v V hudih časih živimo! Vsepovsod vlada strogost, zlasti pa pri — cenzuri. V zadnji številki našega lista si hotel bržkone prijaviti na uvodnem mestu zahteve, ki jih je stavilo nemško-štajersko učiteijstvo iob glavnem letnem zboru svojega politiškega društva v Gradcu.*) Toda sl. cenzura je te zahteve — zasegla. — Čudno! Graška »Padag. Zeitschrift« — tudi šolsko-politiški list — je te zahteve vse doslovno ponatisnila ter našla miLost pred cenzuro, a v Ljubljani so bili tozadevno drugih misli. Žal mi je, da seni Te spravil ob prostor v listu; boli me to pa tembolj, ker ni bilo prvikrat, kar so moje vrste konfiscirali. Res, v veliki zadregi sem, kaj Ti naj vbodoče še a k t u a 1 n e g a poročam; zakaj ob sedanjosti, ko je štedljivost najnujnejša čednost in — potreba, je pač škoda za praznine v listu, ki itak niina preveč prostora. Pri- krajšani so naročniki, ki pač težko plačujejo naročnino. Oprostite! — Veš, glede one notice zastran našega štajerskega šolskega »Naredbenika« še danes nisem na jasnem, odnosno ne morem pojmiti, kaj je na tem grešnega in pohujšljivega, ako list piše slabo slovenščino. Šicer je slovenski jezik deželni jezik na Štajerskem, a šele v drugi vrsti: ergo se tudi ne more zahtevati ob naših razmerah, da bi uradni list moral biti pisan v klasičnem slogu, kaj še! Saj se uradni jezik odlikuje — tudi v nemščini — od nekdaj po neki posebnosti. Kdo naj bo potem tako opravljiv in izbirčen?! Prav torej, da so iztrebili one oponašljive vrstice glede štajerskega šolskega »Naredbenika«! Toda, kje pa je tu zdaj doslednost? — Glej, tovariš urednik, se mi že zopet blede. Spoznavanje krivde je prvi korak do poboljšanja. Zato pa hočem vprihodnje biti skroinen iri previden, da Ti nehotoma ne storim krivde. Uradnih odredb danes sploh ne gre kritikovati, pač pa — mislim — se jih sme hvaliti; če so livale vredne. Naše šolske oblasti so za prihodnje šolsko leto že ukazale, zanikarne, renitentne učence z,opet izkazovati ter jih predlagati v strogo kaznovanje. Dveletna vojna doba je tozadevno storila svoje, in šolske naše oblasti so se same nekaj ob tem naučile. To nas veseli, ker smo takoj ob početku vojne vedeli, da inora priti do tega. In prišlo1 je! Zgolj s »pardoniranjem« se pri abstinatni tnladeži ne opravi ničesar ... Priporoča se Ti do.vprihodnje Tvoj štajerski poročevalec. Na dali sv. Abdona 1. 1916. Opomba uredništva: Tudi mi sino v zadregi, ker ne vemo, kaj smemo in česa ne smemo pisati. Mi se ukaza, dobljenega od pristojne v o j a š k e oblasti, strogo držimo. 2e iz lastnega: nagiba nam niti v sanjah ne pride na misel, da bi saino črko zapisali, ki bi bila kvarna moči, veličini in operacijam naše vojske. P r egloboko se zavedamo svojih a v s t r i j s k i h državljanskih dolž n o s t i! Zavedatno pa se tudi, d a z vso svojo silo in z vsemi svo- j i m i s r e d s t v i p o> n a j b o 1 j š i h svojih močeh pospešujemo patriiotično delovanje slovenskega učiteljstva ter takoslužimo velik i nalogi sedanjih burnih dni, čemer dokaz je vsaka številka našega lista! — Naša, dolžnost je pa tudi, da informujemo slovensko učiteljstvo v s a j o tein, kar se godi važnega in pomembnega v a v s t r i j s k e m učiteljskem in šolskem svetu in o čemer pišejo brez zadržka drugi, tudi slovenski listi!