika iz IV. volilne enofe 14. marca. Ko je vođenje seje prevzel novi župan Anion Peršak, je izrazil upanje, da bo občinski svet dobro deloval, nato pa so občinski svetniki dokaj hitro prešli na odločanje o nekaterih potrebnih ukrepih. Iz svojih vrst so izbrali Komisijo za inandatna vprašanja, lah pa naj bi bili pripravljeni plaćati le 48 milijonov SIT. Povedal je tudi, da so že izbrali izvajalca za ureditev oskrbe OIC z zadostno količino vode. V predračunu Komunalno podjelje Domžale, ki je najugod-nejši ponudnik, zahteva približno 18 milijonov SIT, občina Domžale pa naj bi bila za to pripravljena odšteti le 13 milijonov. Omenil je tudi svoje pogovore z vodstvom osnovne šoe in vrtca, ki so ga seznanili s potřebami in problemi obeli ustanov, představil pa je tudi náčrte in potrebe Športnega društva glede ureditve Irzinskega snui-čišča. Iz vsega, kar je povedal, jc bilo moč razbrati, da bo občino že takoj na začetku čakalo kar precej delà in problemov. Svetniki so se ludi dogovorili, da se bodo načeloma na sejali občinskega svela sesta-jali enkrat na mesec in lo vsaj do pomladi, vsak drugi ponedeljek v mesecu, če bodo potrebe drugačne, pa se bodo kasneje ses-tajali ob četrtkih. Župan je obljubil, da bodo svetniki gradivo za seje prejemali 12 dni pred sejami, tako da se bodo lahko o vsem posvetovali še v svojih strankah in delovnih telesili. Po vsem, kar je bilo moč slišati na prvi seji, lahko sklepamo, da je občina dejansko že začela delovati in da je le še vprašanje dni, ko bo za svoje delovanje tudi prevzela celotno odgovornost. Miro Štebe foto: Mojca Ručigaj s kronika nastajanja občine trzin S 1. januarjem bo nova občina Trzin dejansko zaživela. Ker je spomin na pot, ki smo jo morali prehoditi, da smo spet dobili svojo občino, še dovolj svež, smo zaprosili dosedanjega predsednika Sveta KS Trzin Toneta Ipavca, ki ima nedvomno največ zaslug za ustanovitev lastne trzinske občine, da za zadnjo številko Odseva, ki ga še izdajamo kot glasilo KS Trzin, strni najpomembnej-še dogajanje, ki je pripeljalo do občine. Kako je nastala ideja? Na sestanku vseh KS v Dobu 4. septembra 1996 smo govorili predvsem o polrebi po izdelavi Statuta za KS in o virih sredstev za financiranje dejavnosti KS. Le površno smo se dotaknili Zakona o lokalni samoupravi, ki je dopuščal občinam možnost, da organi-zirajo krajevne skupnosti in jim dajo pravni status, ni pa bila dořečena vloga KS nili njihove pristojnosti. Zato so občine, ki so že imele KS, s statuti določile njihove pristojnosti, dočim o virih financiranja ni bilo ni kjer opredeljeno. Polem ko sem ugotovil, da ne Zakon ne Statut ne dajeta nikakršnih pristojnosti KS, sem videi, da je njihov obstoj več ali manj nepotreben. Počasi se je v meni začela izoblikovati ideja, čeprav v tistem času precej absurdna, da je edini izhod v samostojnosti, saj KS niso imele nobenih drugih pravic, kot dajati neobvezu-joča mnenja. Ko sem potem v obupu ne-bogljenosti na nekem sestanku na Občini rekel, da vidim edini izhod v samostojni občini Trzin, sem bil deležen lakega pos-meha, da me je to razjezilo in sem začel resno razmišljali o tej možnosti. Tudi doma mi je žena rekla: Zakaj pa ne. Pogovoril sem se s člani Sveta KS in vsi so me podpírali, tako da je bil na seji Sveta • dne 22. januarja 1997 soglasno sprejet sklep o začetku aktivnosti za ustanovitev samostojne občine. Ustanovljena je bila tudi posebna komisija za izpeljavo tega projekta, katero so sestavljali vsi trije občinski svetniki: g, Reiter, g. Peršak, g. Mušič in ga. Valenčak Joži in jaz kot predsednik te komisije. Z dopisom dne 30. januarja 1997 smo na Urad Županje posredovali sklep Sveta in kopijo poslali predsedniku Občinskega sveta g. dr. Mihi Brejcu: Občinskemu svetu občine Domžale se predlaga razprava in pri poročil o, da da pobudo Državnemu zboru za iz/očite v delà občine in ustanovitev nove občine Trzin. Dne 6. februarja 1997 smo z dopisom zaprosili posamezne oddelke in službe na Občini, da nam posredujejo podatke, potrebne za sestavo elaborata. Odgovor smo přejeli dne 21. februarja 1997 od g. Županje in sicer kot obvestilo: v mesecu marcu ali aprilu bomo s KS opravili predhodni razgovor o vaši na- feíSÍ ^ meri' p0 lem Pa se •S5-T .->-*wS dogovorili o potrebi in možnosti dostave posameznih podat-kov, potrebnih za sestavo elaborata. Z dopisom dne 26. februarja smo zaprosili, da bi se sestanek odvijal najkasneje v prvi polovici marca, ker nas je bremenil zadnji rok za dostavo elaborata. Odgovora nismo přejeli, niti podatkov s strani občinskih služb, tako smo lahko sklepali, da nas sploh ne jem-Ijejo resno in da sestanka ne bo. Dne 3. marca smo imeli razgovor v vládni Službi za reformo lokalne samouprave pri mag. Stanetu Vlaju in podsekrelarki Vesni Ju van Gotovac. S strani KS smo se sestanka udeležili g. Tone Peršak, Franček Reiter-, Tone Ipavec in ga. Joži Valenčak. Dobili smo glavne informacije o postopkih in vsebinah, poleg tega pa smo g. sekretarju mag. Vlaju navedli razloge za sklep Sveta za samostojno občino. Ga. Joži Valenčak je naredila povzetek razgovora in navedla posamezne naloge, ki nas čakajo v na-daljnjem postopku. • Takrat je nastopilo obdobje negotovosti, saj nam je bilo z vsakim dnem bolj jasno, da Občina našega predloga ne bo podprla. Zato sva z go. Valenčakovo začela zbirati podatke, potrebne za elaborat, in ga počasi tudi oblikovala. To je bilo pionirsko delo, saj nisva imela izku-šenj na tem področju, pa tudi zbiranje podatkov za kvaliteten Elaborat je bilo zelo zamudno. Po telefonu sva večkrat še prosila posamezne službe na Občini, kakor tudi po podjetjih, naj nam posredujejo posamezne skupine podatkov. Nazadnje pa nama je postalo jasno, da imajo prepoved dajanja kakršnih koli podatkov Trzinu. Od tu naprej sva dělala mrzlično in s službami na nivoju RS. Večkrat sva obis-kala Davčni in Statistični urad RS. Tu so bili izjemno razumcvajoči in prijazni, tako da sva glavnino podatkov črpala prav iz teli vladnih institucij. Za primer naj povem, da nam je Zavod za statistiko poleg biltenov nudil še izpis cele vrste podatkov, potrebnih za Elaborat, in nam to dal še na dveh diskelah. Vse to se je dogajalo že v mesecu maju 1997, zadnji rok za predajo Elaborata Državnemu zboru pa je bil 23. maj 1997. O vseh dogodkih sem redno sez-nanjal člane Sveta. Kljub tem glavnim aktivnostim smo vz-poredno še vedrio želeli podpore tudi s strani Občine. Tako smo 21. maja 1997 poslali predsedniku Občinskega sveta g. dr. Mihi Brejcu dopis s prošnjo, naj obravnavo našega predloga uvrsti na dnevni red seje OS. Na lem mest u bi rad omenil tudi lo, da sva z g. Reilerjem dvakrat imela razgovore z g. dr. Mihom Brejcem, želeč pridobiti njegovo podporo našemu predlo-gu. Želeli smo namreč, da bi tako kot na primer v Kamniku za Komendo, sam OS Občine Domžale sprejel Predlog o izločitvi delà občine Domžale v novo občino Trzin. Ker temu ni bilo tako, smo v skladu z zakonskimi do-ločbami to storili sami in na Državni zbor RS 22. maja 1997 poslali: Pre- razprava o pobudi za izločitev... Pripravl-jalec gradiva naj pripravi gradivo tako, da bo nedvoumno jasno, ali predlog za-dostuje zakonskim pogojem. • Za 14. izredno sejo Državnega zbora je Komisija za lokalno samoupravo pripravila Poročilo, ki ga je 19. septembra 1997 posredovala članom. V lem poročilu je bil pod tč. 45 naveden tudi Trzin, kol predlog za ustanovitev nove občine. • DZ je na 14. izredni seji 27. septembra sprejel Sklep o nadaljevanju postopka za ustanovitev novih občin in določitvi njihovih območij in ugotovil pod tč. 45, da je tudi Trzin vložil predlog za začelek postopka ... • V tem času smo si zelo prizadevali, da še »kot zadnji vlak« dobimo podporo OS Domžale, zato smo imeli nekaj razgovo-rov s poslanskimi skupinami SDS, SKD, SLS in Zelenimi, da hi nas na seji pod-prli. Tako smo 30. septembra poslali g. dr. Mihi Brejcu na OS dopis z novo vsebino s prošnjo po uvrstitvi naše pobude na dnevni red 32. seje dne 15. oktobra 1997. • Ta zadnji datum pa že tudi soupada z za lit evo Državnega zbora Občini Domžale, naj da mnenje o Predlogu za izločitev delà občine Domžale v samostojno občino Trzin. Tako je Statutarno-pravna komisija pripravila varianlna predloga s pozitivnim in negativnim mnenjem za 32. sejo OS. • Takratne vsestranske aktivnosti so vsebo-vale vzorčno anketo o mnenju Trzincev glede samostojnosti; za 16. oklober pa je bil sklican zbor krajanov, na katerega smo vabili tudi Županjo in predsednika OS. Dobro obiskan zbor, kakor tudi rezultati iz ankete, so nas vzpodbujali, da nadaljujemo z aktivnostmi. Zbora se od povabljenih iz Občine Domžale ni udeležil nihče. • Za sredo 22. oktobra 1997 sem dobil vabilo, da se udeležim 32. seje OS, na kateri bodo obravna-vali tudi predlog za osamosvojitev Trzina. Ozračje pred sejo in med njo je bilo sila naelek-treno in slutil sem, da se nekaj pripravlja. Da ne omenjam vseh peripetij, bi želel povedati le to, da dotlej niti poslej ni bila praksa, da bi občinski svetniki tajno glasovali. Po moji uvodni obra-zložitvi in krajših razpravah je g. Tone Dragan (ZLSD) predlagal prav to: tajno glasovanje. Takoj mi je bilo jasno, kaj so nam pripravljali in zakaj kasneje rezultat samo 8 (z besedo osem) glasov od 31 za ni nikogar presenetil. Po glasovanju mi je dr. Starbek dejal: Kaj se pa greste, saj še vsi Trzinci niste glasovali za. Lahko si predstavljate, s kakšno grenkobo sem sprejel to neprijetno glasovanje in žal mi je bilo vsega truda, ki sem ga vložil v prepričevanje svetnikov OS Domžale. • Dne 25. oktobra smo přejeli: Sklep o izdaji negativnega tnnenja k predlogu za začetek postopka za ustanovitev nove Občine Trzin. To suhoparno sporočilo, ki je izražalo vso dominantnost Občine nad KS, je podpisal predsednik OS. • Po tem Sklepu smo bili le kratek čas prizadeti, saj smo takoj nadaljevali s kontakti z vladnimi in parlamentarnimi službami. Z go. Valenčakovo sva si razdelila naloge in telefonirala na vse mogoče naslove, predvsem pa vodjem poslanskih skupin. Imeli smo osebne kontakte z g. Vlajem, g. Trofenikom, predsednikom komisije za lokalno samoupravo pri DZ, ministrom g. Grafe-naurejem, s prvaki posameznih parlamentarnih strank. Pisno smo nove ob-razložitve poslali na vladno in parlamentarno komisijo za lokalno samoupravo, osebno g. Troleniku in g. Vlaju. G. Reiter nam je omogočil stik z g. Božičem, kateremu smo tudi poslali Elaborat s prošnjo za podporo. Kontaktirali smo z g. Perom, ker smo želeli, da nas SLS podpre pri glasovanju. Tako so romali dopisi z obra-zložitvami: 3. novembra na Službo za lokalno samoupravo pri Vladi RS, is- V tem času je bil zelo aktiven zagovornik osamosvajanja g. Miro Štebe, kot glavni urednik ODSEVA. Uradno si je prislužil kar dve pisni graji in to od g. dr. Mihe Brejca in Županje ge. Cvete Zalokar -Oražem. • Elaborat o îitemeljenosti ustanovit-ve nove občine Trzin je bil kljub mnogim zapletom in nasprotovanjem pravočasno dostavljen na potrebne naslove. Na prvem mestu seveda predsed-niku DZ Janezu Podobniku. • Ker smo želeli ohraniti dober odnos z Občino in se v slučaju osamosvojitve ločiti z lepimi spomini, smo še vedno upali na podporo lako Občine kot OS. Obvestili smo jili, da smo DZ naš predlog sicer posredovali, da pa želimo, da ga - kot zaliteva zakon - obravnavajo v OS in podprejo. Dne 11. junija smo přejeli dopis iz tajništva OS, ki pa je vseboval le pravni poduk o postopkih delà OS. • Dne 16. junija I 997 smo predsedniku OS g. dr. Mihi Brejcu poslali Elaborat s prošnjo za obravnavo in odločanje, kajti pred nami je bilo odločanje v DZ in bi podpora s strani Občine veliko pomenila. • Z g. Lovro m l.ončarjem, tajnikom OS, sva izoblikovala dopis s predlogom sklepov za obravnavo na seji OS, ki je bila 7, julija 1997. Predlog so morali podati občinski svetniki g. Peršak, Mušič in Reiter, saj KS po Statutu nima niti te pravice, da predlaga točko dnevnoga reda OS. Predlogu smo priložili dopis z malo bolj obširno razlago našega predloga. • Dne 8. septembra 1997 sem dobil vabilo na 31. sejo občinskega sveta, ki je bila sklicana za 17. September 1997, na kateri naj bi obravnavali Pobudo za izločilev... Na seji so sprejeli sklep: Prekine se dtog za izločitev delà Občine Domžale v novo Občino Trzin s kratko utemeljitvijo. U lega dne še na vodje poslanskih skupin SKD, SLS, SDS in ZDLS. Ponovno smo se obrnili direktno na g. ministra Cirafenaiirja. • Dne 15. januarja 1998 je Vlada RS poslala DZ predloge za ustanovitev 20 novih občin, med kaferimi pa ni bilo Trzina. Takoj srno poslali novo obra-zložitev, neke vrste protest g. Trofeniku (20. januarja) na Službo za lokalno samoupravo pri vladi RS, prav (ako tudi ministru g. Grafenaureju. 10. marca smo g. Trofeniku poslali dodatne argumente za, kakor ludi prilož-bo. Na svoji S. seji je DZ 19. marca dolo-čil, katere predloge bo upošteval in katere nove občine bo potrdil. Ugotovil je, da z ústavo in zakonom določenih pogojev za ustanovitev občin med drugimi ne izpolnjuje tudi Trzin. Tu moram dodati, da sta Trzin predlagali za novo občino poslanski skupini SKD in SDS. Zanimivo je pogledati, kako so glasovali (glej tabelo spodaj!). Takoj, ko sva z go. Jožico Valenčak izvedela za izid glasovanja, sva vložila na Ustavno sodišče RS Pritužbo zaradi neenake obravnave predlogov in diskri-minatorskega odnosa do posameznih predlogov. Ustavno sodišče je na seji 17. aprila v poslopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo določenih KS, med njimi tudi Trzina, odloiilo, da je Odlok o razpisu referenduma in določitvi refercndumskih ob-močij za ustanovitev občin v neskladju z uslavo in naročilo DZ, da mora to nes-kladje odpravili do 20. maja 1998, s lem, da sprejme Odlok o razpisu referenduma na uslreznih ob-močjih, med drugimi tudi v Trzinu. Na pobudo KS Mirna Peč in Šmarjela smo 15. aprila 1998 v Mačkovcih pri Novem nieslu ustanovili organ, sestavljen iz 31 - lili KS, preko katerega smo namc-ravali nadaljevali prizadevanja za ustanovi-lev novih občin. Poleg državljanske neposlušnosti smo bili pripravljeni zadevo predati v arbitražo tudi Mednarodnemu so-dišču za člověkově pravice v Strasburgu. Odbor se je sestál večkral in je mišljen kol stalni organ, ludi po ustanovitvi občin. V Uradnem listu RS št. 38 z dne 19. maja 1998 lahko preberemo: DZ RS je na svoji seji dne 15. maja sprejel ODLOK o razpisu referenduma in ... na strani 2814 pod Ič. 6 pa: Kot referendumsko območje se dotoci de! občine Domžale, ki naj bi se izločil iz občine Domžale v novo občino Trzin ... S lem je bila dana zelena luč za odločanje, vendar je bilo še vedno veliko vprašanje, ali so krajani Trzina doumeli zgodovinski trenutek odločilve, ko lahko na referendumu povedo, za kakšno obliko samouprave so. Tiikaj je vsekakor treba omeniti nepog-rešljivo in nczamenljivo vlogo našega kra-jevnega glasila ODSEVin njegovega glav-nega urednika g. Mira Štebeta, ki je z Za Proli Vzdržan LDS 1 19 1 SLS ] 14 3 Za je glasoval g. Janez Per, župan Mengša. DeSUS 4 ZLSD 1 3 SKD fi 3 SDS i fi Vsi navzoči poslanci so glasovali za! SNS 1 NS 1 navajanjem dejstev in poštenim pisanjem za in proti veliko pripomogel k nepri-čakovano izredno dobrému iziđu referenduma. • Izzidi referenduma, ki je bil 21. junija 1998, objavljen v Uradnem listu šl. 49: => Skupno je glasovalo 1434 volivcev, za je glasovalo 1052, proti 366, neveljavnih glasovnic je bilo 15. • Samostojna občina je Trzin poslal dne 8. avgusta 1998, s lem da bo opravil-no sposobna šele I. januarja 1999. Na koncu moram omeniti še velik příspěvek dveh tihih sodelavcev, to sla: g. dr. Tone Jerovšek, ki nam je ves čas slal ob strani s svojimi právními nasveti, in ga. Milka Klopčič. Tako sem le v skopili besedali opísal pot, ki smo jo skupaj přehodili. Nemogoče je opisati stiske in počulja ob posameznih do-godkih, zato ludi ni mogoče pozabiti ljudi, ki so mi pomagali in me opogumljali, kajti večkrat je bilo lako težko, da bi vse najraje Skupaj jc glasovalo za 24 navzočih poslancev, proli 39, vzdržalo pa se jih je 1 (Rezultate sem povzel po Demokraciji z dne 2. aprila 1998). opustil, pa mi jc prav vzpodbuda sodelavcev in neimenovanih pomagala čez najležje. Sedaj imamo svojo občino in ludi že svojega župana in občinski svet. Naj nam bodo rojenice naklonjene in nam podarijo lepo življenje. Nekaj let bo ležko, upam le, da ne bomo preveč bentili, dolgoročno pa sem prepričan, da bo to ena izmed najbolj-ših občin v Sloveniji in bi lahko bila za zgled ostalim. Za to pa se moramo potruditi vsi. Vsekakor bo novoizvoljenemu vodstvu občine veliko bolj v oporo neposredna pomoč, vzpodbuda, konstruktivna kritika, včasih pa tudi pohvala, kot pa neobjektivno kritizerstvo in nergašlvo. Tone Ipavec foto: Mojca Ručigaj in Miro Šlebe del štiripasovnice za miklavža Prav na dan, ko se je okrog polikal sv. Miklavž in dělil darila med pridne in manj pridne olroke, je, kol so kasneje nekateri ugotavljali, iz Miklavževega koša padlo tudi nekaj za voznike, ki se vsak dan vozíjo v Ljubljano. Predstavniki Direkcije za ceste iNovi ociseK pa, kot so že prej napovedovaii na Direkciji za ceste, še ni povsem rešil prometnih težav, saj so se "zamaški", ki ustvarjajo kolone, zdaj premak-nili na druge dele M 10, predvsem (ja, kjer se štiripa-sovnica spet zoži v dvopasovnico. so v soboto, 5. decembra, odprli še drugi del štiripasovne ceste, ki vodi mimo industrijsko-obrtne cone Trzin. 1.300 m dolgi odsek šliripasovnice je velika pridobitev, saj so se kolone vozil takoj zaćele hitreje pomikati skozi naš kraj, manj pa je ludi tistih voznikov, ki si iščejo bližnjice po stranskih poteh. To je zdaj lahko ludi past za liste voznike, ki razmer nc poznajo, saj na štiripasovnici pritisnejo na plin, na vsem lepem pa se jim cesta zapre in je zatrpana z vozili, ki se počasi pomikajo proti dvopasovnici. Na Direkciji za ceste (DRSC) pravijo, da bodo zastoji odpravljeni šele, ko bo ob-voznica narejena v celoti, verjelno pa bo morala svoje k razbremenitvi M 10 prispe-vati tudi bodoča avtocesta od Maribora do Ljubljane. Kdaj bo celotna obvoznica dograjena, si ne upa nihče prav zatrdno napovedovaii. Vse pa kaže, da bo vsaj trzinski del spomladi res končan. Pravijo, da se zdaj pogajajo le še z enim od lastnikov zemlje, pa še z njim se pogovarjajo bolj o delni poravnavi kot pa o razlastitvi. Precej bolj zapeteno bo v Dobravi, saj tam niti dokumentacije šc nimajo povsem pripravljene, da bi lahko sprožili postopek razlastitve, gradnji in odvzemu zemljišča pa še krepko nasprotu-jejo trije lastniki zemljišč. železničarji so zavihali rokave Ko smo se vozili mimo grad-bišča bodoče obvoznice Trzina, smo večkrat mrsili čela in zma-jevali z glavami, da gradbincem Kljub snegti in kar nizkim tem-peraturam so delavci marljivo in hitro delali. Ustavila jili ni niti noć. Ob moćnih žarometih so delali vse do jutra in v ponedel- lelos ne bo uspelo premakniti proge, saj naj bi jili zima pre-hilela. Vendar se niso dali molili. V soboto, 5. decembra, so na gradbišče pripeljali tračnice, naslednji konec tedna, od petka zvečer do nedelje, 13. 12., pa so 1200 m dolg odsek želczniš-ke proge na hitro preselili. jek, 14. 12. zjutraj, so se že prvi vlaki zapeljali po prestavl-jeni progi. Uredili so tudi novo postajo Trzin - Mlake in progo speljali preko novega mostu čez Pšato. Uredili naj bi tudi novo postajališče za 01C. Proga, ki so jo zgradili pred več kot sto leti, je tako doživela prvo večjo spremembo. Manjših je bilo ves čas dovolj. Med drugim so postopno iz-boljševali progo in tako omogočali hitrejšo vožnjo vlakov. Stari Trzinci se še zdaj spomnijo nekdanjih počasnih vo-ženj v Ljubljano. Učenci so med vožnjo redno lahko pred prihodom v Ljubljano naredili do- maće naloge, še zdaj pa se spominjajo, kako so se šalili, da je "kamniški cug" ali tudi "farncajli" lako počasen, da lahko izstopiš iz prvega vagona, na travnikih nabereš rožice in nato še malo poča-kaš, da lahko potem skočiš na zadnji vagon. Miro Štebe Folo: Urša Mandeljc vprasanje plinarne se odprto V prejšnji šlevilki Odseva smo pisali, kako delavnl so bili člani sveta KS in sploh vodstva KS še v času predvolilne kampanje. Mediem ko so se drugje posvečali zgolj še volitvam, so v Trzinu skušali rešiti še kar se je od odprtih vprašanj dalo. F.no takšnih še vedno žgočih vprašanj je vprašanje příhodnosti plinarne v Trzinu. Kot smo že zapisali. so predstavniki Interine prišli v precej močni zasedbi že na 26. sejo Sveta KS, ki je bila 11. novembra, vendar problematika zaradi polemične in dolgotrajne razprave o vprašanj u centra Trzina T3 ni prišla na dnevni red. Vodstvo KS je prav zato 18. novembra pripravilo še eno, 27. sejo KS, na kateri je bila osrednja tema prav trzinska plinarna. Tudi tokrat je na sestanek s strani plinarne prišla kar močna delegacija. Te-danji občinski svetnik Franc Reiter je uvodoma navedel ob-sežen seznam trzinskih pomis-lekov in razlogov, zakaj ne moremo pristati na tako širitev plinarne, kot bi jo želeli pri Interini. Med drugim je opozoril, da plinarna v nobenem primeru ne more zagotoviti z varnostnimi predpisi zahtevanih količin hladilne in požarne vode, da zeniljišče, na katerem stoji plinarna, ni dovolj varno, opozoril pa je tudi na druge pomanjkljivosti in pomisleke ter povedal, da želimo v Trzinu preiti na ze-meljski plin. Predstavniki Interine so skušali pomisleke in opozorila ovreči, opozarjali pa so ludi, da ima plinarna že premajhne zmogljivosti in da to lahko, še zlasti pozimi, prinese veliko gospodarsko škodo podjeljem v Trzinu, še zlasti v OIC. Ze zdaj dnevna poraba plina znaša 18 m'. Predstavnik inštitula Jožef Štefan prof. dr. Marko Polič, ki so ga pri Interini najeli za strokovno mnenje o vamosti plinarne, je sku-šal prisotne prepričati, da je možnost, da pride v plínami do nesreče s hujšimi posledi-cami izredno majhna (IO8). Povedal je, da Bodi član, ker za početje nečlanov, ne odgovarjamo! Zakaj hodijo po I8IC kartico v Ljubljano? Zakaj ne najamejo kombija po ugodni ceni? Zakaj ne naroćijo napotnice kar po telefonu ali internetu? Zakaj ne vzamejo brezobrestnega študentskega kredita? Naročanje napotnic tudi na internetu. INFORMACIJE IN PRIROČNIKI ZA POPOTNIKE. PREGLED ZA8LUŽKOV TUDI NA INTERNETU. entski servis Domžale središnje delà dijakom in študentom z rednim ali izrednim statusom so na vse mogoče načine izračunavali pogostost takšnih nesreč in da so takšne katastrofe izjemno redke, ob tem pa je vseeno dejal, da on osebno le ne bi hotel imeti plinarne pred svojo hišo. Vsi pa so se strinjali, da bi, če bi že prišlo do nesreče, (a imela izjemno liude posledice za okolice. V premeru 200 m okrog plinarne bi bilo vse porušeno in zravnano s llemi. Predstavniki sveta KS so izjavljali, da se zavedajo, da so možnosti za katastrofalno nesrećo res zelo majhne, vendar obstajajo. Opozarjali so na človeški faktor, bližino bodoče obvoznice in tamkajšnje postajal-išče za vlake in avtobuse 1er tudi, da je cena zemljišč in stanovanj v soseski plinarne prav zaradi nje nižja. Zatrjevali so, da bi morali v Trzinu najkasneje do leta 2006 preiti na zemeljski plin in da naj bi do takrat tudi plinarno preselili na drugo mesto. Ko so predstavniki Interine zapustili seslanck, so krajevni svet-niki opozorili, da se jim mandat pravzaprav že izteka in da ne morejo sprejeli nikakršnega od-ločilnega sklepa. Problematiko plinarne bo morala rešili občina. Dogovorili so se, da bodo še vztrajali pri dosedanjih pogojih in zahtevali in da bodo isto priporočili novemu občinskemu vodstvu. Med temi zahlevami, ki smo jih že predstavili, pa so, da bo treba plinarno po letu 2006 preseliti, da bo treba dokončno urediti lastninsko problematiko in da naj bi Trzin přešel na cenejši zemeljski plin. Pristajajo pa na začasno postopno povečevanje zmogljivosti plinarne (do 110 m ), saj ne želijo, da bi v OIC in sploh Trzinu prihajaio do težav zaradi oskrbe s plinom. Kot je znano, želi Interina povećati zmogljivosti plinarne za 400 m3, kar bi z dosedanjimi zmogljivostmi pomenilo, da bi imeli v bližnji soseski skoraj 500 m3 plina. MALI OGLAS Vstarem Trzinu oddám v najem poslovne prostore s telefonom in skladiščne prostore ter prostor za mirno obrt ali servisno dejavnost. telefon: 715-699 (dopoldne) V prejšnjih številkah Odseva smo zapisali, da je KS Trzin spre-jela sklep, da pristane na predla-gano gradnjo cenlra T 3 pod pogo-jem, da je 50 % tlorisne površine objektov v bodočern T3 pozidana z objekti, ki segajo v višino po formuli P+2+M, na 50 % tlorisne površine pa so lahko objekti visoki P+3 + M. Zahtevali so tudi, da se z investitorji poslej pogajajo o celolnem območju bodočega cenlra in ne le o posameznih zgradbah ali posameznih fazah. Kot so iiivestitorjem sporočili že na prejšnji seji, pa so pripravljeni umakniti vse postopke, ki ovirajo na-daljnjo gradnjo, če investitorji prislanejo na zahteve Trzina. Ker odgovora investitorja na to še niso přejeli, so nadaljevali z všemi ukrepi, s katerimi so skušali zadržati nadaljnjo gradnjo T3, v začetku decembra pa so na KS izvedeli, da je Ustavno sodišče Slovenije 19. II. obravnavalo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o ureditve-nem náčrtu območja T3, ki sla jo podala Trzinca Peter Kralj in Abe Janez. Ustavno sodišče se je odločilo, da bo presodilo morebitne nepravilnosti v poslopku in je zato od pristojnih zalitovalo dodalna pojasnila in potrebno dokumentacijo. Za Trzin pa je važno predvsem to, da je do končnega sklepa Ustavnoga sodišča o tem začasno zaustavilo izvrševanje občinskega odloka o ureditvenem nacrtu območja T3. Investitorji zdaj ne morejo dobiti grad-benega dovoljenja, ustavljeni pa so tudi vsi drugi postopki za gradnjo. Po oceni poz-navalcev bo Ustavno sodišče prav golovo ugotovilo nekatere nepravilnosti v pos-topku, zato bo ta verjetno vrnjen v začelno fazo. Vprašanje je, ali so izvajalci pripravljeni pristati na to, še zlasti pa, ali pristajajo na zadnjo ponudbo KS. Čakanje jim ned-vomno prinaša izgubo, morali pa se bodo odločiti, ali jim gradnja T3 kljub vsemu še lahko prinese zaslužek. Nenazadnje gre za precej velik zalogaj, lokacija pa bo ob izgradnji obvoznice pridobila na strateškem pomenu in bo praktično vsak dan imela večjo vrednost. Za zdaj še nismo slišali uradnega odgovora investitorjev, med Ijud-mi pa krožijo govorice, da nameravajo tožili KS in najvidnejše nasprotnike gradnje T3. Kot smo se pozanimali pri pravnih strokov-njakili, imajo investitorji majhne možnosti, da bi takšna tožba uspela. Obstaja velika možnost, da bo Ustavno sodišče v postop-ku našlo nepravilnosti, krivdo za zaplet pa v veliki meri nosij prav investitorji, ki so v odločilnem trenutku skušali izigrati in obiti Trzince. Če bi v mesecu maju, kot so napovedovali, pred odločanjem na občinski ravni o gradnji T3 Trzincem javno predstavili maketo centra, ki je zdaj na sedežu Občine Trzin, bi si prislužili precej manjšo zamudo in tudi izgubo. I litreje bi lahko ugotovili, na kaj so prebivalci Trzina pripravljeni pristati. Krivda je izključno njihova, v Trzinu pa je ne morejo pripisati posameznikom. Nasprolovanje je bilo ninožično in za podcenjevanje krajanov in demokracije so si le sami prislužili glavobole in škodo, ki jo zdaj verjetno vsak dan znova izračunavajo. Miro Štebe BREZOVCE 8,10C TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 8h DO 19h V SOBOTO OD 8h DO 13h Vsem svojim stránkám in občanom občine Trzin želimo nešteto lepih trenutkov, uspehov in veselja v zadnjem letu tega tisočletja! Kolektiv podjetja Marka Ljubljanska 70, nasproli blagovnice vele tel. 061/711 -790 http://www.studentskl-s-domzale.si JAKOB NAROBE: SKRB ZA DELO V CERKVI NAM JE KAR PRIVZGOJENA Advent je za marsikoga najlepši čas cerkvenega leta. To je čas veselega pričakovanja, ko se člověk večkrat obrne sam vase in se zamisli nad svojini bivanjem in nehanjem. Marsikdo se prav po otroško veseli bližnjega božiča, silvestrovanja in prihajajočega novega leta. To so veseli in včasili kar naporni dnevi. V lem času verniki pogosteje zahajajo v cerkev, pridejo pa tudi tisli malo manj verni. Ti še /lasti čakajo na polnočnico, ko bodo ob poslušanju prelepih božičnih pesmi, vonju kadila in veselih sliskih rok začulili praznično veselje soljudi. Številni pa bodo po božicu obiskovali cerkve predvsem zato, da bi si ogledali jaslice in tudi notranjost cerkva. Pri tem le málokdo pomisli, koliko delà je potrebno, da so cerkve tako lepo urejene in da v njih člověk začuti tisto skrivnostno veličino. Poleg duhovnikov za to skrbijo še številni Ijudje, ki se pravilonia ne izpostavljajo in običajno ostajajo skromno v ozadju. T 1 udi pri vođenju trzinske cerkve gospodu župniku Pavlu Krtu pomaga kar nekaj ljudi, pri tem pa prav posebno meslo pripada Caharijevim, kot se po domaće reče družini Narobe. Za Caharijeve res lahko rečemo, da živijo za cerkev in da v njej poprimejo za vsako delo. "Ja kaj naj pa naredimo, ko vidimo, koliko je treba narediti in ko gos-pod župnik potřebuje pomoč?" pravi poglavar Caharijeve družine, Jakob Narobe, in doda: "Nekdo pač mora te stvari opraviti!" Jaka, kol ga v glavneni kličejo drugi Trzinci, z opravili v cerkvi pravzaprav živi že od svojega otroštva, saj je bil že njegov oče inežnar. "Oče je sprva šival slamnike v Domžalah, ker pa je bil lo bolj sezonski posel, je rad sprejel delo cerkvenega mežnarja, ko so mu lela 1933 to ponudili. V kroniki Trzin Mengeš skozi čas sicer piše, da je bilo to lela 1936, vendar vem, da je oče Irdil, da je bilo to leta 1933. Ne vem, kje so dobili tišti podatek za kroniko. Za očeta res lahko rečem, da je živel za cerkev in da je bila cerkev njegov drugi dom. Nobeno delo mu ni bilo tako pomem-bno kot cerkvene zadeve. Vse je lahko odložil, ludi če je dělal na polju, da je šel v cerkev, na primer zvonit. Ves čas se je ukvar-jal s lem, kaj bi bilo treba še postorili. Mi smo rasli s tem in že zgodaj sem ga spremljal v cerkev. Vedno se je našlo kakšno delo tudi za nas otroke, predvsem zame in za brata. Pomivala sva kozarce, če ni bilo drugega, smo pa pometali. Spomnim se tudi, kako je bila pri nas doma vedno, naj je bilo pozimi ali poleti, žerjavica, da jo je oče lahko nesel v cerkev za kadilnico. Takrat je bilo drugače. Zdaj imamo posebne tablete, ki jih daš v kadilnico in prižgeš, zraven pa daš kadilo. Včasih pa je bilo treba žerjavico pripraviti in jo čuvali. Oče je običajno med mašo tekel domov po žerjavico, nato pa jo je v posebni posodi z dolgim ročajem vrtel po zraku, da se je razplamtela. Ko je bilo potrebno, je žerjavico dal v kadilnico, jo posul s kadilom in jo ponudil župniku." Vaš oče bi prav gotovo lahko mar-sikaj povedal o nekdanjem življenju trzinske cerkve. Tega je bilo veliko. Včasih je bilo drugače, ko Trzin še ni bil fara. Posebej dramatično pa je bilo leta 1941, ko so prišli Nemci in odpeljali župnika, žup-nišče ali farovž pa zapečatili. Oče je imel še rezervni ključ in z ključarjem Andrejem Ložarjem, ki je bil takral cerkveni ključar, sta ponoči šla v mežnarijo ter iz nje odnesla vse cerkvene dragocenosti. Cer-kvena oblačila sta skrila pri Fingratu na podstrešju, kelihe, moštrance in druge dragocenosti pa sta odnesla v Mengeš in lako preprečila, da bi vse skupaj zaplenili Nemci. Kasneje je trzinska cerkev večino dragocenosti dobila nazaj. Za kaj zdaj vi skrbite v cerkvi? Poprimem praktično za vse. Cerkev pos-pravljamo in urejamo, ob jutranjih mašah, ko ni drugih, sein pogosto za ministranta, strežnika pri gospodu župniku, pobiram tudi denar, včasih sem tudi zvonil, še zlasti, če je kdo umri. Zdaj je to drugače, zvonjenje je avtomatično programirano, za zvonjenje k mrliču pa je treba le pritis-niti na stikalo. Kako dolgo ste že zvonar, kdaj ste za-čeli? Dobro se spomnim tistega dne. To je bilo leta 1940. Mali je dobila kilo in oče jo je spremljal v Ljubljano na operacijo. Nekdo od Trzincev je ravno lakrat umri in ker ni bilo nikogar, da bi šel zvonil, sva šla midva z bratom. Vedel sem, kako je Ireba, saj sem velikokrat spremljal očela. Kasneje se je to nadaljevalo in potem sem še velikokrat zvonil. Pravijo, da ste zaradi tega celo nekoliko izgubili sluh. Mogoče tudi zaradi tega, mislim pa, da je to tudi v rodu, saj imamo v žlahti še več nagluš-nih. Veliko ste naredili tudi pri obnovi cerkve in skrbite za cerkveno lastnino. Za pranje cerkvenega perila, prlov, mašniš-kih oblačil in drugo je zdaj lepo poskrbljeno. Tudi za mašniška ogrinjala skrbi župnišče. Odkar smo fara, je to dobro urejeno. Jaz zdaj skrbim le za bandera in nebo, kadar so procesije. Treba jih je raz-grniti in obesiti, po slavju pa spet lepo zložiti in shranili. Za trzinsko cerkev velja, da je ena najlepših s cvetjem okra-šenih cerkva v širši okolici. Vsak konec tedna vernike prcsenetijo novi okusni in domišljeni cvetlični aranžmaji. Krašenje cerkve s cvetjem je v domeni Jakové žene Ive. Marsikak obiskovalec cerkve pohvali okrašenost in urejenost trzinske cerkve. lva se ob tem le skromno nasmeh-ne in pravi, da ni treba nič hvale, potem pa doda: AAorani poudarili, da pri urcjanju in pospravljanju cerkve pomagajo tudi druge Trzinke, še zlasti je Ireba omeniti : Ivanko Habal, Francko Ciladek, Ančko Škrlep in Minko Narobe, pa še katera včasih priskoči na pomoč. Kako je cerkev okrášená pa je Za dodatno delo, ki pa ga opravljata z največjim veseljem, zdaj pri lvi In Jaku Narobe poskrbi vnuček Žan. odvisno predvsem od cvetja, ki ga dobimo od ljudi. Pa vseeno je cvetje že v naprej domi-selno odbrano, da so barvě skladne. To je že res. V posameznih obdobjih skušam dati poudarek kaki barvi, ki ustreza določeni nedelji ali obdobju cerkvenega leta. V času adventa (ako prevladuje vijolič-na barva, za post, binkošti in birmo, ki je ponavadi v tistem času, mora prevladovati rdeča barva, kadar gre za Marijine praznike in na primer prvo obhájilo, pa morajo prevladovati nežne barve, predvsem bela, svetio modra, roza ... Ko dobim cvetje, se vedno zamislim, kako bi aranžmaje uredila, da so barve skladne, katero cvetje sodi skupaj. Trudim se tudi, da sta zastopani vsaj po dve barvi, saj je, če je vse samo v cni barvi, okrasitev pusta. Ste hodili na kakšne tečaje, ste se kako drugače izobraževali na tem področju? Ne, lo ravno nisem. Rada pa grem tudi drugam pogledat, kako uredijo cvelne aranžmaje, ita primer na cvellične razslave. Včasih dobim lani kakšno idejo, ki jo polem lahko uporabim doma. Dodajate cvetju tudi kakšne druge ma-teriale? Včasih dodam še kaj za popeslritev, zdaj na primer različne korenine ali pa skrivenčene vrbove veje. To je odvisno od priložnosti, kdaj krasimo cerkev. Rože večinoma dobite pri Trzincih. ja. Rože pri Ijudeh v glav-neni nabira Jaka. Morava reči, da Ijudje kar radi dajo rože za cerkcv. Brez njihovih prispevkov bi bila cerkev bolj revno okrášená, saj denarja, ki ga dobim za cvetje, ni ravno veliko. Na post-no nedeljo je sicer darovanje prav za cvetje v ccrkvi, vendar zbrani denar nika-kor ne zadošča. Brez pomoči drugih ljudi ne bi šio. Rada pa bi opozorila tudi na možnost, da Ijudje po pogrebili cvetje prinesejo tudi v cerkev. Velikokrat je tam toliko cvelja, da ne vedo, kam z njim. Posebej zdaj, ko je mraz, cvelje na grobovih tudi ne vzdrži dolgo. Ce bi Ijudje lo cvetje pripeljali v cerkev, bi ga ohranili za dalj časa in tudi prispevali k okrasitvi cerkve. Nekateri se tega spomnijo, v glavnem pa na lo niso pozorni. Kako pa je s svečami? Za lo pa je posebej urejeno in za nakup poskrbi g. župnik. Število sveč v cerkvi spreminjamo, da ni ves čas enako. Vi ste tudi pevka na koru. Pojele še kje drugje? Ne, samo v cerkvenem zboru. Druge možnosti v Trzinu ludi ni, sicer pa nas, slarejših "zmajev", drugje lutli ne bi marali. Ha, ha. To pa ne drži povsem. Vem, da ste ena glavnih pevk na koru, pri petju pa je važen predvsem glas in tudi znanje. Tega mlajši pevci običajno le nimajo toliko. Zdaj bo veliko ljudi prišlo v cerkev tudi zaradi jaslic. Jih postavljate vi? Odgovoril mi je gospod Jaka: "Včasih, ko Trzin še ni bil fara, smo jaslice res postavljali mi, Caharijevi, zdaj pa za to skrbi kar gospod župnik. Vsako leto domiselno postavi tudi jaslice na proslem, pred cerkvijo. Jaz, kot že vsa leta, poskrbim lc za smrečico. Prepričani smo, da bo trzinska cerkev ludi za letošnje božične praznike lepo in prijetno okrášená in da bo spet kar premajhna za vse, ki bodo prišli k polnočnici. Miro Šlebe Jaka je vedno pripravljen poprijeti za vsako delo. Na desni je prejšnji župnik v Trzinu g. Jože Tomšič. Za božič želiva vsem Trv,inčem blagoslovljene praznike ter z cira vj a in miru v letu Li prikaja! Jalia in Iva Narobe HELP PLUS, d.o.o. Podjetje za računovodsko finančně storitve in inženiring d.o.o. m računovodsko knjigovod-ske in finančně storitve za d.o.o. in s.p. ■ odkup terjatev in čekov (gotovina takoj), ■ posredovanje dolgoročnih posojil pravnim osebam in s.p. (hipoteka). Help plus, d.o.o., Kidričeva 13d, 1236 Trzin tel./faks: 061/712 - 030,712 - 102 gsm: 041/611 - 699 glina kot umetnostniizziv in pot k spoznavanju samega sebe Narava je obdarjena s čudesi, med katerimi je tudi glina, mehka in voljna snov, katere posebnosti je člověk spoznal že v pradavnini. Z razvijajočim se razumom je sčasoma odkril čudovite lastnosti gnetljive gmote pri izdelavi uporabnih predmetov, ustvaril in ustvarja pa skladne oblike in lepoto, ki napravijo takšne izdelke in skulpture tako privlačne. Dandanes nas povsod obdajajo predmeti iz najnovejših umetnih snovi, zato pomeni čas, preživet z glinenim! stvarnu, resničen oddih za dušo, saj se v podzavesti na svojstven način vračamo k svojemu izviru - Zemlji. Ko vstopiš v hišo družine Hlačer, te objame prijeten občutek: naravni maleriali, tople barve, les, liklakajoča starinska stenska ura, tlakovci in, že kar redkost, velika lončena krušna peč. Pozornost so nam pritegnili številni domiselno Izdejani drobni predmeti domaće obrti, med katerimi so izstopali glineni izdelki. mediji, posebej pri srcu pa so ji otroci in te ima resnično rada. Veliko je prepotovaia, južnoameriški indijanciin njihove kulture pa so nanjo naredile moćan i'tis. Ustvarja veči-norna doma, slovenska tradicija lončarslva pa jo je spodbudi/a k izdelavi predmetov. ki so tako rekoč narodna dediščina. Opazila je, da marsikdo z veseljem podari takšno ročno delo tujcu kot poslovno dariio, na-jvečkrat pa so to so/nice, skodeiice, vaze, okrasné sveče in najrazličnejše posode. Kaj se ji zdi v življenju pomembno? "Pred- Gospa Tatjana je umetnica, ki se že dobri dve deset-letji s srcem in dušo posveča glini. Vodi jo želja po iskanju dru-gačnih, nešablon-skih oblik: "Z oblikovanjem podarimo predmetu in skulpturám svobodo in lepoto, ki nikoli ne mine ..." Tatjana Hlačer je diplomirana ekonomist-ka, za pod i pio m ski študij pa sije na Pedagoški fakulteti izbrala predmet Pomoč z umetnostjo - likovna smer. Z glino je povezana že dobrih dva/set let, zato ima do te umetnosti tudi svojevrsten pristop: iskanje možnosti vkomponi-ranja tega maleriala kot delà na rave v moderno življenje, ob tem pa sprejema keramiko kot nadgradnjo že obstoječega. Gospa Tatjana je prijetila sogovornica, ki dojema glino in ustvarjanje z njo kot umetnostni izziv, kot del spoznavanja drugih, sveta, in nenazadnje tudi samega sebe skozi prostor. "Sprva sem se z modeliranjem ukvarjala zaradi rado-vednosti, bolj kot hobi, nato pa je huda bolezen spreme-nila moj pogled na svet in naravo. Pravzaprav je bila to življenjska prelomnica, saj sem začela v oblikovanju težili k nekonvencionalne- Velika lončena krušna peč pri-čara v domovanju družine Hlačer zares prijeten ambient, številni izdelki iz gline in figurice pa pripovedujejo vsak svojo zgodbo. mu in inovalivnemu, v glino sem hotela prenesti drugačen, pristnejši odnos in ji pustili svobodo izražanja." Prepričana je, da prodira ta zvrst umetnosti počasi zopet nazaj med nas: "Že kot otroci smo se vsi igrali z mivko, plas-telinom in še čim Spom-nite se, kako prijetilo je gnesti, valjati in mečkati glino med prsti - čutite to starodavno snov, ki jo oblikujete, kot se vam zahoče ..." Gospa Tatjana pri svojem delu in ustvarjalnih delavnicah najraje snuje nove ideje in zamisli ob glasbi, ki sprošča in prenaša pozitivno energijo. (Med našim obiskom so proslor napolnjevali umirjeni, a s slutnjo skrivnostnega v sebi, zvoki mistične Ce-leslinske prerokbe.) "V zadnjem času ljudje spoznavajo ukvarjanje z likovno umetnostjo in glasbo tudi kot svojevrst-no terapijo, saj se ob stiku s prvinskimi maleriali v njih vzbudi želja po odkri-vanju, iskanju korenin in novega začetka. Na zelo spontan način zaznamo občutja do samih sebe, soljudi: lahko ljubimo, sovražimo, ... Umetnost je lahko preprosta, a vendar je njena globina neiz-merna." Tatjana sode/uje z razí i čni m i ustanova mi in Gospa Tatjana ustvarja najraje doma, njen delovni kotiček pa je poln najrazličnejših glinenih stvaritev in keramike. Vsak izdelek opremi z ličnim, ročno napisanim spremnim besedilom. vsem biti iskren do samega sebe, sprejeli soljudi. Vsi iščemo srečo in harmonijo, le poti je toliko. Prepričana sem, da v vsakem člověku je in obslaja nekaj dobrega." Za prihodnje leto ima Tatjana veliko načr-tov. S hčerko Tejo, ki bo kmalu doštudirala etnologijo, pa bi se radi posvetili lončarstvu ter modeliranju gline na Slovenskem skozi zgodovino in posamezna obdobja, veseli pa se tudi sodelovanja z mojstrom Kremžar-jem in dr. Janezom Bogatajem. Do živali in narave nasploh goji sogovornica poseben odnos, kar se izraža zlasti v števil-nih figuricah. Umetnica ustvarja predvsem z glino in fi-momaso, z materiali pa se oskrbuje v Komend!. Trenutno zaradi poškodbe malo miruje, bo pa kmalu zopet sedla za loncar-sko vreteno in oblikovala svoje vizije. No, glede na to, da so pred nami praznični dnevi, nam je pokazala najrazličnejše ok-raske za jelko oz. smrečico, z malo do-mišlj/je in spretnim/ prsti pa si jih lahko izdelamo sami kar doma, saj lahko uporabi/no kot surovino tudi navadno testo. Morda ne bo odveč misel, da je ustvarjalno listo, kar je resnično naše, plod naše fantazije, kar je drugačno. Ne posnemajte čudovitih izdelkov, rnarveč se prepustite lastnim občutkom in si s pomočjo gline izmislite svoje oblike in pripovedujte svojo pravljico ... Ob slovesu je gospa Tatjana Hlačer vsem zaželela veliko zdravja in sreče v prihaja-jočem letu, še posebej pa ljudem namenja te tople besede: "Bogastva nam ni potrebno iskali. Nosimo ga vsak v samem sebi - le odkriti ga moramo." Oašper Ogorelec Foto: Urša Mandeljc Žabi se pripisuje različne simbolične pomene: od klicanja dežja, simbola preobrazbe, zaščitnice popotnikov, do verovanja, da privlači srečo ... Naj vam pomeni, kar je za vas naj-bolj prav, pa še dober skok v novo leto 1999. Tatjana Hlačer Nekoč se je Tatjana zagledala v žabico iz bližnjega bajerja, ki se je znašla na nji-hovem vrtu. Takoj jo je vzljubila in takole tudi upodobila. smeh IN solze zijaha a. sokolovića M, Lrzlega petkovega večera sem se napotila v Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah. Nič čudnega, saj je bila na programu igra odličnega sarajevskega igralca Zijaha A. Sokolovića - CABAres, CABArei. Ugibala sem, koliko ljudi bo sploh prišlo, koliko ljudi ga že pozna in koliko bo lislih, ki jim bo to "prvič". Pred-verje je bilo polno. Odložili smo plašče, pokimali znancem in zasedli svoje sedeže. Igra se je začela. Polna dvorana je utonila v tišino in temo in na oder je na skrivaj přišel igralec. Rdeča luč, ki je osvetljevala sil-hueto plešoče ligure in glasba, ob kateri se je vrlela, je ustvarila vzdušje francoskega kabaretnega prizorišča. Tako smo se gledalci prelevili v budne poslušalce, ki so jim igralčevi monologi in dovtípí risali zdaj resne, zdaj smejoče se obraze. Zijah ni samo odličcn igralec in dober pisalelj, temveč predvsem izredno občutljiv opazovalec ljudi in življenja. Tako brez lažnega sramu razkriva najbolj skrile človeške strasti in misli, katerih se pogosto niti ne zavedamo. Skozi življenje nekega povprečnega para nam premišljeno predstavi človeški značaj - začetni idealistični pogledi na svet nas šele skozi lastne izkušnje pripeljejo do pomembnih za-ključkov. Vse prejšnje izkušnje nas ne izučijo, ker je življenje polno presenečenj in ne dovoli večnih rešilev. Toliko razumnikov v zgodovini človeštva je upalo, da gradijo boljši svet za příhodnost. A glej jo - příhodnost, to porednico, ki nikoli ne pride! V tem jalovém pričakovanju příhodnosti Ijudje pogosto zapravimo svoj danes. Ja, ludi življenje v zakonu prinaša različne težave in izzive. Kaj bi se zgodilo, če mladi ne bi vedno znova iskali ljubezen in v njej (z njo) poskušali uresničiti svoj ideal o sreči? Kdaj nastopi trenutek, ko se naša ljuba, nežna srnica prelevi v groznega, tečnega zmaja in zaradi njenega smrčanja postane vsaka noč mora? Kdaj nam postanejo njeni (njegovi) sorodniki predstavniki kraljestva žívali, ki se kot po naključju najdejo na istem kontinentu kot mi? In vsi drugi, ki so uspešni in srečni, z lepo natisnjenimi vizitkami, z že od julra nasmejaními obrazi, z lepimi avti in dobrimi statusi - kako le njim to uspe? Sami goljufi in komolčarji, se ve, a tiha zavist in občutek nemoči je slaba tolažba neuspelim. Soočanje z lastno nesposobnostjo in pomanjkanjem poguma ništa dobri popotnici za uspeh. Življenje posameznika se vedno prepleta z dogajanjem v okolju in ta vez je tako trdna, da jo lahko prekine le smrt. CABAres, CABArei ja Zijah napisal ob prihodu na Dunaj, v začetku devetdesetih let. Vojna ga je ujela sredi děla in priprav za postavitev igre "Glumac je glumac ..." v Ziirichu in Berlinu. Čez noč je přistal v neznanem okolju, kjer je moral sprejeti povsem drug način življenja in se vklopíti v tamkajšnje tradicionalno mišljenje. Pisal je igro v želji, da bi ohranil stik s samim seboj, s takšnim Zijahom, katerega je ime! rad in kateremu se ni hotel odpovedati. Ni vedel, da ga bodo že naslednje leto povabili v kranjsko gledališče in tudi drugam (Maribor, Ljubl-jano) in da bo spet lahko igral Glumca, potem pa še CABAres. In to je bila zanj sreča, za kalero je hvaležen usodi in ljudem, ki so se spomnili nanj ob pravem času. Tisto, kar je pri Zijahu posebnega, je to, da njegove monodrame živijo neverjetno dolgo življenje. "Glumac je glumac ..." je nastala pred dvajsetimi leti. Takrat si je po že de-setlelnem ukvarjanju s teatrom zastavil vpra-šanje - Kaj je to igralec. V tej monodrami, ki jo je igral več kot tisočštiristokrat, v različnih državah in pred različnimi Ijudmi, je iskal odgovor in pravi, da ga še ni našel. Ko je na odru, se povsem razdaja in je hvaležen pub-liki, ki se na predstavo vedno znova vrača. "Zame je to velika stvar, da moje predstave ljudje sprejemajo brez predsodkov in odprlega srca. To je zame ljubezen, zaupanje in izmenjava emocij. Zato je umet-nost lepa, zanimiva, a obenem nevama in nepredvidljiva. Rad imam Slovenijo in njene ljudi. Zato sem se odločilza nenavaden projekt, ki ga z Mihaelo Černe vodim v Mariboru. Želim si, da bi imeli mladi Ijudje več možnosti in spodbude za pisanje dramskih tekstov. Zato smo maja letos razpisali natečaj za dramsko besedilo in odzvalo se je 50 mladih, še neznanih piscev. Rad bi jim pomagal, jim svctoval in tako vzgojil slovenskemu teatru nekaj dobrih novih pisateljev. Teh je trenutno premalo za tako kvalitetno in bogato gledališko produkcijo, kakršna je v Sloveniji danes in ji těžko najdem par v Evropi. Morda se z njo lahko primerja le Praška produkcija. Do zdaj sva z Mihaelo dělala volontersko, brez plačila, a če bom hotel delati naprej, bom moral dobiti od nekod nekaj sredstev. Dogovori potekajo in jaz srčno upam, da ves vloženi Irud in delo ne bosta zastoj". Domžale imajo zopet svoj Kulturni dom. Gospod Milan Marinčič je tišti, ki nam prinaša kulturne kolačke na krožniku, mi pa ne smemo biti tisli, ki bi jih vnemar poleptali. Umelniki so vizionarji in zato ver-jainem besedám Zijaha A. Sokolovića: "Čez nekaj let se bodo Ijudje po vsej tej elektroniki, e-mailih in visokih tehnologijah vrnili k tistemu, kar človeštvo edino ima, a to je člověk." Mimi Šegina Prispevek Mimi Šegine smo objavili, ker je domžalski kulturni dom tudi trzinski in ker upamo, da bo tako kakovosten gledališčnik kdaj nastopil tudi v Trzinu. Predvsem pa zato, ker menimo, da je kultura most med Ijudmi in ena od možnosti, da spoznamo tudi sami sebe. vecer, ko je bilo vredno vzetí si čas M odna revija in umetniška razstava -vse na istem mestu in ob istem času! Mar-sikdo bi rekel, da se kaj takega v Trzinu že ne dogaja. Pa se je! 10. decembra zvečer, ko je zunaj sněžilo kol v zimski pravljici, smo si lahko v pritličju piramide v OIC ogledali razstavo umetniško poslikanega Umetnica Majda Ogrinc pred svojim no-voletnim aranžmajem poslikanega lesa. lesa Majde Ogrinc in slike slikarja Emila Tomaša Thomasa, ob lem pa srno lahko občudovali še pričeske, oblačila, obutev in lorbice, ki so jih na krajši modni brvi predstavljale manekenke in manekeni. Prireditev, ki jo je vodila Nalaša Bolčina -Žgavec, je po-pestrila tudi do-miselno izbrana glasba, plesalke skupine Bolero ter degustacija vrhunskih vin iz Goriških brd, manjkali pa niso niti obloženi kr-tthki, narezki in pecivo. Večer, ki je marsikoga prijetno prese-netil! V pogovorih po končani modni reviji je bilo večkrat stišati, da si je le málokdo Za platna Emila Tomaša Thomasa pravijo, da prinašajo neustavljivo očarljivost barv. od obiskovalcev predstavlja!, da imamo v Trzinu in bližnji okolici toliko možnosti za nakup elegantnih modnih oblačil in do-datkov, da o kakovosti frizerskih salonov niti ne govorimo. Malo je znano, kako bogato ponudbo imamo v OIC in v Trzinu na splošno. V našem kraju je kar nekaj podjetij, ki ustvarjajo ali trgujejo z modnimi izdelki, živili in drugim blagom vrhunske kakovosti. Prav zaradi tega bi bilo treba pripraviti še precej več večerov, kakršen je bil 10. decembra, saj bi šele tako lahko postopoma spoznavali, kaj vse imamo v svoji soseščini. Ideja za pripravo lakšnega večera se je porodila lastnici podjetja Fa Leone, Saši Fabiani, ki se ukvaja z lasno kozmetiko.  % \ Manekenke so s příčeskami In oblačili pritegnile přece] pozorností. Želela je predstavili dejavnost svojega podjetja, še zlasli pa mikrokamero za preglede lasišč. Sprva je razmišljala o zgolj Irizerski predslavitvi lasne kozmetike, ko pa se je pogovarjala z drugimi, je spoznala, da ne bi bilo slabo pripraviti še bolj razgibane in pest-re prireditve. Se zlasti prav so ji prišli nasvetl Majde Ogrinc, umetnice, ki vodi atelje Piramida in ki ima že precej izkušenj s predstavitvami umetniš-kih del in drugimi dejavnoslmi. Majda je že prejšnje lelo v piramidi pripravila razslavo unikatno oblikovanega in poslikanega lesa, zato jc ideja lakoj dobila že bolj izdelane oblike. Dokaj hitro pa so se priključila tudi druga podjetja, buliki in saloni, ki čulijo, da je treba narediti nekaj več za promocijo njihovih prizadevanj in izdelkov. Goslitelji večera so tako bili: podjetje Fa Leone in atelje Piramida, ob lem pa še slikar Emil Tomaš Thomas ter Jožica in Robert Toroš, lastnika vinogradni.škega podjetja iz Dobrove v Goriških brdih, ki sta bila tudi pokrovitelja večera. Prireditvi so dali naslov Glej ... vzemi si čas. V osrednjem delu programa pa so se predstavili kar štirje Irizerski saloni: Frizerstvo Kosec, Frizerski salon "M" (Tanje Malus iz Trzina), Modno frizerstvo Cecilija iz Komende in Frizerski salon Platinum Nuše Krizman. Manekenke in manekeni so predstavili tudi nekatere modele oblačil iz trgovine Naomi na Kidričevi cesti, pred gledalci pa so poplesavali v ritmu, ki ga jim je narekovala obutev iz Ritem planěla, trgovine z obulvijo v starem delu Trzina. Posebno pozornost so pritegnile elegantne usnjene torbice in druga usnjena galanterija podjelja Lerola, ki ima sedež v OIC in je zdaj tam odprl tudi svojo prodajalno. Manekenke pa so bile naličene z dekorativno kozmetiko iz drogerije in parfumerije Roma (Kidričeva ulica v Trzinu). Nataša Bolčina Žgavec je živahno povezovala In vodila prireditev. Manekene so si rade ogledale obiskovalke, moški pa so razmišljali, kako bi posne-mali njihove frizure. K dobrému počutju obiskovalcev pa so po svoje prispcvali tudi pekama Pečjak s pecivom, podjetje Matik s čaji in zeliščnimi napilki in podjetje Om Dip, ki je poskrbelo za glasbeno vzdušje z izborom glasbe za kreativno delo in sprostilev. Prireditev je bila dokaj dobro obiskana, vsi pa so si bili edini, da bi pritličju piramide večkrat lahko vdihnili življenje s podobnimi priredilvami. te pa bi bile še kako koristne za medsebojno spoznavanje in tudi pred-stavilev možnosti, ki jih Trzin in njegova industrijska cona ponujata. Razstavo umet- niško poslikanega lesa Majde Ogrinc in delà slikarja Emila Tomaša Thomasa si še lahko Ogledate v pritličju piramide, saj bo odprla do 25. t. m. Ker je lo prodajna razstava, pa si lahko ob ogledovanju umetnin omislite nov-oletno darilo ali poživitev za svoje stanovanje. Foto: Urša Mandeljc Obiskovalci so z nestrpnostjo čakali na nove skupine manekenk in manekenov. veseli december v vrtcu kolektiv OŠ Trzin Vsem občanom občine Trzin želimo veliko zdravja, uspehov in sreče v novem letu 1999. 1 ud i na letošnji veseli december smo se v vrtcu dobro pripravili. Otrokom smo pripravile celo vrsto presenečenj. V sobi pikapolonic sva pripravile likovno delavnico, kjer so otroci s pomočjo staršev izdelali novoletno dekoracijo in z njo okrásili sobo. Obisk je bil precejšen, starši pa so si skupaj z olroki urili ročne spretnosti in se ob delu prijetilo pomenkovali. Z isto skupino smo na povabilo Adine mame obiskali galerijo v Ljubljani. Otroci so si tam ogledali razstavljene slike in keramične izdelke ter materiale za izdelavo le-teh. Pripravili pa so jim likovno delavnico, v kateri so oblikovali glino. Naredili so novo-lelna darila za starše in vrsto drugih izdel-kov, v katere so vložili vse svoje znanje in trud. Skupina metuljev pa se je odpeljala na Tilnov rojstni dan kar v domžalski Me Donalds, kjer so se imenitno zabavali. V vrtec so se vrnili s celim kupom daril. Mali šolarji so tudi to leto odšli v KUD Trzin na povabilo ZPM Domžale in si ogledali predstavo Dušica majcena. 4. 12. smo imeli Miklavžev zajtrk. Miklavž nas je obdaroval s parkeljni, suhim sadjem in igračami, s katerimi se otroci zelo radi igrajo. 15. 12. smo za vse skupine po-poidan pripravile obdarovanje ol-rok, přišel pa je tudi dedek Mraz. Ob potkali pred vrtcem smo priž-gale bakle, v sobali pa smo imeli prižgane svečke in prijelno glasbo, kar je praznično vzdušje še pove-čevalo. Renato Volker pa je otroke razveselil s posebno pravljico Ko je svet še bel, v kateri so sodelovali tudi otroci. Na žalost so bili tega slavja deležni samo otroci, ker zaradi prostorske stiske nismo mogli povabili tudi staršev. 17. 12. so nas obiskali dijaki Srednje vzgoji-teljske šole iz Ljubljane in nam zaigrali igrico Ure kralja Mina, ki je navdušila vse, otroke in nas. Obiskov vzgo-jiteljske šole se vedno razveselimo in jih z nestrpnostjo pričaku-jenio. Zaposlene v vrtcu Trzin, vam vsem voščimo srečno novo leto! Petra vestičke izpod žarometov olrok. Svojo dobro voljo pa je, tako kot lánsko leto, zopet pokazal Franci (Smukov), ki je pripeljal Miklavža in njegovo spremstvo na zapravljivčku s konjsko vprego. Za tvoj prispevek k temu lepemu večeru se ti tudi tokrat, Franci, vsi lepo zahvaljujemo. Je pa res, drage dame in gospodje, da smo Trzinci sila zanimivi Ijudje. Takih kot smo mi, zlepa ne najdeš daleč naokoli. Ne bom preti-raval, če rečem, da imamo KUDovci veliko prijateljev, znancev, sodelavcev iz različnih koncev Slovenije, s katerimi sodelujemo in si tudi medsebojno pomagamo. In tako delamo tudi doma. Sodelujemo z domačimi orga-nizacijami in društvi ter jim pomagamo kot na primer: posojamo jim ozvočenje, prav tako tudi dvorano, skladiščimo najrazličnejšo kramo itd. In člověk bi pričakoval od njih le kaj več, kot pa da na krajevni skup-nosti preverjajo lastništvo kulturnega doma. In sprašu-jemo se. Le zakaj? Le zakaj? No, to pa boste mogoče izvedeli v naslednji številki Odseva. Se mogoče še spom-nite, drage dame in gospodje, starega trzinskega pregovora: Trzinec Trzincu Trz-inc. In mediem ko eni preverjajo, čigav je pravzaprav kulturni dom, pa člani KUDa praznujemo 75 let-nico obstoja. Priznajte, kar lepa obletnica. Ni kaj! Praznujemo jo delavno, skromno in v krogu domaćih. Ta visoki jubilej smo zaokrožili s poezijo Toneta Kunt-nerja, ki je bil seveda naš gost večera. In zakaj prav on? Pa za tište, ki lega še ne vedo: pesnik in igralec, g. Kuntner, je kar nekaj let preživel med nami, Trzinci, kajti stanoval je "pri Matevž", na domačiji mojega strica. Vidite, tako je to. Kaj več o tem večeru pa prav tako v naslednji številki Odseva. Že mogoče kaj veste, kaj se dogaja z Impro ligo v Trnovém? Da ne, da ne! Neverjetno! Res ne veste? A tudi po internetu ne deskate več? Starate se, bi rekla moja soproga. Ampak povem vam, drage dame in gospodje, če bi bili 22. novembra v KUD France Pre-šeren, bi videli res dobro tekmo med trzinsko ekipo (gledališko) Franc K. in nasprotno, ki sliši na ime Piloti, pa vas ni bilo, na žalost. Lahko bi vsaj malo pripomogli k zmagi naše ekipe, tako pa ... šmrk, šmrk, in oh in ah. -/\.h, loliko vam imam povedati, da člověk sploh ne ve, kje bi začel. December je za igralce, režiserje, najrazličnejše animatorje představ eden najbolj delavnih mesecev v letu. Toliko za uvod. No vidite, drage dame in gospodje, tako sem napisal v lanski decembrski številki Odseva in ne bom vas prepričeval, da isto velja tudi v tem letu. Najprej je Videosek-cija pred polno dvorano gledalcev predstavila svoj multimedijski performans s plesom, razstavo eksponatov, glasbo in seveda videofilmi. Bil je prijeten večer, drugačen, bi rekli malo slarejši gledalci. No, seveda bo kaj več o tem zagotovo napisal še Gašper, ki je vodja te sekcije. Mi pa se vrzimo v tako imenovano decembrsko bláznilo, ki se vedno začne z Miklavžem. In igrico, ki jo je režirala Urša za ta večer in je svojo predpremiero doživela v Kamniku. In to v domu za invalidno mladino. Led je bil přebil. Naslednji dan pa je iz zapravljivčka stopil s svojim spremstvom kdo drug kot Sv. Miklavž, in to točno ob šesti uri zvečer pred kulturnim domom. Pred dvorano, kjer so gorele bakle, ga je nestrpno pričakalo več kol 80 otrok v spremstvu staršev, dedkov in babic. Seveda pa vam moram še prej povedati, da se je to res prijetno vzdušje stopnjevalo že d 16. ure dalje, ko je Miklavž obiskal otroke pred trgovino Pri Jurju in nato pot nadaljeval po trzinskih ulicah ter se seveda zopet ustavil pred trgovino, tokrat pri Flisu na Kidričevi. In kot sein vam že omenil, je na koncu prispel, za sedaj še, pred dom kulture. Uršini otroci so bili zares pravi angelčki. No in tudi Miklavž je bil zelo zgovoren. In kako da ne bi bil, kajti obdariti je moral looolikoo Zgubili smo, in to prav zaradi vas. Zato, prosim, (pravzaprav) ne prosim, zahtevam, da priđete na vse naslednje tekme, na kateri bo igrala (tekmovala) ekipa Franc K. Objavljeno je vedno v časopisu Delo na kulturni strani. Tako! Da ne boste rekli, da niste vedeli. In medtem ko se naši igralci potijo, švicajo na odru, sva tudi midva z Brigito (Bramarca) odsodila po eno tekmo v dijaški impro ligi - ŠILO. Aloram vam povedati, da smo letos dobili sodniki tudi obleke. Pred publiko se pojavimo v dolgih, črnili haljah, na glavi pa imamo iz enakega blga sešite klobuke, skratka, podobni smo čisto zares-nim sodnikom, tam nekje s konca 18. stolelja. In kaj zdaj, moje drage dame in gospodje. Kmalu bo konec leta, tudi 13. plače ste že vsi dobili, v gledališčih ste si že prav zaradi tega rezervirali bolj-še sedeže. Saj vas poznam. Povem pa vam, da ne bi bilo slabo, če tudi svojim bližnjim malo prišepnete, kaj bi si zaželeli za božič. Drugače pa ... večeri so dolgi. Ugasnile televizor in preberite kakšno dolgo knjigo. In za konec leta vam želim srečno novo leto in da bi vas teatrski žarometi potegnili v gledališča večkrat, kot bi si vi to sploh zaželeli. Lep gledališki pozdrav! Jože Štih VIDEOSEKCIJA OZNANJA OBVESTILO ZA JAVNOST Ker se glede VIDEOSEK-CIJE pojavljajo številna ugibanja, se bralcem in občanoni sporoča následuje: VIDEOSEKCIJA je dan pred predstavo, zadnji petek v novembru, zaradi družbenih razmer uradno odstopila in sprejela sklep o formiranju produkcijske skupine TONY UTVARA. S tem manifestom so člani ekipe slovesno in srečno končali začetno obdobje in stopajo na pot ustvarjanja dvi-gnjenih glav - to je TONY UTVARA! S snemanji v studiu in na terenu naši filmarji nadaljujejo tudi v decembru, saj je bela pokrajina in prednovoletno vzdušje zan-imiva tematika, pred vrati pa so že nova gostovanja in predstave. V teh dneh se srečujejo s kolegi s filmskega sveta in se pogovarjajo o novih projektili, udeležili pa so se tudi nekaj zabav in tam spoznali zanimive obraze ter pokramljali o težavah sedme umetnosti. VSEM OBOŽEVALCEM IN BRALCEM ODSEVA ŽELI TONY UTVARA SREČNO, ZABAVNO, USPEŠNO IN VESELJA POLNO NOVO LETO 99! Med sproščenim klepetom so na enem izmed družabnih srečanj v zagrebškem Intercontinentalu fotografi zalotili tudi enega izmed naših lilmarjev, ki mu je družbo délai hitro odraščajoči Macoulay Coulkin, zvezda filmov "Sam doma 1 in 2". O čem sta se pogovar-jala, oslaja skrivnost. Se bo Macouley vrnil na velika platna s po-močjo TONYA UTVARE? tony utvara predstavlja večera, Gašperju Ogorel-cu, pa tudi ostalim članom, kajti brez njih takš-nega večera ne bi bilo: Borutu Papiču, Martinu Pogačarju, Jaku Grlicare-vu in Borutu Dolencu. Zahvaliti se je treba še Katarini Pogačar in Primožu Bašlju, ki sta Ijubeznivo priskočila na pomoč, za luč in zvok pa sta skrbela brala Lajovic. lekst in foto: Urša Dvorana KUD - a Franc Kolar Trzin je bila po dolgem času spet polna. Prevladovali so mladi, pa tudi nekaj stare-jših si je prišlo ogledat delo video sekcije. Zanimivo, da se je med gledalci našlo ludi kar nekaj ljudi iz okoliša. In naj vam že za začelek prišepnem, da je tištim, ki se 27. II. 1998 ob 20.30 uri nisle zglasili v dvorani, lahko žal. No, pa saj imamo vsak svoj okus in vsak zase ve, kaj godi njegovim oćem in ušesom. Prireditev sta začela Nina Medja in Matevž Ogorelc, ki sta se zavrtěla v divjem ritmu tanga. Sledila je nápověd večera. G. Božo Petrič je prereza! rde-či trak in začelo se je čisto zares, saj je bila na vrsti predstavitev prvega filma video sekcije Aktualno - da ne bi gorelo, ker govori o problematiki ga-silcev. Da pa se ne bi počutili čisto tako kot v kinu, so nam fantje pripravili še dodatne glasbene vložke, ki so jih sami tudi kore-ografirali. Ob privlačnih kostumih in zani-mivi koreografiji smo se lahko nasmejali do solz. Sledil je še film Enkrat pa vse mine..., ki govori o minah, ki še danes ležijo v trzinskem gozdu. Za konec smo si lahko ogledali še plesno točko in pris-luhnili romantični pesmi o kralju romane Engelbertu H. Ob skoraj dvournem programu smo se lahko tudi pogostili z narezkom in si ogledali razs-tavo predmetov, ki jih je zbral Tony Utvara. Vse zasluge za tak prisrčen večer, poln smeha, gredo glav-nemu voditelju skupine in tudi stanetu strazarju v spomin Koščena roka s koso je spet neusmiljeno zamahnila in sredi delà, načrtov in idej ustavila neumornega kro-nista naših krajev, Stancta Stražarja. Še za časa življenja so ga radi poimenovali sodobni Valvazor domžalske občine. Pred pozabo je rešil neštelo podatkov, fotografij, pričevanj in listin iz preteklosti naših krajev. Trzinci smo mu hvaležni za zapisano zgodovino in predslavitev dosedanjega razvoja našega kraja. Tako celovile knjige o Trzinu. kot je njegova Mengeš in Trzin skozi čas, še nismo imeli in jo verjetno še nekaj časa ne bo. Trzincem in vsem drugim je podari! dragocen dar, ki nima cene, in še pozni rodovi bodo iz le kronike lahko črpali korislne podatke. Stane Slražar je bil tudi 5 let urednik Slamnika - občinskega glasila naše dosedanje občine, bil je tudi Ijubiteljski gledališčnik, kulturni delavec, jamar in še marsikaj. Med Trzinci je imel precej prijateljev in znan-cev in veseli smo bili njegovega obis-ka, ko je kol eden redkih vidnih pred-stavnikov domžalske občine přišel na slavnoslno akademijo ob prvem praznovanju Irzin-skega krajevnega praznika. Takrat je povedal, da ima o Trzinu zbranega še precej več gradiva in da bi lahko še dopolni! kroniko našega kraja. Žal so ti nacrti ostali neizpolnjeni, v nas pa ostaja spomin na prijetnega, živalinega sogovornika, člověka, ki ni poznal utru-jenosti in ki je svojo energijo razdajal vsem. STANE STRAŽAR K MENGEŠ ^ IN TRZIN SKOZI ČAS ml IZIOCENTER TRZIN Imate: • bolečine v vratu • pogoste glavobole • vrtoglavico • bolečine pri srcu, v želodcu ali pljučih • občutek mravljinčenja v rokah m nogab • bolečine v križu in nogah' Odpravljanje težav po kiropraktiki Odgovor za hrbtenico: ' Manualna medicina Vladimir Borissov dr. med. spec, manualne medicine Keros d.o.o, medicinska rehabilitacija Hrastovec 10, IOC Trzin, 1236 Trzin, tel : 061 162 18 37. faks: 06l 162 10 97, http://www.si21 .coin/fct OBILO ZDRAV JA V LETU 1 999 VAM ŽELI OSEB JE FIZIOCENTRA TRZIN. OBC1NA MENGEŠ MENGEŠKA GODBA TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ vabi vse občanke in občane Trzina na - slovesnost ob dnevu samostojnosti - NOVOLETNI KONCERT MENGEŠKE GODBE - podelítev turístíčníh nagrad v soboto, 26. decembra 1998, s príčetkom ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš. VLIUDNO VABUENIÍ Vstopnine ni! Iz programa: Johann Strauss - Der Zigeuner Baron Johann Strauss - An der Schônen Blauen Donau George Gershwin - Oh, Lady be Good Johann Strauss - "Radetzky" Marsch UMETNE DEKORATIVNE RASTLINE INDUSTRIJSKA COMATnZJU. Bljwxa 1C 7? Oil' i ft- 111? 1236 TRZIN__g E51/713-P77 • IZDELUJEMO cmc.l-M drcvesa. y iričko pa:nie,rasr ine.cvel.« • ARANŽIRAMO pui-vna prostoto: Mela. rcsliivracï», gcslilne. trgovina. plsamc, ljamne. sejemste picslorc • IZPOSCJAMO zasejme, snemao|a. svečane prHožncsii UMETNE DEKORATIVNE RASTLINE ANKETA: KAJ JE PRINESEL MIKLAVŽ; KAJ NAJ PRINESE BOŽIČEK Marija Štremfel Miklavž je dal led na parkirišče, božiček naj ga pa odstrani. Miklavž je najbolj vesel pridnih ljudi, seveda predvsem otrok, izjema pa niso ludi njihovi starši, saj mu delajo tako veselje. Ni čudno, da jih v noči s 5. na 6. december razveseli z drobnimi pozornostmi. Tišti, ki v tej noči niso ničesar dobili, pa imajo možnost popravnega izpita do 25. decembra, ko okrog liodi dedek Mraz, okrog 25. decembra pa dařila deli še tretji zimski mož božiček (ker sta Miklavž in ludi dedek Mraz že malo stara in pozabljiva, božiček rad popravlja napake in obdaruje vse, na katere sta prva dva pozabila, čeprav so med letom pošteno garali). Pa poglejmo, kako pridni so bili Trzinci v lem letu in kdo se bo moral še malo potruditi ... Alenka Vesel Miklavž se pri nas ni ustavil, sem pa bila na Miklavževem večeru. Ža-loslno je, da se ga je udeležilo tako malo ljudi. Pri nas doma božiček in dedek Mraz prideta skupaj in prineseta kakšno nialenkosl - tako, za dobro voljo. Super bi bilo, da bi za novo leto v Trzinu naredili kakšno zabavo (sli— šiš, dedek Mraz?). Andrej Golob Parfum, mandarine, lego kocke, parkeljne ... Za božič pa si želim grad duhov, smuči, Action mana s snowboardom Podvizaj se storiti dobro, kadar lahko, ker zmeraj ne boš mogel. Arabski Marjan Benda (Smola pa taka, še filma v fotoaparatu je /manjkalo, zato slike ni) Miklavž ... nič, da bi vsaj božiček kaj (recimo denár). Jana Habat Nove čevlje za zimo, ki so zelo udobni in topli. Hmm. Ne veni, saj se bo božiček že sam odločil, mislim pa, da bo pod jelko pustil veliko daril. Alenka Golob Halia ... Miklavž je za otroke moški, kar pa jaz nisem ... Ja, za božič pa si želim predvsem zdrav-ja. Rudi Bedenk Ja, Miklavž mi ni pa nič prinesel, si bom pa zato za božič kupil nove zvoč-nike. Sebastjan Perne Miklavž je pri meni pustil 2000 tolarjev, igrače, obleko. Božiček naj mi pa prinese 3D kartico za računalnik. Helena Perne A kaj je prinesel Miklavž? Ja, šal, sladkarije (čokoladnega parkeljna ...), sadje (fige), spod-nje perilo, set prličkov za na mizo, parfum, pa še druge malenkosti. Za božič bomo pa naredili zabavo, na kateri se bo zbralo vse sorodstvo. Mira Učak Ali, Miklavž je name pozabil! Božiček, če boš to bral, me pa obdaruj z zdravjeni. slisal sem za petrovo dobro srce K I Yo sem prišla domov, kar nisem mogla verjeti, da sla dva meseca minila v 22 minulah. Z vajami smo pričeli okoli I. oklobra in vadili vse do 2. decembra. Nato pa srno začeli z představami. Najprej srno Pelrčeh je nase kar pozabil, dobro je želel predvsem drugim. V trzinski dvorani se Je letos zbralo kar lepo število otrok in njihovih staršev, ki so si ogledali Igrico, predvsem pa so čakali na dařila, za katera so vedeli, da jim jih bo Miklavž přinese!. Kot že par let zapored, se je sv. Miklavž tudi letos s svojo druščino po Trzinu zapeljal z zapravljivčkom, vozom s konjsko vprego, ki mu ga je rad odstopil g. Franci Florjančič - Smuk. Sv. Miklavž z delom svojih spremljevalcev. Angeli so med otroke, pa ludi med malo starejše. dělili bonbone, pa ludi parkeljni so bili v Trzinu kar prijazni. 3. 12. nastopili v Kamniku, v domu za invalidno mladino. Imeli smo še en dan za globok vdih, nato pa smo na dan, ko sv. Miklavž obišče večino pridnih otrok, 5. 12; začeli že dopoldan. Ob 12. uri smo imeli prvi nastop v BTC - ju. Odigrali smo le del igrice, nato pa je přišel sv. Miklavž s svojim spremstvom. Moram pohvaliti naše mlade igralce, ki so se zelo dobro znašli, saj je prišlo do zapletov. Miklavža namreč ob tisti uri, ko smo se změnili, ni bilo od nikoder, tako da so morali nastopajoči improvizirati besedilo do trenutka, ko je Miklavž le přišel. To je trajalo kar dobrih 10 minut, a za mlade, še ne tako izkušene igralce, je bila to cela věčnost. Čez slabe pol ure smo imeli še en nastop v Angelčkl so skrbno zbirali in preblrali pisma z olroškimi žel- drugi hali. Tam je bilo jami. bolj uspešno. Nato smo se napotili domov na kratko kosilo in do trgovine Flis v novem naselju. Po křápotem zopet v trzinsko dvorano. Ob 16. uri jšeni postanku smo se nato vrnili do druge smo "startali" izpred Smukove kmetije do Flisove trgovine in dvorane. Tam je sv. trgovine Pri Jurju in po glavni cesti in ulicah Miklavž žc zunaj pozdravil vse gledalcc in Trgoavto Koper TRGOVINA BURNIK Mengeš, Prešernova 3 telefon/fax: 061 737-785, mobitel: 0609 648-422 OD NAS GRESTE VARNO V ZIMO: avtoplašči PNEUMANT, letni in zimski profil. Plaćate 3, dobite 4 - brezplačna montaža. — avtoplašči SAVA, letni in zimski profil 1 +9 čekov - brezplačna montaža, akumulatorji SOLITE in FIAAM za vsa vozila antifriz, koncentrat in razredčeni pretočne in potopne črpalke —- verige in prtljažniki za vsa vozila skuterji Piaggio - ugodni kreditni pogoji - TOM + 0% «- agregati za pranje vozil, traktorjev itd. VEDNO NA ZALOGI: motorni deli • pločevina • olja • fillri • zavorni sistemi • dodatna oprema • avtoakustika • avtokozmetika • prtljažniki FAPA • izpušni lonci • ročno elektro orodje • brusné in rezkalnc plošče. VSE ZA VAŠ AVTO - OD STREHE DO IZPUHA Možnost plačila na več čekov brez obresti, za pravne osebe in pod-jctnike nakup brez prom. davka. Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Obiščite nas in se prepričajte o naši pestri ponudbi. Veselo božično praznovanje, uspešno novo leto 1999 in mirno vožnjo! Trgovina BURNIK Še ne kaj utrinkov z igrice. Sv. Miklavž je vedel, kako je treba nagradili vsakega otroka posebej. Nekatere je celo pokaral. jih povabil na kratko predstavo "Miklavževo". Letos je v igrici tudi sam Miklavž odigral pomem-bno vlogo, ob koncu pa je vsem pridnim ofrokom razdelil darila in jim obljubil, da se následuje leto zopet vrne. Zahvaljujem se sv. Miklavžu in vsem igralcem, ki so prenašali moje želje in lečnobo, članom KUD - a, ki so mi pomagali: Andrejů Zupancu, Juretu Lajovcu, Jožetu Štihu in Janiju Mušicu. Še posebna zahvala pa gre g. Flor-jančiču, ki nam je z dvema kon-jema in vprego přiskočil na pomoć. In pa seveda vsem obiskovalcem (okoli 150), ki so naredili vz-dušje lakšno, kakršno je pač bilo. Hvala! Článek s tem končujem, s svo-jimi nastopi pa še nadaljujemo. Caka nas še en nastop v BTC -ju, hala A, 8. 12. ob 18. uri, 11. 12. bomo imeli predstavo v domaći dvorani, a le za otroke iz podjelij iz Domžal, 21. 12. pa nas čaka nastop v vrtcu v Polhovem Gradcu. Zdaj bomo naslopali s predstavo, namen-jeno božičku. Urša Mandeljc Foto: Mojca Ručigaj in Urša Mandeljc ÉÉ ONGER PD TRZIN planinsko društvo onger trzin KRATKE IZ PLAN IN/KIH KROGOV TRZINSKE PLANINKE SMO TUDI LETOS SODELOVALE NA TEKMOVANJU "MLADINA IN GORE" TOKRAT SMO PRIDOBIVALE IZKUŠNJE Ur. ' f, končno je za nami! Trije tedni (ne) resnega učenja, pripravljanja na tekmovanje Mladina in gore, so mimo (da ne govorim o vseli količinah konzumiranih piškotov, popitega ledencga čaja ter vsakodnevnih dozah smelia) . To tekmovanje je bilo letos že deseto po vrsti, potěkalo pa je 21. novembra med Alpami in morjem - v Sempetru pri Novi Gorici. Vsako tekmovanje Mladina in gore je sestavljeno iz dveh (třeli) delov: V predfekmovanju so vse skupine pisale teste (lelošnja tema: Planinska šola + Soška fronta), prvih 10 najboljših pa se je uvrstilo v finale. Tretji del, ki je med predtek-movanjem in finaloin, pa organizatorji za-polnijo z zabavo. Čeprav vedno govorimo, kako inajhna je Slovenija, pa se mi zdi, da smo bili mi edini prebivalci Trzina, ki smo že ob 7.00 zjutraj kolovratili naokrog in to le zato, da bi prišli do Šempelra pravočasno. Avtobus nas je vozil po liribili in dolinah in ob 10:00 (ko prebivalci Trzina šele vstajajo iz toplih postelj) parkiral pred cenlrom Hit Gorica. Najprej je seveda sledil pozdravni nagovor vsem zbranim (bilo je kar 91 skupin iz vse Slovenije - v vsaki skupini pa po 4 otroci in še mentorji). Seveda smo bili deležni tudi prijetno zvenečih glasov moškega pevskega zbora (khrm, o tem bi se dalo še razpravljati, saj je bil-a ena ženska vmes) in 5 minut stanja ob obeli himnah - slovenski in planinski. Ob 10:30 je sledil manjši sprehod, ki je bil popeslren z bodyguardi (zdaj vsaj vem, kako se počutijo slavni Ijudje) in prekopicavanjeni čez železniške tire. V šoli smo prešteli 45 stopnic, se preusmerili v levo, polem pa so Polona Podbevšek, Maja Kocjan, Živa Košak in Alja Jerak (mlade tekinovalke) zavzele bojno pozicijo. Še koš sreče (pa párkrát smo jih poslikali), Informativno glasilo PD ÔftffÉî ima NOV naslov: p.p. 12, 1236 Trzin. potem pa so bile prepuščene same sebi in svojemu znanju. Med tem ko so vsi mladi pisali, smo imeli mentorji seslanek. Potem pa je sledilo obilno kosilo ..., kuharja bi jim kar odpeljala. Zopel sprehod z bodyguardi do centra Hit - tam pa je sledila popoldanska zabava s ČUKI (saj vesle - Hozentregar boys). Med rajanjem smo izvedeli ludi imena desetih skupin, ki so prišla v finale. Med njimi se trzinsko ime sicer ni slišalo, so pa svojih desel minut slave doživeli naši sopotniki z avtobusa - skupina iz Gornjega Grada. Ko so Čuki odliukali svoje, so seveda podělili še nekaj avtogramov (ludi Alja, Polona, Maja in Živa so prišle na svoj račun), takoj za tem pa je bil na vrsfi finale. Navijali smo slo na uro za naše Gomjegra-jčane - in kljub temu ali pa prav zalo so na koncu bili deveti. Na poti domov (menda že prej?) so se spletle prijateljske (?) vezi, izmenjali so se naslovi, nekaterim so se od silncga pelja rahlo okvarile glasilke ... toda konec dober - vse dobro. P.s Ob lej priložnosli bi se rada zahvalila Emilu Pevcu in Ireni Mučibabič za vse, kar sta storila (od organiziranja prevoza pa do potrpljenja, ki sta ga imela z nami). Hvala. Mateja Erčulj Vslopnina: Vstopnice hod«» na voljo pol ure pred 300 SIT priěeíkom predavanju v avli OŠ Trzin. Mladinski odsek PD Onger Trzin vabi na vse Trzinee, ělane in nečlane PD Onger Trzin na predavanje z diapozitiv! Potovarije U íeverni tečaj Prcdaval bo najboljši fotograf med slovenskimi alpinisti Stane Klemeitc. Kdaj? 13. 1. 1999 ob 20h V novembru in decembru sta v Trzinu gostovala mlada, uveljavljena alpinista Zvonko Pož-gaj (predaval je o odpravi na Ama Dablam) in Tomaž Jakofčič (ki je představil letošnjo odpra-vo na Daulagiri), V teh dneh, ko bo Odsev v tiskarni. pa bomo lahko spremljaii s pomočjo diapozitivov pot Urbana Goloba, ki je letošnjo zimo prečil celotne slovenske Alpe. Žal Trzinci sploh nc vcdo, kaj zamujajo, ker si predavanj ne pridejo ogledati!! Tomaž Jakofčič j DezwofíMftCMtit mmi ne» §r l imm NOVOLETNI DODATEK Že stare civilizacije so strahoma sprcjcmale dějstvo staranja in odkar obstaja pisana beseda, ga ni jezika tega sveta, da ne bi onienjal tudi receplov in domislic zoper to življensko zakonitost. Dandanes si lahko omilite gube, korigirate trebuli, nos in zadnjico, zgladile podbradek in kolagenizirate uslnice. Skratka, skalpel in laser-medicina in znanost v rokah ljudi. In za ljudi. Pa vendar ne teče vedno vse gladko. Kot povsod drugje, je tudi tu potrebno S upoštevati človeški faktor. In kdo je ob neuspešnih posegih pravzaprav žrtev? Š. R. je samega sebe v tožbi opisal kot žrtev mazača in amaterja, zaradi česar danes čuti duševne bolečine, pa še všeč si ni več: "Hotel sem le, da bi se dekleta še malo bolj ozirala za mano, zdaj pa imam! Z živci sem na psu! Le kako naj grem zdaj med ljudi...kako!?" Š.R. pred operacijo... ...in 6 dni po njej. Razlika je očilna. Ali lahko denar oziroma veliko denarja sploh lahko popravi slorjeno? Vendar pa je v vsem slabem tudi zrno do-brega - sogovornik je spoznal, da sedaj ljudje vidijo v njem starejšega in modrejšega moškega, kar je všeč zlasti najstnicam. "Treba se je le prilagodili, pa bo," je še přebil na koncu. Pred tednom dni se je v medijih pojavila zgodba o "takšnem" lepolnem posegu. Naročnik oziroma stranka, Š.R., je novembra naročil fejslifting in liposukcijo z že nekaj manjšimi popravki in vsadki, za kar naj bi odštel nekaj manj kot 900.000 SIT; pol takoj, ostalo pa po operaciji. No, po okrc-vanju pa z rezultatom delà ekipe Centra plastične lepole Kordež pacient ni bil oziroma še vedno ni zadovoljen. Ker njegove pritožbe niso upoštevali in je rok za reklamacije že potekel (15 dni), se je Š.R. odločil za tožbo. Svojo zgodbo so nam za-upali tudi v upravi CPL Kordež, kjer zaplet tolmačijo drugače. Po besedah predstojnika te ustanove, dr. Elia Černavca, se je med samo operacijo zgodilo dvoje:"Alergija na sedativ, zaradi česar je stranka tudi med operacijo opletala z glavo in pa nahod kirurga primanja dr. Pflanzerja, ki pri nas gostuje do februarja. Evidentno je, z izvidov se da to dobro prečitati, da si je pacient većino zdaj nezaželenih posegov napravil sam s svojo živahnostjo, avstrijski kolega pa je zaradi tresavice med kihanjem res napravil malce neprivlačen nasmešek in skazil obrvi, kar pa se še da popravit. Skušali se bomo dogovoriti za razumno odškodnino, na izsiljevanje pa ne pristanemo! Sicer pa-odkod pa mislite, izvira rek, da je za lepoto potrebno potrpeti!" V Redakciji seveda upamo, da se bo spor dalo zgladiti sporazumno in v obojestransko korist, vam pa razmislek ponujamo vprašanji: Ali ste zadovoljni sami s seboj in kaj bi spremenili na drugih? Prihodnjič si boste lahko přebrali: Tudi mavčne obloge delajo, mar Ekipa, ki naj bi "zakuhala" sicer enostaven in dokaj pogost poseg umetnega pomlajevanja. Orokavičeni dr. Pflanzer, stažistka doc. Žirovnikova, anastezist Vastič (brez pokrivala), reanimatorka dr. Čoklova in EKG kontrolorka-transfuziolog Klančar- jeva. V lem trenutku še niso vedeli, da so iz-nakazili Š. R., se pa že da razbrati, da gre nekaj narobe... Soproga žrtve, S. R„ zahteva v svojem in moževem imenu 11.000.000-SIT, kar je po njenem še malo za to, kar so mu storili."Želel si je biti lep in samo lep. Zdaj je čislo drugačen. Pravzaprav je to nekdo drug! Malo sem žalostna, a kaj hočem..." 12 ŽABO A f PRINCA CM- MJ PA OBWNO? NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ GASILSKEGA DOMA ^^©»©MM® ©A©0(L©ÍX® Dsylw® TFGagfflK] mostičkc, tik před koncem leta, torej 29.12., pa njihov upravni odbor prireja družabno srečanje z veterani društva. Stekla je tudi tradicionalna akcija raznašanja koledarjev, ki jih bodo domači gasilci last-noročno dostavili na vaš dom in vam voščili srečno 99. Vendar pa tudi v leh prazničnih dneh pozornost in previdnost ništa odveč. Po besedah predsednika društva Jožeta Kajfeža se veliko ncsreč pripeti prav okrog silvestrovega: "V Trzinu je že nekaj let zapored prisolno pretira-vanje s pirotehničnimi izdelki. Petarde, manjše in večje rakete, bengalski ognji in podobno lahko ob nepravilnem ali celo zlonamcrnem rokovanju napravijo ogromno škode ... Izkušnje nam kažejo, da je do požarov prihajalo tudi zaradi svečk na adventnih venčkih, pregorelili žarnic, okraskov na sm-rcčicah in iskric z "prskalic" ... Sicer pa lahko rečemo, da je trzinsko društvo v celoti uresničilo letošnje nacrte, pravzaprav smo jih celo pre-segli. Na zadnji seji VO smo že predstavili osnulek delovnega nacrta za 99. Med nalogami in cilji društva so pred-Tak je bil gasilskl úom V Trzinu do leta 1956. logi za napeljavo centralnega ogrevanja c V_^eprav so poplave, požari in druge nesreće v glavnem že za nami (vsaj upamo tako), pa naši gasilci tudi decembra ne mirujejo. Prav v teh dneh opravljajo inventuro, k opremi so dodali nove cevne v društvenih prostorih, še inlenzivnejše delo z mladimi, izobraževanje ter seveda zagotovitev namenskih sredstev za nakup prepotrcbne opreme in zaščitnih sredstev. Kot pa so nain povedali bodo spomladi razvili ludi nov društveni prapor. Ob lej priložnosti v imenu POD Trzin vsem občariom voščim srečno in varno novo leto 99!" NA POMOČ! Oašper Ogorelec V prihodnjem letu sodobnega kombini-ranega vozila še ne bo v njihovi garaži, zato pa so nápovědi za novo tisočletje glede velike želje naših gasilcev toliko bolj spod-budne. Fantje, srečno 99 tudi vam! žerjavčki - novo društvo v trzinu .....'" • ....... " • ■ - ■ - ■■■■ ■ 13. novembra letos je iniciativní odbor z objavo v Odsevu predlagat ustanovitev trzinskega društva upokojencev. 27. II. 1998 se nas je na ustanovnem sestanku društva, ki smo si ga upokojenci v Trzinu želeli že dolgo, dolgo, zbralo 35 upokojencev in ustanovili smo svoje društvo, ki smo ga poimenovali ŽERJAVČKI, Us-tanovilelji smo potrdili statut in organe društva. Izvolili smo predsednika (Tone Ipavec), blagajnika in tajnico društva (Lučka Župan), društvo pa bomo uradno registrirali še ta mesec. Določili smo, da bo letna članarina v društvu znašala 1.000 SIT, plaćati pa jo bo mogoče po 1. 1. 1999. Verjetno vas zanima, kako postati član novega trzinskega društva! Nič posebnega. Na sedežu društva, ki je na sedežu KS Trzin, Mengcška cesta 9, si pridobite pristopno izjavo in jo natančno izpolnite. Še posebej skrbno izpolnite zadnjo stran, kjer je treba navesti vaše želje, pričakovanja, znanja ipd. Žerjavčki se bomo družili po sekcijah, kjer bomo svojo energijo sproščali v kulturi, športu, družabništvu, na izletih, polepanju po bližnjih hribčkih in daljnjih dolinicah, itd., itd. Ideje si bodo Žerjavčki izmišljali, za kar jim ne bo manjkalo veselja in motivov. Uslanovitelji smo prepričani, da bo društvo Žerjavčki zanimivo in privlačno, da se nam boste z veseljem pridružili še drugi upokojenci, saj se bosle v društvu lahko srečevali z vrstniki, se zabavali, se družili, predvsem pa da bo to naše in vaše društvo, ki bo živelo polno in predvsem aktivno. 35 žerjavčkovčaka na še ostale žerjavčke iz Trzina. Pridite! Vabljeniste! Pričakovani in zaželeni! Čakamo vas vsako sredo od 11. do 12. ure v sejni sobi občine Trzin, v Trzinu, Mengeška c. 9. Do lakrat vam pošiljam prisrčen pozdrav in klíčem: nasvidenjë. Lučka Župan rod skalnih taborov domžale PRVA IZLETA TRZINSKIH MRAVLJIC V TEM SOLSKEM LETU Tr rzinski laborniki, ki sodimo pod okrilje RST Domžale, delujemo že Iretje lelo na osnovni šoli Trzin. Trenutno nas je 8 vodnikov, poučujemo pa okoli 60 otrok. Vsak petek ob 16. uri imamo sestanke, kjer gojimo taborniški duh in se igramo po taborniških šegah in navadah. Poleg sestankov, akcij in taborjenja se udeležujemo ludi izletov, na katerih sodelu-jejo vse družine, ki so članice organizacije Rodu skalnih taborov. Izlete imamo enkrat na mesece, razdeljeni pa so v tri kategorije: MČ - medvedki in čebelice, GG - goz-dovniki in gozdovnice ter PP - popotniki in popolnice. Prvi lelošnji izlet MČ in GG je bil na dan reformacije in sicer so se naši trzinski "mčki" napolili na gozdno in zgodovinsko učno pot Stari grad, ki sc dviga nad Radljami ob Dravi, GG pa na Španov vrli nad Jesenicami. ce bo sneg, bo letos smuka dobra Zima se je letos že kar dobro napovedala. Snega sicer še ni dovolj, vendar so zagreti trzinski smučarji na trzinskem smučišču že odprli sezono. Smučišče je lelos smučarje pozdravilo z več novostmi, saj so marljivi člani športnega društva nekajkral kar krepko zavihali rokave, v načrlih pa imajo še več akcij, s katerimi naj bi izboljšali možnosti za smučanje in uredili tudi brunarico. Če bo snega dovolj, bodo za trzinske otroke prav gotovo pripravili smučarsko šolo, pre-mišljujejo pa tudi o trzinskih smučarskih tekmah. Razmišl-jajo ludi o umetnem zasneže-vanju smučišča in kot kaže, jim volje in idej še nekaj časa ne bo zmanjkalo. •• ■ -i- 1 fj i rt MARKET PRI JURJU - UNITAP d.o.o. Trzin Mengešba 47 tel.: 714-948 Vsem cenjenim stránkám in bralcem časopisa Odsev želimo vesele božične praznike in SREČNO NOVO LETO 1999. hkrati pa jih vabimo na nakupe v mesecu decembru. Trgovina je odprta: vsak dan od 7.00 - 19.00. ob sobotah od 7.00 - 17.00, ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00. Posebna ugodnost pri plačilu s čeki: nad 3.000,00 SIT nad 6.000,00 SIT nad 10.000,00 SIT nad 15.000,00 SIT zamik 6 dni zamik 10 dni zamik 15 (Ini zamik 25 dni in več SE PRÍPOROČAMO! Gozdna učna pot je speljana po gozdu, na njej pa je označenih 20 različnih drevesnih vrst, med katerimi je šestnajst listavcev in le štirje iglavci. Poleg učne poti so si "mčki" ogledali še grad, kraško jamo in izvedeli, kaj je varovalni gozd, polnilni sloj, gozdni rob in še mnogo drugega. Vsi listi, ki smucate, ste golovo že smucali na Španovem ali Črnem vrhu. Pot sino začeli v vasi Ja-vorniški Rovt. Po dobri uri hoje in po treh manjšili postankih smo se povzpeli na Španov vrh. Visok je 1334 m in ponuja prekrasno panoramo. Naš trud je bil poplaćan s krasnim razgledom na Triglav, Škrlatico, Mežaklo in Golico. Pot smo nadaljevali proti planinskenui domu Pristava, več kot 350 let stari zgradbi, seveda večkrat obnovljeni in posodobljeni. Prav zaradi njenega zgodovinskega pomena (njen lastnik je bil ludi Žiga Zois), je sedaj zaščitena. V Trzin smo se radostni vrnili ob 18. uri. vodnik Primožjuhant aleksander nadj na svetovnem šahovskem prvenstvu za mlade Vabljeni! Od 24. oktobra do 7. novembra je v zlatem pris-tani.šču - Marina d'or, španskega letovišča Oropesa del mar, nedaleč od Barcelone, potěkalo svetovno šahovsko prvenstvo za mlade v starostnih kategorijah po 10, 12, 14, 16 in 18 let. Na prvenstvu smo imeli tudi svojega predstavnika, trzinski šahovski up, trinajstlet-nega Aleksandra Nadja. Alek-sander nam je po prvenstvu poslal naslednje poročilo: "Pred odhodom na svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo smo se igralci in starši zbrali v soboto, 23. 10., pred halo Tivoli. Z avtobusom smo se odpeljali do Benetk, kjer smo se vkrcali na lelalo in po dveh urah in pol poleta pristali v Barceloni. Vstopili smo v avto-bus, ki nas je pripeljal do Oropese del mar, kjer je bil naš cilj. Čeprav je bila ura že krepko čez polnoč, so udeleženci še priha-jali, zato je prijava igralcev in namestitev po sobah trajala pozno v noč. V soboto, 24. 10., nas je zbudilo sonce, valovi morja in toplo vreme. Hitro smo se spravili na dolgo peščeno plažo in občudovali morje, palme in čudovite hotele. Po kosilu je bila uradna otvorilev prvenstva in prvo kolo, ki smo ga vsi z nestrpnostjo čakali. Moj prvi nasprotnik je bil Buckley iz Anglije z 2120 elo rating točkami. Prvo partijo sem rem-iziral v 18. potezi, kar je bilo za začetek zelo dobro. Za dvig morale je dobro, če začetno parlijo remiziraš ali celo zma-gaš. Drugo parlijo sem igral z Argentincem Pablom La-fontenom (2115 elo rating točk). Po hudem boju oziroma šestih urah igranja in čakanja na nasprotnikovo napako, seni na-pačno potezo na žalost povlekel jaz in tako izgubil partijo. V tretjem kolu sem hitro premagal Adbulla iz Venezuele. Potem so prišle tri usodne partije in tri velike ničle, ki so me stale dobre uvrslitve. V četrtein kolu sem izgubil z Latvijcem Ungurusem (2055 elo rating točk) zaradi napačne taktike, v petem kolu sem v dvoboju s Kolumbijcem Castonom v 15. potezi tiaredil napako in pozicija se mi je sesula kot domine. Poraz je bil neizbežen. V fi. kolu sem pretrpe! poraz z Uzbekistancem Hizarevom, ko sva igrala siciljansko partijo. 7. kolo mi je přineslo malo veselja, saj sem hitro premagal Turka Čelika. V osmém kolu sem imel spet smolo. Še sam ne vem, kako sem mogel izgubiti totalno dobíjeno končnico. Tako znam, kot kaže, izgubiti samo jaz. Na svoj značilen način sem izgubil pomembno partijo s Špancem Siegentalerjem (2.135 elo rating točk). Poraz v 9. kolu z Blackburnom iz Welsa jc bil posledica predhodnega poraza. V zadnjih dveh kolih sem premagal Meloja iz Mozambika in Fran-coza Laurenta (2130 elo raling ločk). Imel sem zelo močne nasprot-nike, v bojili pa sem nabral 4,5 točke, kar je malo manj, kot sem pričakoval. Glede na to, da me je šporlna sreča pustila na cedilu in da sem bil premalo zbran, mislim, da sem kljub vsemu solidno igral in da boni lahko na prihodnjem svetovnem prvenstvu boljši. línkrat dobiš, drugič zgubiš. Takšno je življenje. Lepo je, če zmaguješ, za to pa se moraš naučili igrati. Ko sem sedel na obali morja, sem se spomnil Ro-hovega aforizma, ki pravi, da je šah globok kot morje, širok kot svet in neizčrpen kot narava." Aleksander Nadj Zadnje, 1 1. kolo: Nadj Laurent (f'rancija) 1:0 I. d4 SÍ6 2. c4 gf> 3. Sc3 Lg7 4. e4 dfi 5. Í3 o-o 6. Le3 ScG 7. Dd2 c5 8. d5 Se7 9. Ii4 a6 10. Lh6 Sli5 II. Sge2 f5 12, ef5 LI16 13. Dh6 Sf5 14.Dg5 Dg5 15 hg5 Sg3 16. Sg3 Sg3 17. Th6 Tf5 18. I.d3 Tg5 19. K(2 Kg7 20. Th4 Ld7 2l. Tel Tf8 22. f4! Tf7 23. Kf3 Sh5 24. Se4 Tf5 25. g3 Sffi 26. Sg5 Tg5 27. fgs Sds 28. Kg2 Sb4 29. Lb Sc6 30. I.e4 TÍ5 31. Lc6: Sc6: 32. Tlil h5 33. ghfi Kh: 34. Tfl Sd4 35. g4 Tfl 36. Kfl Se6 37. Kf2 c6 38. Ke3 d5 39. cd5 cds 40. Thl Sg5 41. Tc 1 Se6 42.TdI Sd4 43. g5 Sf5 44. Kf3 Se7 45. b4 d4 46. Ke4 Sc6 47.a3 Kg8 48. Tfl Se7 49. h3 črni je predal - odlična zmaga Aleksandra Nadja nad franeoskim podprvakom. i i i i i i PRIDRUŽITE SE NAM! Uredništvo Odseva vabi vse pisoče, ki jím naš kraj nekaj pomeni, da se nam pridru-žijo! Trzin je neizmerna zakladnica na-jrazličnejših tem za pisanje. Smo v pre-lomnem obdobju za naš kraj, zato prispe-vajte kaj v njegovo zgodovino! Še zlasti vabimo mlade, dinamične fante in dekleta, ki obvladajo pisanje na računal-niku. Vabimo tudi vse, ki bi želeli zaslužiti kak tolar s trženjem oglasov za naš časopis. Obrníte se na koga od članov uredništva ali neposredno na sedež KS Trzin. V naših vrstah boste dobrodošli! Poskusite in viděli boste, da ste lahko tudi novinarji ali pa komercialisti! à sah tako ali drugače Igranje na slepo Od nekdaj so imeli za nekaj nenavadnega, izjemnega, će je kdo odigral partijo šaha, ne da bi gledal na šahovnico in v figure. Dandanes vemo, da močnejši igralci zmorejo slediti partiji brez gledanja. Kdaj zaznamujemo začetke slepcga igranja šaha? Najprej se je treba ozreti na starodavni arabski šah, tistega za časa kalifov. Iz dobe Harana AI Rašida (7. stoletje) se je ohranilo poročilo o šahistu, ki je zmogel igrati na slepo hkrati z nekaj nasprotniki. V Firencah hranijo poročilo iz leta 1266, ki navaja, da je nekdo odigral sočasno tri parlije. od tega dve na slepo. Za velik dogodek v Parizu šteje Philidorovo igranje leta 1744, ko je igral z dvetna nasprotnikoma hkrati. Paul Morphy je odigral S slepili partij, zniagal je in navdušil gledalce, ki ga kar niso hoteli izpustiti iz svoje sredine. Utrujen je le s ležavo pobegnil v hotel. Naslednjega dne je spočit in svež svojemu tajniku na pamet narekoval vseli osem partij. Nov rekord je postavil Harry Pilsbury. V Hannovru je leta 1902 na turnirju dosegcl 2. město zajanowskim in je tedaj veljal za najresnejšega tekmeca Laskerju. Po turnirju se je z vso vnemo lotil slepega šahiranja na 21 deskah. Igral je 11 ur in pol, uspeh pa ni bil zadovoljiv. Gotovo je bil preutrujen. Še istega leta je v Moskvi vseeno postavil rekord na 22 deskah. 17 partij je dobil, eno izgubil in 4 remiziral. Aljehin je lela 1924 v New Yorku igral na slepo s 26 šahisti, leto kasneje pa je Parižane očaral z bleslečim rezultatom slepega igranja proti 28 nasprolnikom: 22 jih je pretnagal, 3 igre je izgubil, trikrat pa je remiziral. Še istega leta je Rikard Reti na turneji po Južni Ameriki v Sao Paulu zviša! število nasprotnikov na 29 - 20 jih je premagal, z dvěma je izgubil, sedemkrat pa je remiziral. Vrstili so se še drugi šahisti, Aljehin pa je leta 1933 v Chicagu postavil nov rekord na 32 deskah. Brazilsko město Sao Paulo je I. I 947 burno doživljalo nastop Miguela Najdorfa proti 45 nasprotnikóm. Najdorf je pričel igrati 24. januarja, končal pa je naslednji dan po 23. urah in 40 minutah igre na slepo. Dobil je 39 partij, 4 remiziral, le dve pa igubil. Gledalci v dvorani so se izmenjavali. Kar 50.000 ljudi si je ogledalo triumfalno igro "el Seňora" in mu z vsem temperamentom izpričalo obču-dovanje. Toda leta 1960 je briljantni rekord Najdorfa presegel madžarski mednarodni mojster Janoš Flesch; v Budimpešti je odigral 52 partij, jih 31 dobil, 18-krat remiziral in doživel le tri poraze. Ta slepi nastop je trajal krajši čas kot brazilski, za nasprotnike pa je imel eno mojstrico, enega mojstrskega kandidata, Il prvokategornikov, 18 drugokate-gornikov in 21 igralcev III kategorije. Po priredilvi je imel Flesch strahovite glavobole, mučila pa ga jc tudi nespečnosl. Neredki iz zdravniških vrst so mnenja, da je izčpava-joči napor pri takem igranju prehuda obre-menitev za zdravje. Ni dvoma, že običajna igra na slepo terja liud napor, zato so po 2. svetovni vojni, zlasti v 60. let ih, opuščali rekorderstvo te vrsle. Dandanes ni veliko slišati o igrah na slepo. Leta 1993 pa so v marcu in aprilu v kneževino Monaco povabili zbir imenitnih šahistov, preizkušenih in borbenih. Turnir je bil povsem svojevrsten; igrali so s pospešenim tempom (pol ure na igralca) in na slepo. Vsak je odigral z nasprotnikom oboje -enkrat z belimi, drugič pa s črnimi figurami, pač po žrebu. Ncnavadni turnir bo zagotovo ostal zapisan v šahovsko zgodovino po atraktivnem igranju in dosežkih šahistov: Karpov in Anand po 8,5 točke, Ljubojević 7, J. Polgar 6,5, Zs. Polgar in Ivančuk po 5,5, Korčnoj, Christiansen, Short po 4,5, Seirawan, Piket 4, Polugajevski 3. Seveda ostaja še vrsta drugačnih možnosti za šahovske igre. Ne bomo se spuščali v ekstravaganco, kakršno si je privoščil Warre Lois - prvak "podvodnega šaha", ko je v globini sedmih metrov blizu Sidneva igral polurne partije; toliko je namreč kisika v potaplaških jeklenkah. Vladimir Nadj BARKA PRISTALA V TRZINU petek, 4. decembra, je bila v novem objektu, nedaleč od gasilskega doma ob Ljubljanski cesti, ki se gaje med Trzinci že prijel vzdevek "molel Šraj", slavnoslna otvoritev novega trzinskega lokala -okrepčevalnice Barca. Okusno urejena okrepčevalnica je prijetna pridobitev za naš kraj, saj bo še kako prišla prav vsem, ki zjutraj nimajo časa za zajtrk ali malico doma. V okrepčevalnici vam bodo pripravili okusen prvi obrok ali prigri-zekzačez dan, še zlasti pestra pa je njihova ponudba solat. Zraven vam lahko pos-trežejo z najrazličnej-šimi toplimi in hlad-nimi napilki in pestro izbiro drugih pijač. Po-leg lokala je prva trzin-ska trafika, v kateri lahko izbirate med na- jrazličnejšimi časopisi in revijami, s kateri-mi si lahko popestrite tudi čas, ki ga přebijete v Barci. Mnenja smo, da je direktorica in lastnica podjetja Signa Lidija Babnik, ki je tudi lastnica okrepčevalnice Barca, na otvoritvi zadcla žebijico na glavico, ko je izjavila: "Prepričana sem, da smo lak lokal v Trzinu potřebovali!" Foto: Mojca Ručigaj stanovanjske hiše v t5 bodo dobra naložba Vse dodatne informacije dobite pri: SGP GORICA, d.d., Predstavništvo Ljubljana, Mestni trg C, tel.: 061/212 956, in na sedežu podjetja vNovi Gorici, Erjavčeva 19, tel.: 065/135 990 ali faks: 065/21 013, vokotni tloris in dve etaži. Njihovo ostrešje bo dvokapno, s slemenom, vzporednim plastnicam terena. V nižjih etažah hiš bodo dnevni prostori z izhodom na vrt, sanitari-jami in drugimi pomožnimi prostori, v višjih nadstropjih pa bodo po tri spalnice z balkoni in dvema kopalnicama. Hiše bodo imele, glede na posamezno vrsto, po 224 m2, 230 m"' in 282 m? neto koristnih površin oziroma po 234, 232 in 296 m2 dejanskih površin. Njihove cene se bodo glede na velikost in vrsto terena gibale od 33 do 47 milijonov tolarjev. Klasična gradnja do tretje faze Gradnja bo klasična, z nosilnimi zidovi iz modularne opeke, etažnimi ploščami z opečnimi polnili ter lesenim dvokapnim os-trešjem z legami in špirovci. Hiše bodo ob prevzemu zgrajene do tretje gradliene faze, se pravi, da bodo pod streho in brez stavb-nega pohištva. Po dogovoru bo podjetje izdelalo tudi fasado ali pripravilo hišo "na ključ". Ob tem poudarjajo, da llorisa hiš ne bo mogoče širiti, po želji kupčev pa so pripravljeni spreminjati notranjo razpored-ilev proslorov. Kot smo že pisali, bodo v soseski T5 zgradili 20 hiš, z gradnjo pa bodo začeli spomladi. Napovedujejo, da bo izgradnja vseh hiš v soseski končana v dveh do Ireh letih. Nedvomno bodo hiše v soseski T5 zaradi vseh ugodnosti, ki jih bodo nudile, dobra naložba. Vrcdnost jim bo z razvojem kraja in zaradi strateško dobre lege zagotovo še rasla. \Aeh dneh tudi zadnji pesimisti ugotavl-jajo, da bodo največje prometne težave Trzina rešene vsaj do začetka luristične sezone. Kaj bo to pomenilo za kraj in Trzince, se nam še zdaj zdi bolj kot utopija. Nedvomno pa bo zelo ugodno, ko se bomo lahko iz centra Ljubljane domov pripeljali že v desetih, petnajstih minutah. Prav gotovo se bo takrat povpraševanje po stanovanjih in hišali v Trzinu, tudi zaradi tega, precej povećalo. Nič ne preseneča podatek iz podjetja SGP Gorica, da se je povpraševanje po hišah, ki jih nameravajo graditi na južnih pobočjih hriba Onger v t.i. soseski T5, odkar smo o lem objavili prve informacije, moćno povećalo. Vabljivo in privlačno okolje I liše v T5 bodo namreč grajene v ideálnem okolju. Kopale se bodo v soncu, saj gre za prisojno pobočje, dvignjene bodo nad dolinski smog, ki se zadržuje po nižinah, pod njimi pa se bo raztezal čudovit razgled vse do Ljubljane in hribov v njenem ozadju. Takoj za sosesko T5 se širi gozd s svojimi senčnimi slezicami, ki kar vabijo na spre-liode in rekreacijske teke. Iz soseske T5 ni daleč ne v stari, ne v novi del Trzina, tako da bo prebivalcem soseske na voljo vse, kar nudi Trzin. Tega pa bo, če ver-jamemo napovedim o bo-dočem kakovostnem razvoju kraja, še precej več. Ker v SGP Gorica napovedujejo, da bodo sosesko v celoti komunalno uredili, bo bivanje v njej prav gotovo prijetno. Popolna komunalna opremljenost Investitorji bodo, med drugim, poskrbeli za asfaltiranje obeli ulic soseske, za enostranske pločnike in cestno razsvetljavo. V T5 bo seveda poskrbljeno tudi za elektriko, kanalizacijo in oskrbo s pitno vodo. V bližini bo hidroforna postaja, ki bo zagotavljala, da v soseski ne bo pomanjkanja vode. V prvi fazi načrtujejo, da bodo hiše priključene na plinsko omrežje trzinske plinarne, kasneje pa naj bi, tako kot preostali del naselja, prešli na zemeljski plin. Hiše bodo imele tudi možnost priključilve na omrežje kabelske televizije, ki jo načrtujejo v Trzinu, poskrbeli pa bodo tudi za druge potrebne komunalne priključke in storitve. Vsi trije tipi hiš bodo prostorni in z lastnimi parcelami Vse parcele bo mogoče urediti v prijetne vrtove, polne okrasnega rasflinstva in cvetja. Povprečna velikost parcele na gradbeno eno-to je 512 m", zaradi razgibanosti terena pa se velikost parcel giblje od 420 do 780 m2. Teren posameznih parcel bo ostal nespremenjen, kjer pa bo potrebno, bodo ob cestah in na mestih največjih visinskih razlik oporni zidovi. Načrtujejo gradnjo treh vrst hiš. Vse bodo imele garaže za dva avtomobila. Glede na dos-topno cesto bo ena vrsta hiš postavljena nad cesto, druga pa pod cesto. V serpentini zgornje ceste bosta še dve hiši, ki bosta imeli bolj kvadraten tloris in tri etaže. Druge hiše bodo imele pra- diskont, kjer je prihranek resničen "Denar je poslal drag" iz rneseca v mesec ugotavlja večina gospodinj in se ubada z uganko, kako prihraniti kakšen tolar, ob tem pa zadostiti vsem potřebám družinskih članov. Izkušene nosilke Ireh vogalov hiš vedo, da se da s pretehtanim nakupovan-jem precej prihraniti pri hrani in tudi pri drugih hišnih potrebščinah. Rešitev je kot na dlani: Obisk diskonta! Vendar ni vsak diskont enako dobra izbira! Tišti Trzinci, ki se spoznajo na cene, so prav gotovo že ugotovili, da daleč naokrog ni diskonta, ki bi nudil ugodnejše nakupe kot diskont Trzin, podjelja Mimesa, v industrijski coni Trzina. Diskonta v OIC, ki mu pravijo tudi diskont Dobrave ali diskont Mehle, sicer ni tako lahko najti, saj nanj ne opozarja prav dosti nazornih smernih label. Do njega pridemo, če se po glavni uvozni cesti v OIC mimo Piramide zapeljemo še dve križišči in v tretjem križišču z ulico Prevale zavijemo na desno. Za večjo poslovno stavbo bomo po slabih sto metrih, spel na desni strani, že zagledali parkirišče in vhod v diskont. Številni kupci so diskont že izvohali in prav zaradi ugodnih cen v njem poslali njegove stalne stranke. Diskont v OIC bi najbolje opredelili kot trgovino z mešanim blagom in hkrati tudi delikateso po nižjili cenah. Na njegovih policah kupci najdejo praktično vse, kar potrebujejo za gospodinjstvo, od živil do čistil in toaletnih pripomočkov. Med živili, ki jih ponujajo, naj omenimo vse za kuho - od različnih vrst testenin, juh, přikuli, začimb, do zmrznjenih obrokov in konzerv za hitro pripravo hrane. Zelo pestrá je izbira sladkarij, od bonbonov do peciva, čokolád, sladoledov in drugih pripoljškov. Vedno so na razpolago vse vrste pijač: alkoholne, osvežilne in neakoholne, kupci pa se radi ustavljajo tudi ob stojnici z vedno svežim sadjem in zmrzovalnih skrinjah z mlečnimi in mesnimi izdelki. Posebna ugodnost diskonta, ki ga vodita brata Mehle, je ta, da nižje, diskontne cene, veljajo že za vsak posamezen kos blaga in da ni treba, kot v večini drugih diskontov, za nižjo ceno kupiti po več kosov istega blaga. To velja tudi za mesne izdelke, pa naj gre za salame, klobáse ali druge vakumsko pakirane mesne dobrote. Ker v OIC Trzin še ni drugih trgovin z živili, razen Pečjaka, so številni obiskovalci in zaposleni v OIC spoznali, da je v delikatesi tamkajšnjega diskonta mogoče dobiti okusen sendvič po naročilu, nekateri pa že tudi vedo, da jim v delikatesi lahko pripravijo tudi poljubilo izbrane narezke. Številni gostinci so že izvohali ugodnejše cene v diskontu bratov Mehle, zalo so, podobno kot nekatera druga podjetja, postali slalne stranke diskonta. V diskontu so se temu prilagodili in že skrbijo za poseben gaslro program, ki gostincem nudi ugodnejše nakupe. Sploh pa je treba reči, da imajo v diskontu v OIC velik posluh za slranke. Ce se pojavi potreba, prav zaradi povpraševanja kupčev priskrbijo zahtevano blago, po naročilu pa blago pripeljejo tudi na dom. Čeprav so cene v diskontu ugodne, vsak mesec pripravljajo ludi akcije, s katerimi stránkám ponujajo različito blago po posebno ugodnih cenah. Akcijskih prodaj je zelo veliko, zato se splača tudi po večkrat priti v diskont. Šele ko kupec primerja cene s cenami v običajnih trgovinah in tudi drugih diskontih, spozna, da se prav v diskonlu v OIC Trzin da prihranili kak tolar, pa vseeno kakovostno zadovoljiti potrebe družinskih članov. Iz tokratne akcijske ponudbe v diskontu, ki velja od 20. 12. do prodaje zalog, direktor in lastnik diskonta Sašo Mehle še posebej opozarja na naslednje vrsle blaga, za katere pravi, da so cene tako nizke, da bi ga bolelo srce, če za to kupci ne bi izvedeli: Vsem Trzincem in bralcem Odseva želimo vesele božične praznike srečno novo leto 1999 in kar največ dobrih in ugodnih nakupov! k i kg zaboj kom. zaboj 899,90 SIT 109,90 SIT 799,90 SIT 2.340,00 SIT 119,90 SIT 3.100,00 SIT 299,90 SIT Diskont je odprt od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. Pridite in prepričajte se, da v tem diskontu res lahko prihranite denar in tudi čas! vrat - dimljen B.K. alpsko mleko 3,2 % sir - šmarska gauda pivo Union 0,5 slekl. pivo Union 0,5 pločev. pivo Laško 0,5 slekl. toaletni papir 8/l Exclusiv deterg. za posodo_ KZ Mellika Ljublj. mlekarne Mlekar. Celea Paloma Pril kolektiv Mimese najmodernejsi honda center je v trzinu ÂVTOMARKE ^e v prejšnji številki Odseva smo zapisali, da je podjelje Avtomarket v Industrijski coni v Trzinu odprlo sodoben Honda center Trzin. Ko smo Center obiskali pa srno izvedeli, da gre za najsodobnejši Honda center v Sloveniji, ki svojim stránkám, med všemi podobn-'mi centri, nudi tudi najširšo ponudbo vrhunskih using. Center je odprlo podjetje Avtomarket, ki ima sedež v Črnučah na Dunajski cesti 421. Avtomarket sodi med največje trgovce z avtomobili v Sloveniji. Podjetje, ki se je sprva ukvajalo izključno s prodajo novih in rabljenih avtomobilov, se lahko pohvali tudi z lastnim leasingom. Ore za eno od stránkám najugodnejših leas-inških podjetij, saj za podpis leasing pogodb ne postavljajo prehranili zahtev, pogodbe pa sklepajo tudi pod zelo ugodnimi pogoji. V Avtomarketu pravijo, da jim to omogoča prav zaupanje, ki ga imajo do svojih strank. Široka izbira avtomobilskih znamk Avtomarket ponuja zelo široko izbiro avtomobilskih znamk. saj je pooblaščeni prodajalec avtomobilskih znamk: SUZUKI, HONDA, TOYOTA, SUBARU, PROTON, lADA, KIA. Ob naštetih avto-mobilskili znamkah pa nudijo tudi nakup vozil znamk: RENAULT, VOLVO, OPEL, CHRYSLER in seveda veliko izbiro rabljenih vozil. Leasing ponujajo za vse vrste novih osebnih in lahkih dostavnih vozil ne glede na avtomobilsko znamko. Poleg leasinga za nova in rabljena vozila kupcem nudijo tudi ugodne kreditne pogoje za nakupe vozil, pomagati pa si je mogoče tudi z zamenjavo vozil po načelu staro za novo. Celostna ponudba Honda centra Trzin V trzinskem centru stránkám omogočajo vse to, ob tem pa za vozila znamke Honda nudijo ludi vse avtomehanične, avtokleparske in avtoličarske storitve. Zaposleni v Honda centru Trzin vam lahko opravijo optične meritve podvozja ter teste zavor in aniortizerjev. V centru je mogoče kupiti tudi rezervne dele in dodatno opremo, ki jo tudi vgradijo. Med drugim je mogoče nabaviti tudi avtoradije in zvočnike, prtljažnike in kovčke iz programa Thule ter pnevmatike vrste Dunlop. Pnevmatike vam v Centru tudi namestijo na vozila. Hondini avtomobili sodijo v sam vrh ~OT^J23^ salonu si lahko ogledate različne S posluhom Z.1 člověka, modele Hondinih vozil, pri nakupu pa M se lahko odločate med všemi tipi vozil tega japonskega proizva-jalca. Kupci lahko izbirajo med številnimi izvedbami priljubljenega Civica, ter modeli: CRV, Integra, Legend, Shuttle, Prelude, Accord, po novem letu pa bodo ponudili ludi nov model cestno -terenskega vozila HRV. Strokovnjaki Avtomarketa že vrsto let prodajajo Hondine avtomo-bile, tako da so se lahko dodobra prepričali o kakovosli vozil tega proizvajalca. Ore za avtomobile izjemnih tehničnili lastnosti in brezhibne izdelave. Avtomobilom drugih proizvajalcev lahko konkurirajo po zanesljivosli, ceni, bogali notranji opremi in predvsem po kakovosti. Za vsa vozila nudijo dve letio garancije brez oniejitev, se pravi ne glede na Število prevoženih kilometrov. Prav zaradi kakovosti in drugih ugodnosti, so se pri Avtomarketu odločili za promocijo Hondine blagovne znamke v Sloveniji. K temu bo pripomogel tudi Hondin center Trzin, s katerim so pri Avtomarketu želeli predvsem sledili zahtevam kupčev in jim omogočiti popolno ponudbo. Najsodobnejše naprave in usposobljeni strokovnjaki Honda Center v Trzinu ima 2.500 m2 površin, od tega jih je 600 namenjenih servisiranju vozil vrste Honda. V centru so strokovnjaki, ki so posebej dodatno specializirani za servisiranje hondinih vozil. Z najsodobnejšimi napravami in svojim strokovnim znanjem lahko zagotavljajo popolno varnost in tehnično brezhibnost Hondinih vozil. Kot nam je zatrdil vodja centra Romeo Podlogar, v cenlru Honda lahko v najkrajšem času kakovostno opravijo vse zahtevane naloge. Strokovnost zaposlenih je jamstvo, da stránkám ne bo třeba dolgo čakati in da bodo z uslugami centra zadovoljni. K zadovoljstvu pa velik delež prispevajo že sama Hondina vozila, ki zares sodijo v vrhunski razred varnih, udobnih in sodobnih avtomobilov. V Honda centru Trzin vas z veseljem pričaku-jejo. Vse informacije lahko dobite vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, servis pa je odprt od 7. do 16. ure. Ob sobotah lahko informacije dobite od 8. do 13. ure. Za podrobnosti se lahko dogovorite tudi po telefonu 162-33-00 ali 162-34-50. Volitve so ravno za nami in še vedno mi donijo po glavi razne obljube kandidatov, ki so se potegovali za "novo obliko" Trzina. "Zdaj je čas, da Trzinci naredimo nekaj zase. Trudili se bomo, da se bomo več družili ter ustvarili neko medsebojno prijateljsko vzdušje. Organizirali bomo razne izlete, družabne večere ter seveda ne bomo pozabili na mladino, ki je prihodnja luč Trzina. Pa rekreacija - seveda, Trzinci moramo zdravo živeti, da bomo lahko s polnimi močmi stopali v vsakdan." Obljuba za obljubo ... No, optimistično smo šli na volitve z mislijo, da bo od danes dalje vse drugače. Res? Trzin gre še vedno po starih poteh, mogoče še slabših. Sicer je res, da še ni preteklo toliko časa, da bi bile spremembe lahko vidne, vendar pa ni potrebno kvariti tega, kar je bilo prej v redu. Gre namreč za aerobiko v KUD-u, ki je do sedaj potěkala dvakral leđensko. Ženske vseli starosti smo se zbrale, da bi si popestrile vsakdan in nazaduje tudi nekaj naredile za svoje zdravje in boljše fizično počutje. Dvorano smo kar drago plačevale, a telovaditi smo morale v ledeno mrzli dvorani, polni prahu. Smo si lo zaslužile? Kako je telovaditi v mrzlem prostoru, ko imaš neriehno v mislih, kako te zebe in se bojiš, da boš jutri zbolel? Ali potemlakem delaš kaj koristnega za svoje telo ali si samo plaćaš, da zboliš? No, voditeljici aerobike je zadnjič prekipelo in odločila se je, da v Trzinu ne bo več vodila aerobike, saj so pogoji nemogoči. Tako lahko sedaj Trzinke hodimo v Jarše na aerobiko. Ostajam brez besed. Kaj pa vi? Upamo lahko le na boljše čase, ko bo res nekdo přišel na "oblast" in naredil oziroma izpolnil vsaj delček obljub, s kalerimi se je širokousti! pred volitvami. V pričakovanju boljših časov vas lepo pozdravljam in upam, da bomo nekoč res zaživeli v prijetili skup-nosti. Neiíčakana N.N. P.s. ur.: Žc večkrat smo opozorili, da nepod-pisanih pišem bralcev ne bomo objavljali. Prav bi bilo, da bi se spoštovana N.N. kot prava Trzinka le podpisala pod svoje pisanje. Tokral smo spet naredili izjemo - recimo, da je k lemu pripomogel eden od treh sivolasih možičkov, ki ta mesec razveseljujejo otroke, predvsem pa je krivo lo, da gre za res pcreč problem, na kalerega je Ireba opozoriti novo vodstvo Trzina. Ob tem pa si ne moremo kaj, da bralke ne bi ošleli tudi zaradi neučakanosli, saj novo vodslvo niti še ni pre-vzelo svojih funkci] in začelo delovati. To se bo uradilo zgodilo šele s I. januarjem 1999, zalo še ni čas, da bi nad tem vodstvom že obupali in začeli čakali na novo. Treba je tudi reči, da je prav prejšnjemu svetu KS uspelo poživiti šport in rekreacijo v Trzinu, da pa denarja za kaj več ni bilo. Naj bo lorej gornje pismo spodbuda za lisle, ki bodo v Irzinski občini zadolženi za lo področje, da kaj naredijo za ženske, ki si želijo aerobike. POZIV TRZINSKIH PLANINCEV LOVCEM S poštovani! Rad bi opozoril na dva pereca problema, ki sta me motila v zvezi z vašim časopisom v času tranzicije v Trzinu: 1. Molilo me je, da je bil nekdo polcg lega, da je bil predsednik Sveta KS Trzin, še časnikar. Kaj si bo novi župan Trzina dovolil, lahko samo ugibamo, vendar inenim: ODSEV NAJ POSTANE NEOD-VISEN ČASOPIS, TAKO DA BO UPRAVA LOČENA OD UPRAVLJANJA ČASOPISA. 2. Bilanca raznašanja Odseva v dveh letih je bila: vsaj enega izvoda nisem nikoli přejel. Zadnjega, volilnega, sem dobil vsega mokrega v mlakuži zraveii česle. Ker sem sam raznašal časopis, vem, da se časopisov ali revij tako ne srne raznašati. Raznašanje je treba tudi pravično nagraditi, recimo 50 SIT za izvod, seveda, če je pravilno. Če je le mogoče, je treba časopis dali v poštni nabiralnik ali vsaj na mesto. kjer ga ne doseže dež ali veter. Milan Prešeren P.s. ur: Gospodu Milanu Prešernu in ludi vsem bralcem, ki niso přejeli časopisa tako, kot bi bilo potrebno, se opravičujemo. Problemov z raznašan-jem se krepko zavedamo in jih bomo skušali v prihodnje, še zlasti ker bo Odsev poslej verjetno občinsko glasilo z uradnim delom, ki bi moral bili dosegljiv vsem občanom, odpraviti. Kar se tiče sodelovanja dosedanjega predsednika KS Trzin v uredniškem odboru, pa moramo povedati, da je bil g. Tone Ipavec eden najbolj gorečih privržencev ponovne obuditve Odseva. Brez njega Odseva verjelno ne bi imeli. Založnik Odseva v preteklih dveh letih je bila KS Trzin, zato je bilo povsem upravičeno, da je bil v uredniškem odboru ludi predsednik Sveta KS. Treba pa je tudi reči, da se g. Ipavec ni vmešaval v uredniško poliliko pri urejanju vsebine časopisa, včasih bi celo želeli več njegovih sugestij. Ure-janje časopisa je bilo povsem pre-puščeno ostalim članom uredništva, na željo Sveta KS pa smo le enkral omilili naše kritike, ki so letele ravno na račun dela svetnikov prejšnjega mn-data. Se zdaj snio prepričani, da so bile kritike upravičene, ker pa bi takrat lahko naredile več škode kot koristi, smo jih omilili. Med vlogami, ki se že zbirajo na občinskem svetu, jc ludi prošnja članov PD Onger Trzin za zaščilo divjih rac in prepoved streljanja v neposredni blizini naselja. Ker menimo, da bi prošnjo planincev podprl šc mar-sikak drug prebivalec Trzina, pismo objavljamo v celoli: Vodstvo občine Trzin prosimo, da nam pomagale uresničiti našo veliko željo. Želimo, da posredujete pri lovcili Lovske družine Mengeš, pa tudi pri drugih, da ne bi več streljali živali severovzliodno od t.i. bele ceste. To je predvsem v blizini trzinskega bajerja. Ob zadnjem začetku lovske sezone je bilo za marsikoga mučno gledati lovce, ki so streljali račke v bajerju. Šc posebej mučno pa je bilo nam ter našim otrokom in vnučkom, saj smo račke krmili skozi vse poletje. Dosegli smo celo, da so bile popolnoma krotke in niso več zbežale, če se jim je kdo približal. Mislimo tudi, da je lislo območje že pred časom izgubilo prvotni pojem gozda in je zdaj pravzaprav bolj sprehajališče, ki ga uporablja vse več občanov. Predlagamo dogovor z lovsko družino, saj po naših pojmili tovrsten lov na pragu hiš ni ne športen, še manj pa časten, hkrati pa nevařen tudi prebivalcem naselja. Z ozirom na velikost naše občine mislimo, da lahko celo sprejmete odlok o prepovedi lova na celotnem območju občine. V primeru, da potřebujete kakršnokoli poinoč, smo vam radi na voljo. člani PD Onger Trzin predsednik Rudi Sclioss V£2tNf0f>MAC1JSia miNCI HED filL TRZINCI Vodja izmene, Bernard Malalan Tamše ob otvoritvi ni skrival zadovoljstva:"Ko pride poletna sezona in turisti, bo tole Las Vegas. Ponudbo bomo skušali popestriti še s spremljajočim dogajanjem in aktivnostmi. Morda tudi z nagradnimi igrami...Čaka pa nas seveda še postaja TRZIN--NOVI. Na konju smo!" Slaščičarke so pekle dva dni in noči, a je piškotov, linškega peciva in parkeljnov vseeno kmalu zmanjkalo. Ostalo je le nekaj turškega medu, vseeno pa so pov-abljenci sladkarije in punce pohvalili za trud. Čeprav so bili glede obvoznice in njenega financiranja v igri številni scenariji, smo domaćini do zadnjega skrivali džokerja v hlačnici - in uspeli!? Pa poglejmo. V, za la letní čas, rekordno kratkem času osmih dni so bili najprej narisani nacrti, nalo postavljeni temelji in končno vstavljeni lični zabojniki. Zraven sodijo še zapornice in korita za rože, pa je. Tako je - v križišču pri gasilskem domu se ponosno razkazuje cestninska postaja TRZIN-STARI, ki mu bo konec meseca sledila do potankosti enaka konstrukcija TRZIN-NOVI. Pri prvem šlelju dnevncga izkupička so številke pokazale, da se skozi naš konec dnevno prepelje 30-40 tisoč vozil, iz mm----——--voznikov pa se da vedno kaj izlisniti. rOb otvoritvi prostorov se je zbralo kar lepo število radovednežev, ugledni gostjc so prišli in pre-rezali trak, igrala je godba, ognjemel je dodal piko na i, šoferji pa so svojo radosl izražali z glasnim hupanjem in mahanjem v pozdrav. Res je bilo lepo, otroke zaposlenih je obdařil še Miklavž in, zgovoren kol le kaj, nekaj kosmatih povedal ludi zbranim in delil mandarine. Cestninska postaja TRZIN - STARI dan pred sněžním metežem. Osebna vozila bodo v drugem plačilnem razredu-130 SIT. Domaćini imamo priznan 40% popust ali pa mesečno vozovnico. Gostje in povabljenci so se komaj dali pregovorili za skupinsko fotografijo, saj bliskavice škodujejo tenu in bistremu pogledu. Bili so si edini, da je investicija upravičena in družbeno koristna, prireditev pa je odlično uspela. ANKETA: Dobro leto, a ne za v anale! -Ob vseh zapletih z obvoznico Trzinci vendarle srečne roke?! eeswwicA postaja - zlata jama Dogodek je popestril nastop novomeškega kantavtorja Simona Kuprešanina-Simča, ki se je občinstvu představil s predelavami uspešnic iz zgodnjih 80-ih:"Stand by me" in "I need a hero". Slednjo je na željo mnogih ponovil še dvakrat in požel ovacije. REDAKCIJA: Vezisti: Kontrolor: Petruši Odgovorna za reklamacije: Korenspondenca: Irgolič, Zurbbrigen, Rosa Gomiljščak, Primic Madžar, Šarinič v men letu nova imena tt&imm uuc Prav ste přebrali: Ker gre naš kraj nezadržno v korak s časom, se bomo morali pač sprijaznili z določenimi spremembami, ki bodo polepšale naš vsakdan. Tako je skupina vaščanov, bolj znana pod imenom "Gibanje za krajevno samoiniciativo - 26 maj", dala v ustavni postopek predlog za preimenovanje nekaterih trzinskih ulic in poti. Ker so zbrali 150 podpisov, bomo o tej ideji odločali novembra na glasovanju. Na levi strani so sedanja imena ulic, na desni pa novopredlagana: Mengeška - Harmonikarska pot Kidričeva - Butros Gallijeva avenija Blatnica - Ploščad Mirana Čanaka mnišimja os koncu lei fi 365 dni leta 98 se počasi izteka in prav je, da razmislimo o slvareh, Ijiideh in dogodkih, ki so zaznamovala lo lelnico. Za ene dobro, za druge še boljše-tako je pač v življenju. Kolo usode se vrti po svoje, hoteli to ali ne. Vrti...vrti.... Gojko Kandža, 50, nogometni trener tret-jeligaša in lastnik okrepčevalnice: "Kaj ne bo dobro...Super je! Evo, Abrahama sem praznoval, lani sem přišel h klubu in že letos smo pod-prvaki jesenskega delà lige, dobil sem vnuka Tomija. Drugo leto je zaradi mene lahko še boljše! Za koga glasujem? Pa, za Srečka Katanca in Tanjo Ribič, ona je dobra igralka in pevka. Za moje pojme je bil najboljši dogodek leta obisk Esmeralde pri nas, lahko pa tudi zmaga Primoža na velikanki. Lep Mjuša Kobiljšek, 19, administrativ, tehnik: "Bolj za silo, povprečno. Za mater samohranilko lahko rečem, da tudi naporno. Upam, da bo leto ob koncu tisočlelja prijaznejše do ljudi, da bo manj vojn in nasilja. Da bi se med seboj imeli malo rajši, pa veliko zdravja, seveda. Najbolj mi je bil letos všeč Andrej Miklavc, upam, da bo tudi to sezono dobro švigal med vratcí. Dogodek lela? Vsekakor film Titanik in zaslužena zmaga skupine Kingston na .Melodijah morja in sonca. Srečno!" Srečno. 4 mesečni Patrik pa je med tem radovedno zrl v svel iz toplega vozička in pasel ovčice. Smiljan Kolesa, 41, papirničar: " Hja, zame je bilo kar dobro leto in želim si le, da bi bilo naslednje še boljše. Za dogodek leta bi proglasil SP v nogometu v Franciji, za osebo pa predlagam Marka Milica." Zakonca Škrbinšek. Zlatka, 67, prevajalka v pokoju: "Mislim, da je bilo to leto kar O.K.- tudi kar se tiče Slovenije. Od leta 99 pričakujem same dobre stvari, zdravja in veselja. Vendar je treba do Silve-strovega še toliko postoriti: poslati voščilnice, dvigniti dividende, plaćati za Posočje, odmrzniti škrinjo... Glasujem za Špelo Pretnar in Esmeraldo-to sta pravi personi zame. Najbolj pa me je navdušila vaja naših in Natovcev, škoda le, da se Miša ni bolje odrezala na Sejšelih." Gerhard, 71, inženir visokih gradenj: "Tudi sam sem zadovoljen s potekom lela. Enkrat boljše, drugič slabše. Za dežjem vedno posije sonce. V prihodje pričakujem izboljšanje mednarodnili odnosov s sosednjimi državami, za občino Trzin pa verjamem v vse na-jboljše. Kot osebnost ini je bil zelo všeč kancléř Kohl, pa tudi Anka Senear. Za dogodek lela še sprašu- jete? Mhm, no, afera Lewinski in nepozabni duet Simone Weiss in Al-bana v Hali Tivoli. Nasvidenje in srečno!" Nanka Lešnik, 54, gospodinja: " Kaj naj rečem-dobro, ampak bi lahko bilo še ma-jčkeno bolje. Napovedujejo veliko snega, zalo si želim Silvestrovo preživeti v soseski, kjer bomo šli z družbo od hiše do hišc. Kol prireditev leta bi glasovala za projekcijo filmov Tony Utvara pred kratkim v našem kulturnem domu, za osebnost leta pa bi izbrala Blažko Muller. A zakaj? Ker mi je simpatična. Bralcem časopisa pa želim veliko Voditelj připrav: Šeširnik Uradni časomerilec: Zavčar f Gašper Ogorelec ) Pod gozdom - Aleja Schwarzwald ali Mesarski klanec Kratka pot - Pečovnik - Pidžijev kot Reboljeva - Kopitarjev bulevar ali Abrahamova ulica Šprtiha - Cesla dr. Laskana P. S. . Vaše predloge lahko pošljele do 25. januarja. Simpatizerji "Gibanja za krajevno samoiniciativno - 26. maj" si od januarskega glasovanja obetajo veliko, hkrati pa medse vabljo tudi nove člane in članice. IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE 01.11.1998 Ob 06.45 uri je voznik os. avta R.Z. iz Kamnika zbil srno blizu odcepa proti bifeju "Čep" na regionalni cesti ob zaključku naselja Trzin. Pri tem je na avtu nastala materialna škoda za okoli 300.000,00 SIT. Za srno je poskrbel lovec, voznika pa so bil napolili na zavarovalnico. 02.11.1998 Ob 09.10 uri so prijavili poškodovanje stekel na osnovni šoli v Trzinu. Policisti so ugotovili, da sta razbiti stekli velikosti 90 x 140 cm in 140 x 140 cm. Policisti so pričeli z zbiranjem obvestil o povzročitelju, ohenem so ugotovili, da se v poznem popoldanskem in večernem času tam pogosto zbirajo otroci brez vednosti slaršev, ki jim za početje otrok ni mar. V okolici šole zato policisti zdaj pogosteje opravljajo obhode. 03.11.1998 Ob 06,05 uri je bil prijavljen vlom v bife "Blalnica" v Trzinu. Ugotovljeno je bilo, da NN storilec te noći med 03.10 in 05.40 tiro preščipnil klučavnico obešanko na stranskih vratih in tako přišel do glavnih vrat, ki jih je odprl s silo. Iz notranjosti je vzel različne alkoholne pijace in več zavojev s cigaretami različnih znamk, iz blagajne pa še za okoli 5.000,00 SIT menjalnega denarja. Škoda znaša okoli 330.000,00 SIT. Kriminalisti so opravili ogled in pričeli z zbiranjem podatkov. Ob 14.30 uri je bila prijavljena tatvina denarnice iz pisarne podjetja ESC d.o.o. v Trzinu na Motnici. NN storilec je med 08. in 12. uro izkoristil odsotnost oškodovanke in vstopil v pisarno 1er vzel denar-nico z vsebino v vrednosti približno 80.000,00 SIT. 07.11.1998 Ob 01.00 uri je občan prijavil, da je na Kidričevi ulici v Trzinu eden od lokalov še odprt in da v njem razgrajajo ter s tem motijo nočni počitek. Policisti so na kraju ugotovili, da je po izteku obratovalnega časa obratoval lokal Caffe Picolo. Prav lako so ugotovili kršitev javnega reda in miru, saj so morali dva od vročekrvnežev celo pridržati do iztreznilve. 0 lem je podana prijava sodniku za prekrške ter poročilo na inšpekcijske službe. 17.11.1998 Ob 22.00 uri so zaprosili za intervencijo v Trzinu na ulici Pod gozdom, kjer je močnejši zakonec izkoriščal svojo premoč in prelepal ženo. Ob prihodu policistov se je pomiri! in bo prijavljen sodniku za prekrške. 23.11.1998 Ob 2 1.20 uri so policisté zaprosili za posredovanje na Mlakarjevi ulici v Trzinu, kjer je doma pijani oče razgrajal in hotel pretepsli sina. Po opozorilu se je pomiril. Prijavljen bo sodniku za prekrške. 28.11.1998 Ob 23.55 uri so bili policisli poklicani v gostinski lokal King pop v Trzinu na Ljubljanski cesti, kjer je G.P. iz Trzina razbil steklo na vratih in ogledalo v lokalu. Policisli bodo zoper njega napisali kázeňsko ovadbo. 30.11.1998 Ob 1 2.35 uri so policisti v Trzinu zaustavili osebni avto, v katerem je hrvaški državljan prevažal šliri tujce, ki so ilegalno preslopili mejo. Dva sla bila iz Kitajske, eden iz Egipta in eden iz Iraka. V razgovoru so povedali, da so se za pol preko Slovenije odločili, ker so tukaj kazni nižje, potujejo pa na zahod. Po postopku pri sodniku za prekrške so bili nastanjeni v Prehodnem domu za tujce v Ljubljani. 01.12.1998 Ob 1 1.30 uri se je v Trzinu na Kidričevi cesli pripetila prometna nezgoda med voznikoma os. avtomobilov M.J. iz Mengša in R.Š. iz Kranja, ki je nezgodo tudi povzročil zaradi nepravilnega premika z vozilom. Pri tem je nastala materialna škoda za okoli 150.000,00 SIT. Povzročitelju je bil na kraju izdan plačilni nalog. 04.12.1998 Ob 07.10 uri je bil prijavljen vlom v trgovino Zastopnik v Trzinu. NN storilec je v času od 0.15 do 07.00 ure tega dne na vzvod odprl zadnja vrata trgovine in iz nje odnesel več oblačil, večinoma znamke Black Jack, kot so smučarski kombinezoni za otroke in odrasle, jakne z mandro, smučarske hlače, ženske zimske jakne, tanjše in debelejše nogavice, trenirke MCReas, otroške jakne Puccini, srajce in jakne iz termoflisa, različne bunde, brezrokavnike, podložené jeans jakne in drugo. Lastnika je oškodoval za preko 600.000,00 SIT. Policisti so pričeli z zbiranjem podatkov za storilcem, vse občane pa naprošajo, da jim sporočijo kakršnekoli podatke, ki bi pripomogli k odkritju slorilca ali vzetih predmetov. 05.12.1998 Ob 23.55 uri so zahtevali intervencijo v lokalu Baron bar. Ugotovljeno je bilo, da je S.P. brez razloga z glavo udaril R.N. Oba sla iz Trzina. Prvi je svoje ravnanje opravičeval, češ da ga je drugi nekaj užalil, vendar je ugolovljeno, da se je zmotil v osebi in udaril napačnega. Prijavljen bo sodniku za prekrške. 06.12.1998 Ob 00.20 uri so policisli opravljali nadzor v lokalu "Kralj" v Trzinu. V lokal je přišel pijani M.S., katerenni je že pred tem bilo odvzeto vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Zagrabil je policista za oblačila in ga pričel zmerjali. Ker se ni pomiril, so bila zoper njega uporabljena prisilna sredstva, tako da je bil obvladan in odpeljan na policijsko postajo, kjer so ga pridržali do iztreznilve. Sledi prijava sodniku za prekrške. Ker smo vslopili v mesec pred novoletnimi prazniki, se, kol vsako leto, pojavlja uporaba razne pirotehnike. Radi bi opozorili predvsem starše, da pazijo na svoje otroke, da ne bodo uporabljali pirotehničnih izdelkov, saj so li žanje nevarni in jih tudi v većini primerov ne znajo uporabljali. Če pa jih že uporabljajo, naj takšne, ki so primerni njihovi starosti in le pod budnim očesom slaršev. Tako se bomo izognili marsikakšni neprijetnosti in bolečini. PRAV JE, DA PRI UPORABI PETARD IN DRUGIH PIROTEHNIČNIH IZDELKOV UPOŠTEVATE ZAKONSKO DOLO-ČILO, DA JE NJIHOVA UPORABA OMEJENA NA ČAS MED 26. DECEMBROM IN 2. JANUAR JEM. PREPOVEDANA JE UPORABA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV V STRNJENIH STANOVANJSKIH NASELI IH, V 2GRADBAH IN VSEH 2APRTIH PROSTORIH, V BLIZINI DOMOV ZA OSTARE LE, VRTCEV, ŠOL, CERKVA, KINODVORAN, GLEDALIŠČ IN STADIONIH, V PREVOZNIH SREDSTVIH, NAMENJENIH POTNIŠKEM PROMETU, POVSOD TAM, KJER SO ŠPORTNE All KULTURNE PRIREDITVE TER SEVEDA NA KRAJIH, KJER SE JE NAKUUČNO ZBRALO VEČ LJUDI. NE DOVOLÍTE SI, DA BI S PRETIRANIM POKANJEM POKVARILI PRAZNIKE UUDEM, S KATERIMI SOBIVATE! Nasvidenje januar ja. FAl^E.. Blatnica 1. p.p. 128, 1236 Trzin (Piramida) tel/fax: 061/162 18 00 DRUŽBA ZA TRGOVINO IN SVET0VANJE GSM(NMT) 04/(0609; 635 933 Vsem bralcem Odseva in občanom občine Trzin želimo veselo božično in silvestrsko praznovanje, v letu 1999 pa kar največ lepih dni, veliko sreče, zdravja in uspehov! Vsem ženskam želimo, da bi praznovale urejene in lepe in da bi bile v letu, ki prihaja, deležne veliko občudojočih pogledov! TRGOVINA Z LASNO KOZMETIKO ODPRTA: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 900- 1700 lasna kozmetika in oprema za frizerske salone r • 11 a n d MAIHTHENO. IÎAUJA NAJBOUŠE ZA VAŠE LASE ING ŽELIMO VAM 5. 1236 TRZIN ICI.. 061/189 55 00, fax: 061/189 55 Vsem svojim stránkám in občanom nove občine Trzin voščimo vesele božične praznike in želimo srečno, uspešno in zdravo novo leto 1999! Sporočamo, da bomo imeli od začetka prihodnjega leta novi delovni čas: pon. - ćetr. 6.00 - 01.00 pet. in sob. 6.00 - 02.00 ned. in praz.1 6.00 - 24.00 Blatnica 1 (piramida), tel.: 162 13 90. KAKŠNA IZBIRA! VSEM SVOJIM STRÁNKÁM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1999. POOBLAŠČENI PRODAJALEC in SERVIS VOZIL OPEL avtotehna W0@ in KOSEC d.0.0 Kamniška 19. Domžale, tel. 715-333. 716-092 OREL'S- KERSAN D.O.O. Ljubljanska 24 1236 Trzin FAX/TEL.: 061/716-385 041/683-787 041/730-418 ij/íj ^JošSii; iriiJijii/Jsl'-jh prohvíijtiha/jTl on° "''^jp'-;^-- ",'ZliShi'jú '^Síf^l^S^SziiÁ 'jnul k ^j/jHíi/jjii ^iriú, a/jjgj&i/» 'Dusnlm i. [j/íirijjjj, d^ipjii;] ins 's.upuliib J^ , . ___ ^ SADJE ZELEN JAVA "PRI MARTINEZ" VABI: PESTRÁ PONUDSA VSEH VffigAtQA IN ZELENJAVE, OSVEZILNIH PIJ AC /Ř tWofít PRIBOUSKOV DNEVNO. SVEŽE SEíÓŇSKO^ADJElN ZELEN JAVA, VSAK O AN OD f$0H>0 1900. PRI MARTINEZ, TRZlN, MLAKARJEVA 7. T€L: 061 /. 7/6-734 VSEM TMINCEM, SÊ ZLASTI PA ' našim Jánkám, želimo I SRECNO INVSPESNO, PREDVSEM PA zmAVo NOVO LETO 1999! i *, WĚĚĚĚĚEĚk'' ' '-„aim iOTOKLEPARSW® Robert Pančur s.p. Jemčeva 48 1236 Trzin Tel./fax: 061/711-237 GSM: 041/689-508 Želim vam vesele božične praznike in srečno novo leto! RTV SERVIS Goms.p. ljubljanska 44, Trzin Mon: 061 716-302 mobitel: 0609 644 -121 Popravila: ■ TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike Rajko TESTEN s.p. Gostllna Pr' Jakov Met vam nudi: • Jedl po naročilu • domače specialitete • nedeljska kosila Trzin, Jemevačeva 19, 1236 Trzin, tel.: 061/722 960 GOSTILNA Vsem skupaj želimo vesele božične praznike ter zadovoljno, zdravo in uspehov polno novo leto 1999! Odprto: Petek in sobota: Četrtek zaprto. 10.00 - 22.00 ure 10.00 - 29.00 ure fiVTOLIČfiRSTVO ZVONE VIDMfiR Trzin, Habatova 7b 061/ 714-503 1236 TRZIN Kovinska galanterija Prodaja in razrez pločevine Trzin, Mengeška 55 tel & fax: 061 713-872 Mob: 0609 616-622 CENTER ZA TUJE JEZIKE Slamnikarska 1, Srečno 199g 1230 DOMŽALE Tel./fax: (061) 716 913 ANGLEŠČINA španščina francoščina NEMSCINA Vpisuje v tečaje od 8. januarja dalje. Toni Seiek Teslenova 115, Loka-Mengeš ob glavni cesti Trzin-Mengeš tel.: 061/737-420 Vesel božiČ ii-v sve.čr\o novo I eto ... v- I; Trgovina z. gradbenim malerialom Krakovsko 4b. DOMŽALE TEL: N.C. 061/720-020 TRGOVINA 0611720-560 FAX 0611713-288 e-mail: dom@sam.si hltp :// www.sam.si Prodajni center Laikova vas Laikova vas 84. PREBOLD TEL: 0631702-250, 702-253 FAX 063/702-251 e-mail: lv@sam.si Trgovina z gradbenim malerialom Zg. Siranje i A. Siahovica TEL 061/827-030. 827-035 FAX: 061/827-045 e-mail: dom@sam.si h'ranšizjng: Siporex - SAM SAK d.o.o . KISOVEC TEL: 0601/71-182 FAX 0601/72-07! ÇD OPEKE...DO STREŠNIKA f in še mnogo več...!!! PIZZERIA àaCMà&a Uaùimi im ha pohuÀ'm. VnipwiBi w |wbieqti imw bm* Uafíjímke ipewlUete: laziuye, kmehuti, iqoki, iwiioii, l&ôladm, s pizze. subie, àiadiu, ^M ptSul in wikuiiôka SOIATE, SUPÍCE Oíiičele km lakka mak da u (tudi med ptazuiki) tažen tib. pnuede^kik! é