1 GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste^7-. 81. JŠTe w- 11. oisi-totjrra 1899. Leto V J_L- Vojna napovedana. To velja kot ultimatum Boercev. Anglija naj v 48. urah odpokliče vojne oddelke. NA ANGLEŠKEM SO VEESELI VOJNE. Angleški minister se je javno izjavil, damorajo na to noto takoj odgovoriti. L o n d o n, 10. okt. Transvaal-Bka vlada je poslala britiškemu agentu Conyngham Greenu sledečo noto: ,,Vlada jugoafrikanske ljudovla-de je primorana vlado Nj. veličanstva kraljice Velike Britanije in IrBke še enkrat opomniti na 1. 1884 v Londonu med ljudovlado in Zjed. kraljestvom sklenjeno pogodbo, ktere člen 14 belopoltnemu prebivalstvu te ljudovlade dovoljuje gotove prednosti (sledi dotični odstavek ) : Naša vlada želi dalje pripomniti, da so to edine pravice, ktere si je vlada Nj. veličanstva glede inozemskega prebivalstva v republiki pridržala in da bi le prelomljenje onih pravic dovoljevalo vladi delati di-plomatične opombe ali poizvedovanja, med tem, ko ostanejo vse druge uredbe glede pravic inozemcev vladi republike pridržane. V teh vprašanjih je vravnava volilne pravice in sa zastopništvo prebivalcev ljudovlade zapopadeno, in akoravno pravica obstoji, je bila vlada republike vsejedno pripravljena, volilno pravico in vprašanje glede zaRtopuištva z vlado Nj. veličanstva na prijateljski način razmotrivati. Nezadovoljni politični lakaji. Politični lakaji republikanske etranke so pričeli svoj manever za kulisami ter se pričeli obračati proti politikujočimi velikimi kapitalisti. Republikanski politični lakaji so pričeli velikokapitalistom delati preglavice, postali so namreč preveč predrzni, predragi in poleg tega tudi še vedno premalo zanesljivi pevci. Zato je pri velikokapitalističnih vplivnih poskusih v samej stranki opaziti dvoje namer: Prizadevajo ei namreč, da bi vsa važna mesta lasedli možje, kteri z svojimi osob-nimi premoženskimi koristmi dajejo poroštvo, da bodo velikokapitali-etično moč v njih uradih varovali. Ali tudi manjše Blužbe nečejo pre-puBtiti političnemu strojevnemu sa-movoljstvu in zato izdali drugo geslo : „preoBnovo civilnega službovanja", in ta zahteva, da se v javne službe sprejmo le zmožni, skušeni možje. Stroj političnih lakajev kaže, da se hoče vdati prvej zahtevi njegovih velikokapitalističnih krušnih gospodov ; toda Bamo zato, da se za-more tembolj energično drugej zahtevi zoper stavi. Natančno izvajani civilno službeni red pa ne pomeni za nje nič druzega, nego znatno omejeuje njih plenilnega okrožja in o tem nečejo nič vedeti. Ti zahtevajo za njih službovanje na korist velikemu kapitalu — kakor „na-vadni delavci" — tudi primerni zaslužek in si nikakor ne pustč najboljše ugrizljeje pri političnih jaslih previsoko vzdigniti, ali celo odstra-liti. Ti gospodje se ne ustavljajo le strogejšim določbam civilnega službovanja, temveč zahtevajo celo na-Bprotno —olajšanje iste, najuovejši čas so pa postali tako nesramni, da celo zahtevajo popolno odpravo določb civilnega službovanja. Že pred nekaj meseci smo videli, da sega vpliv te male politične garde celo v belo hišo in so celo McKin-leya priBilili, da je blizo 10.000 zveznih služb odtegnil določbam civilnega službovanja, na kar je nastal pravi: ,,Halloh !" med temi stro-jevnimi politikarji. McKinley hoče biti še jedenkrat izvoljen in njegovi velikokapitalistični možje za njim želijo isto. Da pa se temu elementu, iz Kterega se sestavljajo pri volitvah „Working Boys" (delalni dečki) ne zamerijo in te neobhodno potrebujejo p»ri ,,delovanju", moral je predsednik med nje vreči deBet tisoč grižljejev. Ali s tem še niso zadovoljni ti mali politični lakaji in plenilni politikarji republikanske stranke, ter postajajo v svojih zahtevah vedno nesramneji, kakor smo že preje omenili, ter zahtevajo popolno odpravo sistem civilnega službovanja. V tipičnej državi, republikansko pobarvanej korupciji je ,,State League of Republican Clubs" razsrjena sprejela sklepe proti sistemu civilnega službovanja — in čujte — »,ker je ta nasproten upravi te dežele, je neamerikansk in protiustaven." Ti navajani uzroki so prav karakteristični in dokazujejo, da so ti politikarji k narod no-gospodar-skim kapitalistom v šolo hodili. Kapitalisti zahtevajo popolno gospodarsko prostost v varstvo njih ožemalnih koristi. Gospodarsko ože-malno polje za politikarje je patro-naža služb, in zato zahtevajo ti na tem polju enako ,,neomejeno gospodarsko prostost." Ako bi tudi kapitalisti ne hoteli priznati teh čudnih logičnih paralel — morajo vendar delati koncesije že iz jednostavnega uzroka, ker ne morejo udano službovanje političnih strank pogrešati. Demokratični politikarji so pa v tem oziru še na boljem. Za njimi ne stoji toliko velikokapitalistov upiraje se na civilno službovanje. Ti se tudi prav nič ne brigajo za vsa vprašanja in lepo puste postavo ostati postavo na papirju in se smeje v svojo pest. Toda kaj hočemo, ako pogledamo na levo ali desno, povBodi vidimo to „lepo gospodarstvo" naše meščanske ljudovlade: vse steguje roke proti državnej molznej kravi, narod pa gleda in plača. Skabi na morju. Pomorščaki in kurjači na angleških potnih parnikih dob6 povprečno 825 na mesec. Delo kurilcev je posebno na starih parnikih zelo težavno in utrudljivo, stroji in ladija veljajo — denarje. Nove par-uike pa tako gradijo, da nadkrilju-jejo druge v hitrosti in glede prometnih stroškov. Potniki se raje vozijo z brzimi parniki. Stare parnike pa tudi nečejo deti iz službe, dokler so le kaj vredni. Zato morajo njih Btroje do skrajne moči napeti in pri tem so glavna stvar kurjači. Streženje velikih parniških kotlov se je pa potreba priučiti. Ako ne-majo spretnih kurjačev, nemorejo vedno vzdržati visoki parni tlak. Kurjači tudi nesmejo imeti morsko bolezen. Izvanredno močnega života morajo biti, da pri groznej vročini in sila težkem delu vzdržč. Dolgo pri temu delu tako nihče ne vzdrži in stare ljudi zaman med njimi iščeš. Angleški mornarji so zahtevali par dolarjev več na mesec. Njih zahteva je bila odklonjena in pričeli so štrajkati. Parniki so morali ob pravem času odpljuti in sprejeli bo, kar bo ravno dobili. V primorskih mestih je pa vedno dosti ljudi na lazpoiago in jih je lahko dobiti. Marsikdo bi rad odpotoval sem, a nema denarje, da bi plačali pre-vožnjo. Službo zato sprejme ker takoj misli, da bode pri dohodu v kako tukajšnjo luko precej ubegnil. Kapitalisti parniških družb so svo je spretne delavce raje odpustili, nego bi jim plačo še za par dolarjev poboljšali in sedaj nam padaja nesreča parnika „Scotsman" kaki nasledki utegnejo naBtati vsled take umazanosti in skabov. Ali je tr čenje tega parnika uzrok slabo moštvo, še ni dognano in bodo tudi vse mogoče storili, da to za devo Čisto prikrijejo. Prikriti pa niso zamogli, kar se je potem zgodilo, ker potniki so govorili. Skab moštvo se je skazalo kot divja tolpa; vsa disciplina je zginola, ko se je nesreča pripetila. Cel čoln ljudi se je najbrže potopil vsled nezmožnega moštva. Rešeni potniki so pa bili v takem položaju kokor bi prišli v pest tolovajev. Ti tolovajski skabi bodo najbrže zaprti. Zlodejstvo Dominion par-niške družbe pa no bode nikdar kaznovano. Za zgubo parnika bodo zavarovalne družbe plačale odškodnino ; za zločinBtva svojih služabnikov po nesreči jo pa nemorejo storiti odgovorno. Postavo ni £>relomila, ko je v službo sprejela skabe. Sicer bi morale parniške družbe že gledS na varnost potnikov sprejeti le skušene in zanesljive ljudi. To bi se družbam lahko po postavi predpisalo, ali se ne zgodi in ni v navadi. Družbe imajo „prostost" z varnostjo in življenjem na stotine življenj ljudi igrati ali tvegati, samo da jim pet dolarjev zaslužka več ni potreba plačati. To je rcu* kapitalistične države, morebiti bode nesreča ,,Scotsman" ljubezen ne-kterih ljudi do skabov malo ohladila ; saj toliko kolikor se tiče njih lastne dragocene osobe, ktere Be ne bodo zaupali njih lastnim ljubljencem. Mogoče, da napravijo kako postavo, ktera bode morebiti ože-malno prostost parniških družb omejila. Moralično ni zadržanje parniške družbe, ktera je najela tako družbo, nič na višjem stališču, nego dejanje morilca mnozih ljudi Thomassena. Za organizirane delavce je nesreča parnika ,,Scotsman" opravičenje, hudo opravi-čenje, toda nje ne zadena krivda. Udnina, večletDa udnina kakega moža pri kakej organizaciji, daje temu gotovo poroštvo za njegovo stalnost, zaupnost, poštenost in zmcžnost. ljudje, kteri nemajo teh zmožnosti ne postanejo člani Unij, ali ne morejo dolgo ostati. Skab je moralično skoraj vedno manj vredua osoba. Kdor zamore postati izdajica svojih tovarišev, se tudi ne bode obotavljal pri kacih okoliščinah postati tat ali ropar. To je svet poučila nesreča parnika Scotsman." Iz naših novil Unij. Hude praske. M a n i 1 a, 8. okt. Bojevanje proti Filipinci južno od MaDile še vedno traja. Danes se je več raznih oddelkov pomikalo proti vstašem. Tri topničarke bo izkrcale veliko število pomorščakov, med tem, ko bo topovi osigurali napredovanje vojne na kopnem. Ogleduhi so našli mesto Cavite Viejo od ystašev zapuščeno. Blizu Bultosa so bili Filipinci v močnem Btališču za nasipi, ktere so napravili, da bi zaprli pot Amerikancem. Ko so topničarke streljale na sovražnika, prišlo je do obupnega boja. Amerikanci so zgubili tri častnike in devet mož je ranjenih. Med temi je edsu častnik smrtno ranjen. Konečno bo se Filipinci umaknili preko Nova- lete v San Francesco de Malaban. Amerikanci bo vpleuili več španskih topov. Nekega Japonca, kteri je zapovedoval oddelku Filipincev so našli do pasa, tičati v močvirju. Pomorščaki bo pri San Roque zadeli ob sovražnika in se takoj ž njim spoprijeli in pognali Filipince nazaj. Pri tem boju je bil eden Amerikanec usmrten, dva častnika in osem mož pa ranjenih. Izpol-nivši svojo nalogo so se Amerikanci vrnili v Cavite. Dan je bil deževen in soparen. Ceste so v zelo slabem stanu, kar zelo ovira napredovanje amerikanskih vojakov. Mnogo zaprek. Manila, 9. okt. Kakor hitro je sem dospela vest o napadu vsta-šev pri La Loma, pretil je izbruhniti upor v Toudo, okraju našega mesta, toda hitro so ga zadušili. Ves Čas so bili Filipinci zelo nemirni, kakor bi vedeli o napadu, zato so bili Amerikanci previdni in podvojili straže in policijo pozvali pod orožje. Močne patrulje so korakale po nemirnem dolu mesta. Sedaj je zopet vse mirno. 13. pešpolk in del general Schwa-nove kolone, ktere so se južno od Bacoora vojevale, so se vtaborile pri Santa Cruz blizu obrežja. General Schwan ima svoj glavni Btan v nekem samostanu. Praske med Filipinci in amerikanskimi prednjimi stražami so na dnevnem redu. Število Filipincev cenijo na 2000 mož. Jutri zjutraj nameravajo Amerikanci proti San Francesco de Malabon pritisniti. Amerikan-ski vozovi s prtljago so dospeli v Rosario, ktero so danes zjutraj Amerikanci osvojili. Ubežni španski vjetnik je pravil, da imajo vstaši tudi topničarstvo, toda pomanjkuje jim streliva, zaradi tega so včeraj spraznili Cavite Viejo in Nova leto, ko so se bližali Amerikanci. Mornarska brigada, ktera se je včeraj udeležila bojev, se je že na kubanski zemlji bojevala proti Španci. Tudi včeraj je izvršila glavno nalogo boja ter zgubila tri mrtve in trinajst ranjenih. Zdravnika, kteri je med bojem ranjene obiskal, je zadela Bovražna kroglja. Napornega dela na kopnem nevajeni pomorščaki so bili zelo utrujeni. Danes popoludne so vstaši napadli amerikanske črte izven Manile med trdnjavico št. 5 in La Loma. Amerikanski vojaki so odbili napad pri tem pa zgubili tri ranjene. Kapitulacija? O avstrijskem političnem položaju ima „Slovenski Narod" od 20. sept. dober dopis iz Dunaja in ta slove: „Ko je prezident poBlanske zbornice dr. FucIib -azposlal Bvoja vabila za sobotno spravno konferenco, tedaj je bil vsakdo prepričan, da je to zadnji korak, ki se stori v svrho porazumljenja z nemško opozicijo in da bo v slučaju neuspeha tega poskusa naredi konec dosedanjemu cincanju in omahovanju in bo vlada naposled b krepko roko odstranila tiste ovire, ktere delajo nemške stranke funkcioniranju parlamenta. O tem ni nobenega dvoma, da bi merodajni krogi proti slovanski obstrukciji, ki bi adrževala ves državni stroj, postopali vse drugače, kakor bo postopali napram pangermanBko - revolucionarnemu gibanju nemških strank. Slovane bi s kruto silo, z ječo, z bajoneti in z vešali učili ponižnosti in krot-kosti, kakor se je že večkrat primerilo, v tem ko Be Nemcem ne upajo na prste stopiti. Iz nemških časopisov in iz izjav nemških poslancev je razvidno, da tudi Fuclisovi spravri poskusi ne bodo imeli uspeha. Vse okolnoBti kažejo, da se Fuchsov imu povabilu ne odzove nebena nemška stranka. Zadnja beseda se izreče sicer šele pojutrišnjem, al; že danes ni nobeuega upanja več, da bi FucIib in njegovi tovariši imeli priliko, posredovati mej Slovani in mej Nemci. Tudi zadnji poskus na spravo se je ponesrečil, a — čudo golemo — kazen za to naj zadene Slovane. Nemške stranske s-> danes bolj kakor kdnj prepričane, da dosežejo s svojo obstrnkcijo popolno zmago in resnica je, daje to njihovo upanje utemeljeno. Odločitev je v roliab cesarja samega, kar se zgodi, to se zgodi na njegov ukaz in po njegovi volji in zato so vsi pogledi z napeto pozornostjo obrnjeni tja vMeran, kamor je bil poklican ministerski predsednik grof Thun. Tam se izreče odločilna beseda. Thun o v položaj je povsem jaseu. Povedal bo cesarju, da ni vstanu zposlovati volitve delegacije b sedanjim parlamentom, ker Nemci, kakor kaže neuspeh Fnchsovega posredovanja, ne odnehajo od ob-strukcije, in najbrž bo ponudil cesarju kar demisijo ministerstva, ker mu je predobro znano, da minister zunanjih del grof Goluchow-ski in ogrski miuisterski predsednik Szell na jedni strani zahtevata, naj se izposluje volitev delegacije, na drugi strani pa nasprc ujeta vsakemu energičnemu koxv*^ Tz zlasti vsaki pemembi ustave. In ker ruje tudi Nemčija proti sedanji vladi kakor sploh proti desnici, ker tudi oficialna Nemčija podpira Nemce tako, kakor jih je podpirala za časa grofa Holien-warta, ker sta birokracija in gene-raliteta v taboru obstrukcije, se prav lahko zgodi, da sprejme cesar demisijo in bo od vlade samo zahteval, naj s š 14. uveljavi še zadnje nagodbene predloge, da sede bodoče ministerstuo k čisti mizi. V nemških političnih krogih računajo z gotovostjo na odstop Thunovega ministerstva. Prepričani so, da parlament sedanjega ministerstva več ne vidi, da, čuje se celo mnenje, da se vlada še ta teden umakne. In še veliko več pričakujejo Nemci. Navdaja jih yesela nada, da novo ministerstvo jezikovne nared-be za Češko in za Moravnsko razveljavi, da pride torej do popolne kapitulacije pred nemško obstruk-cijo, do popolne in eklatantne zmage nemškega divjaštva. In priznati se mora, da to upanje nemških obstrukcionistov ni neutemeljeno. Bilinskega nasvet, naj bi se vlada premenila v desničarsko ministerstvo, in naj bi desnica sama razveljavila jezikovne naredbe, ta najpametnejši predlog za rešitev krize se smatra zakasnelim. Bili so časi, ko se je dal ta projekt izvršiti, a desnica je z svojo omahljivostjo ugodni trenotes: zamudila. Dispozicije odločilnih krogov niso desnici prijazne, in to toliko manj, ker je nemška katoliška stranka zavzela tako stališče, da jej uajbrže ne bo več dolgo obstanka v parlamentarni večini. Ta stranka se peha za uveljavljenje nemškega binkoštnega programa, a to prizadevanje, ki bije v obraz načelu ravnopravnosti, jo mora prej ali slej spraviti v nasprotje z drugimi strankami desnice. To uvideva tudi nemška katoliška Btranka sama in se očitno pripravlja na to, da se z desnice preseli na levico. Požela je kar je bilo dobiti na dennici, zdaj pojde najbrž na pšenico, ki zori na drugi Btrani. Kakor rečeno, še ni padla odločitev. Cesar še ni govoril, ali ne da se tajiti in tudi najpoučnejši slovanski politični krogi so tega mnenja, da bržkone pade odločitev v smislu nemških opozicionalnih strank. Skoraj gotovo dobe Slovani za svoje triletno hlapčevanje običajno brco, skoraj gotovo pride na krmilo uradniško ministerstvo, to bo. razveljavilo jezikovne naredbe, potem pa apeliralo na Slovane, naj mu tlačanijo in naj še naprej opravljalo zanj tiste lakajske službe, ki so jih opravljali za časa Badenija in Thuna, vsaj toliko časa, da se opravijo najmanjša dela. Prezgodaj je še, govoriti o tem, kako stališče zavzame parlamentarna večina napram uradniškemu ministerstvu, ki bi razveljavilo jezikovne naredbe. Saj nikakor ni gotovo, da bi uradniško ministerstvo sploh našlo še — desnico. Izjava čeških poslancev, sklenjena ua sobotnem shodu, kaže, da se Cehi ne bodo dali za norca imeti, nego da bodo, ako bi se deBnica ne držala svojih načel, izvajali iz tega naravne konsekvence, tako da bi uradniško ministerstvo našlo v parlamentu popoln koas." Razne vesti. Bodalo v srcn. ^ Policaj Bloch je videl te dni v New Yorku mlado italijansko deklico preklinjevaje preganjati starega moža. Mož je konečno iskal zavetje v neki hiši in bežal na streho. Med tem ko je policaj držal deklico, šlo je več mladeničev na streho po moža. Ker na oba stavljena vprašanja nista odgovarjala, ju je policaj zopet izpuBtil. Uro pozneje je čul zgoraj imenovani policaj, da se je v neki hiši izvršil umor. Pridši tja, je našel v tretjem nadstropju 281etnega Jožef Mariana z bodalom v srcu, ležati mrtvega v postelji. V isti sobi je našel deklico, ktera je preganjala starega Italijana. Deklica je pripovedovala, da je sestra mrtveca, 14 let stara in jej Carmela ime. Policaja ni hotela poznati in trdila, da ves dan ni bila iz hiše. Pripovedovala je, da je njen brat prišel opoludne domov, se vsedel k mizi toda nič jedel in tožil, da mu je slabo. Nato je šla v svojo spalnico, in ko je prišla zopet v sobo, ležal je brat mrtev v postelji. Tri sestre deklice so njeno izpoved potrdile. Pozneje je obstala, da je bil oni mož, kterega je preganjala njen oče. Policija meni, da je mladega Mariano med prepirom zabodel njegov lastni oče. NOpSir!,., Mi nismo edini pivovarji na svetu, pač pa smo Jpi-vovar, kteri vari in prodaja najboljše pivo, ktero se imenuje SUPERIOR STOCK Ali piješ|to? Naprodaj \& povsodi v Bteklenicah in sodih. Izvrstno glede čistosti. Bosch Brg. Co. LAZE LINDEN, - - - *I0H. Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 „GLAS NARODA". LiBt slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta...... 3.50, , „ „ čotrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. »GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon >y Order. Pi i spremembi kraja naročnikov Droetmo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika. Dopisom ill pošiljatvam naredite naslovom: ,.GIas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Berač je imel dovolj denarja. V ponedeljek je stal italijanski berač Dominico Lavarello, star 70 let pred policijskim sodnikom \Vor-thom v Gates Ave. policijskim sodišču v Brooklynu. Moža je prijel policaj, ko je med gostim deževa-njem razoglav stal pred neko hišo in milo proslil mimoidoče miloščine. Pri preiskali v policijskej postaji eo našli v obleko zašitih SInT deloma papirnatega in zlatega denarja. Lavarello jo osem let v tej deželi in ves ta Čas prosjačil. Policija je starega prosjaka pridržala v da kaj več ponve. zaporu, Kako se na sveta marsikaj spremeni. Tom Gould, bivši posestnik zelo znane „špelunketk v Tenderloin okraju zu „boljše občinstvo*' je pri igrah in stavah pri konjskih dirkali in enacem športu zgubil vse premoženje, sedaj pa mora svoj kru-1 hek zaslužiti kot nočni stražnik, j Sedaj so nihče onih finih gospodov za njega ne zmeni. Mož varuje sedaj : ponoči stavbeno gradivo na vogalu gumbe, vojaške znake in iglev veli- obiBkati prijatelje. Komaj je bila dvojica jeden ,,block" od stanovanja oddaljena, srečal ju je nek mož, kteri j© potegnil revolver in pričel Btreljati na Scivallija. Prvi strel ga je zadel v desno nogo, drugi v desno ledje, tretji in četrti pa v trebuh. Oba slednja strela sta bila smrtna. Na kričanje gospe Sciaval-li in pokanje revolverja so hiteli skupaj ljudje iz sosebnih hiš in bližnji policaji. Morilec je po četrtem strela zbežal in priletel naravnost v roke policaju, kteri ga je prijel. Sciavalli je bil pri popolni zavesti in spoznal vjetnika, kteri se je imenoval Crmelo Giancintas. Sciavalli je uro pozneje umrl v St Johns bolnišnici, kamor so ga prepeljali. Gospa Sciavalli in prijatelji ustreljenega so pripovedovali sledečo zgodovino umora: Pred 14 leti seje Giancintas zaljubil v neko deklico, od ktere je videl samo Bliko. Pisal jej je več pisem v Italijo in strašno besnil, ko je izvedel, da je Btopila v zakon z Jožefom, mlajšim bratom Antona Sciavalli. Takrat je baje prisegel maščevanje, ne samo Jožefa, ampak tudi vse njegove brate umoriti. Od tistega časa je neprenehoma skušal svoje maščevanje izvršiti. Pred šeBtimi leti je obstrelil v Manhattann Antonovega starejšega brata. Zločinec je ušel in obstreljeni ozdravel. Pred tremi leti je streljal maščevalec na Jožefa. Zopet je všel Giancintas ; pravijo, daje pobegnil v Italijo in še le nedavno prišel nazaj. Jožef je ozdravel in obe rani sti Be zacelili. Imeli dobro žetev. MedDewejovoslavnostjo bo imeli cestni,,fakirji4< dobro žetev. Že dolgo časa pred začetkom slavnosti bo ,,izumitelji" napenjali svoje možgane izumiti kake novosti in ko so „fakirje" spustili nad občinstvo, se je pokazalo, kaj so izumitelji izumi ii in kako vpodobili svoje ideje. Bos ,,fakirjev" George W. Stiwers, kteri je„ podtakirje" z novostimi oskr boval je obelodanil prav zanimive podrobnosti glede dela in dohodkov „fakirjev." „Ko so se prvi ptuj ci prikazali na cestah," je djal „poslaI sem na ceste kakih 500osob, ktere* sAi preje o njihovi nalogi dobro poučil. Dewejeve slike so samoumevne našle največ kupcev. V dveh dnevih bo prodali 10.000 slik, ktere kažejo,, junaka" v Bvoji uniformi in 75.000 doprsnih Blik admirala. Med slavnostjo so prodali l*.720medaljonov, 35.000 znakov d aluminija in 10.000 malteških križcev. Dewejeve in Schlejeve me-dalije, '15.000 kupcev inza„Red White and Blue" papirnate klobuke je imelo 8040 osob potrebni,,ni-kel". Razun tega so prodali 44. ceste 11. Avp,, ktera je tam naložena za poulično železnico. (iasilri sumljivi. V ponedeljek je nastal opoludne ogenj v hiši štev. 11G v Elm St., v New Yorku in pri tem so obdolžili gasilce, da so to priliko uporabili v prilastitev tujega denarja in lišpa. Ta hiša je sedemnadstopna in sojo rabili za razne tovarne. V peterih spodnjih nadstropjih so se nahajali ljudje, ko je ogenj nostal v drugem nadstropju vsled kipenja kuhajočega laka. V teku par minut je bil ves prostor v plamenu in gostem dimu. V delalnici je bilo 20 mož in tri deklice pri delu. Ti ljudje so kričaje bežali čez stopujice, ktern bo bile že v dimu. Pogumno se je obnašal oskrbnik vspinjače, rodom Grk, kteri je še dvakrat hitel po ljudi in jih mnogo rešil, tretjič bi pa kmalu Bam žrtvoval svoje življenje, v popolno gorečej vspenjači je dospel obnemogel do pritličja ; gasilci so tudi nekaj osob rešili. Gasilci so se največ prizadevali ogenj omejiti. Na hiši štev. 166 je S50.000 škode. Ko so gasilci dospeli na pogorišče, so tudi ljudi iz sosedne hiše št. 368 pognali na ulico. Ko ni bilo več nevarnosti, so se ti ljudje pritožili pri policiji, da so okradeni. Več deklic je pozabilo svoje denarnice in zapeBtnice v predalih, a ko bo nazaj dospele, niso nič našle. Gasilna komisija bode morala uvesti preiskavo. Ustrelil rojaka iz maščevanja. Kamnosek Anton Sciavalli je hotel te dni v Astoria z svojo ženo cih množinah. Slavnostni časopis, kteri je poročal podrobnosti o bitki pri Manili je kupilo 2<>0.000osob.K temi novostimi je prištevati tudi male amerikanske svilnate zastavico, kterih" so prodali 200.00O komadov. Naj brž e grozovit umor. Te dni je našel v New Yorku nek pekovski deček v papir zavito levo nogo in dolenji del ženskega telesa ležati na cesti. Drugi dan je nek deček pri ribarenju izvlekel iz vode zavitek, v kterem je bil drugi del telesa in prvemu popolnoma primeren. Da se je v tem slučaju izvršil grozovit umor je brezdvomno. Ker so bili znotranji organi odstranjeni, mislijo nekteri zdravniki, da je zločinec z njihovim odstra-njenjem hotel uničiti dokaze pregrešne operacije. Umorjena ženska je bila od 20 do 30 let stara, kolikor se je namreč po najdenih delih brez glave, soditi zamoglo in bila ne več kakor 24 ur mrtva. 200 detektivov Be peha po vseh delih mesta, da bi dobili kako sled grozo-vitnega umora, kteri je Gulden-suppevem slučaju povsem zelo podoben. I>obra plača za treznost. Gould Dutton, sin Marvin Dut-tona iz Younghkeepsie, bogat ban-kar in posestnik je bil že več let udan pijančevanju. Kolikor je tudi njegov oče poskušal, nič ga ni moglo odvrniti grde navade. Sedaj je poskusil stari novo sredstvo. Svojemu Binuje stavil sledeče predloge : Ako se podvrže Keeley zdrav- ljenju dobi S3000. ako se zdrži pijače teden dni, um da S5000 in ako se za odvadi pijače mu da oče $ 10.000 na leto. Mladi Dutton je v Bellevue bolnišnici, ker se je že pričel zdraviti pijančevanja po Keeley načinu. Plavajoča igralnica. Med ladijami, ktere so se z gledalci na krovu podale na morje, kjer se je vršila vožnja za Btavc med ladijama ,Columbia' in Shamrock', je bil tudi parnik ,Georgeana' 8 500 potniki, od kterih je vsak plačal 82 vožnine. Med potniki je bilo veliko število strokovnih ha-zardnih igralcev. Vsa družba se je popoludne vrnila v New York, n© da bi kaj videla, radi česar bo potniki stralno preklinjali in hudo zabavljali, češ, da so ogoljufani. Potniki, izvzemši sleparjev, so se zelo čudili, ker so bile povBod na krovu in kajiti igralne mize, na kterih so igrali Poker, Pharao in Roulette. Parnik še ni bil dal ječ, ko je že nek, potnik pričel kričati, da so ga sleparski igralci za $130 ociganili. Kmalu nato so bile čuti jednake pritožbe od vseh strani, nekteri so zgubili pri igri od $50 do $100. Kapitan je rekel, da ne more kaj, ako se na ladiji igra za denar. Ko so potniki postali lačni in žejni, čakalo jih je še nadaljno iznenadenje, kajti vsaka jed in pijača je bila trikrat dražja nego na druzih parnikih. Nevolja potnikov je dosegla vrhunec, ko se je parnik obrnil in vozil proti New Yorku. ,,Saj Brno vendar plačali dolar da vidimo tekmovalno vožnjo", bo kričali vsi navskriž, kar pa ni nič pomagalo in konečno bo se ociganjeni potovalci še stepli z sleparskimi igralci. Vožnja za stavo. Že trikrat so poskusili z jaderni-cama milijonarjev ,.Columbia" in ,,Shamrock" vožnjo za stavo, toda brez povoljnega vspeha, ker ni bilo pravega vetra. Kolikor je iz do-sedajnih voženj razvidno, bode najbrže angleška ladij a ,Shamrock' premagala Bvojo amerikansko tekmovalko ,,Columbio." Vožnjo za stavo so priredili amerikanski in angleški bogataši in oba naroda tekmujeta za pridobitev dragocene zmagovalne kupice. Do sedaj je stala tekmovalna vožnja obeh ladij že, stotisoče ogromne Bvote so sta vili bogati sportsmeni obeh strank. Da se je na mnogo druzih ladijah veliko število gledalcev udežilo vožnje za stavo, jo glede velicega zanimaja Amerikancev za ta sport, samoumevno. Dragoceno nro za Dewey a. Boston, 7. okt. Razdelilni sovet, kteri dovoljuje vse mestne stroške, je včeraj večer pri posebni seji določil $1000 za zlato, z drago cenimi kameni okovano žepno uro, ktero hočejo poklonili admiralu Dew^yu, ko pride 14. oktobra Boston. Električna nadpoulična železnica, še popolnoma ohranjeno, toda Pravočasna rešitev- Te dni je policaj v Brooklynu rano zjutraj zapazil ogenj v petnadstropnem poslopju. S klicanjem in trkanjem na okna in vrata je skušal prebuditi prebivalce iz spanja in opozoriti na pretečo nevarnost. Ko je pozval požarno brambo in mu še trije policaji prihiteli na pomoč, podal se je zopet k gorečemu poslopju, kjer se je med tem časom razširil ogenj iz kleti že po vsej hiši. V hiši je stanovalo osem družin in policaji so morali razbiti hišna vrata, da so zamogli v gorečo hišo. Prebivalci pritličja in dolenjih nadstropij so se rešili brez posebnih težav. Prebivalci gorenjih nadstropij pa so našli stopnjice v plamenu in morali bo bežati na Btreho od koder so jih ognjegasci rešili. Aico hočeš biti brzo, solidno in ceno postre-žen, kadar denarje v staro domovino pošlješ, obrni se na: Fr. Sakser . > i 11 Jugoslovanska Katoliška Jednota. j| ^ I! Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. lf John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PbeSibn, Box 286, Ely, Minnesota; Jorix Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Gov že ta, Box 105, Ely, Minnesota.. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"* Murlay, ciganski kovač. (IVnsto jw» poljskem.) ( Konec.) Cigan je nadaljeval: „Meseca junija je bilo leta IS.. ! Oh zakaj ni to leto, oni mesec, dan, ona ura in oui grozni trenotek bil zbrisan iz števila mesecev, dni, ur iu tre-notkov — I Bog je najbrže takrat svoj obraz od zemlje proč obrnil, da ne bi nič videl. Lep, miren večer je bil. Niti jeduega oblaka ni bilo na nebu. Travnik, na kterem je Btala naša koča, je bil rudečkast od odseva večerne zarje. Bela megla je obdajala bajer in lehen vetrič je pihal iz doline. Tako v mraku — še danes se je dobro spominjam — je prišla k nam in z rokami srečno ploskala. Vsi smo jo obkolili, ker smo vedeli, da je vsakomu svoj dar prinesla. In tako je tudi bilo. Mnogo lepih stvari je razdelila med mas, in klicala Turpo moleč jej nasproti roko: „Vedežuj mi sedaj, ako bodem srečna !*' Kaj pa je bilo vedeževati! Potreba jo je bilo samo pogledati 1 „V osmih dnevih bode moja poroka I" je klicala. ,,Vse Vas povabim, ti Murlay bodeš pa igral čardaš (magjarski narodni ples) I" ,,Ali ljubite Vašega izvoljenega?" vprašal sem jo. „Kakor ti tvojo kočol" odgovorila je smeje. „Ou tudi Vas?" „Mora veudar, ako tudi neče, ali me bode že ljubil t" ,,Bodete imeli veliko gostov?" „0 več, nego tvoja Turpa las na glavi !** „Kje je Vaš zaročenec?" „Najhrže me išče! Ker pred njim »em k Vam bežala 1" Potem se je vsedla na knalo v sredi koče in nam pripovedovala kako je on sanjačil, kako bode svojo mlado ženo pritisnil na srce in domu peljal, in ako jej Bog nakloni kako dAe, kako mu bode prepevala ob zibeli. Med tem je solnce zaton i loj in mrak se je vlegel nad travnik. Le ogeuj ua ogujišču, kterega je Turpa napravila, je čarobno raz-evitljal sedečo gospico. Sedaj se mi je bližala stara čarovnica in me v cigauskem jeziku vprašala: „Ali nič ne vidiš?" „Kaj pa?" vprašal sem jo. „Brilijante?" Gospica je imela na vratu dolgo »lato verižico s tako debelimi brili-janti kakor grah, blešč teh je razburil kri stare čarovnice. Ta verižica je bila poročni dar zaročenca. Ko mi je Turpa prej omenjene besede mrmrala, lotil se me je smrtui strah in uehotč sem ■e obrnil. Koča je bila prazna. — Stara je vso tolpo poslala v vas. ,,Ali veš tudi koliko so vredni?" mi je šepetala na uho. ,.Tisoče!14 odgovorila mi je in nisem več za m ogel obrniti oči od tega zaklada. „Zadavi jo, potem so brilijanti Oftii 1" sikala je stara čarovnica. £ Nisem bil še odločen, ko je go-spica VBtala in se nameravala posloviti. Ko jej je Turpa pot zastopila, jo je vprašala : „Kaj hočeš?" Turpa jo je prijela za roko in peljala v sredino koče. To kretanje in izraz obličja stare so ustrašile gospico in je ponavljala : ,,Spusti me! Kaj,hočeš od mene?*4 Turpa jo je prijela za rame in sunila meui na prsa. Glasnoje zakričala, daje od daleč odmevalo. „Zadavi jo vendar!" kričala je čarovnica. Krik in njegov odmev, kteri je klical pomoč iz bližnje vasi, oeorno ukazujoči glas Turpe in blešč briii-jantov me je tako omamilo, da sem šibko gospico popadel za vrat, jo vrgel na tla in jej e kolenom utrl prsa, da so kosti pokale. Potem jej je Turpa porinila nož v srce, in to oni nož, s kterim je unrav kruh rezala za otroke, in truplu snela verižico raz vrat. Truplo smo vrgli v bajar. — Ako so je kdaj našli ne vem. Še isti večer smo ostavili travnik in daleč proč bežali. Dvajset let je že od tega minolo. Kakor v divjih sanjah sem te preživel. Danes pa, ko se mi smrt bliža, nemorem umreti. Vedno mi je pred očmi žrtev, ona, ktera me je povabila na ženitnino in spraševala po prihodnjosti. — ( istiti gospod, zakaj ste vzeli roko proč spod zglavja? Dokler sem jo pod glavo čutil, sem laglje umiral. ,,Oh rešite me, rašiteme! Peklo imam v duši!" Prošt ni nič odgovoril, tudi on je čistil srčne bolečine. Smrtno bled je bil njegov obraz, mrzel pot se mu jmkazal ua čelu in oči so bile kakor ugašene. Razne Blike so se mu prikazale pred očmi kakor davno pozabljene sanje. Očarujoči glasovi dozdevajoče pesmi ob zibali so pretresali njegovo dušo, dokler se niso VBe slike umaknili in poslednji glas utihnol. Kdo obeh je bil sedaj bližje smrti, je težko povedati. Nepremakljiv kakor okamnel klečal je duhovnik na slami pred umirajočim z nepopisno bolestjo. Murley je dolgo v njega zrl in s tresočim glasom šepetal: „Častiti gospod ! Vi me spominjate na nekoga. —" In kakor bi hotel nepovoljno prikazen odgnati, je poskušal s poslednjo močjo roko vzdigniti. Toda ta mu je odrekla službo. Potem ee je hotel vjdignoti kakor bi nameraval pied komu bežati. Toda to je bilo zaman. — Hkrati je zašepetal: „Raz tvojih ustnic nemorem nikdar zadobiti odpušče-nje mojih grehov I" Sedaj je bilo čuti stok duhovnika in objednem drugi morilca. Poslednji jo bil bolj podoben kriku obupanja. Nato je sledilo počasno, bolestno umiranje z božjastnim zvijanjem. Duhovnik se je pripognil k Mur layu, podelil sv. zakramente za umirajoče, objel njegovo glavo in pritisnil na svoja prsa. I mirajoči jv laglje dihal, proti duhovniku je vzdignol proseč pogled, kakor bi prosil odpuščenja, dokler ga ni duhovnik poljubil na čelo. „Svetnik je!" je bil poslednji vzdih umirajočega, v rokah duhovnika, kteremu oko je solzilo. Zunaj je tulil vihar in metal snežne mucike skozi razbito okno na truplo cigana. Truplo nesramne Turpe pa je viselo ne daleč od koče na suhej brezi. Dve vrani ste krožili okolu trupla po zraku, iz goščave pa je zevala glava volka b svojimi bleščečimi očmi proti njemu. Ob cerkovnika naslonjen se je vračal pobožni prošt proti vasi. Sem in tja mu je uhajal kak vzdih iz prsi. Saj on je bil bogati ženin grajske gospice in se po njenej zgubi odločil za duhovniški stan. V Ivanovej koči je še vedno gorela luč, in iz nje prihajalo lahko, ljubo petje mlade žene in ropot v taktu zibajoče zibelke. Sežgani milijoni. Znano je, da se sežgo v avstro-ogrski banki vsi strgani, pomazani ter kakorkoli nerabni bankovci. Te dni so zopet sežgali za 21,550.000 gld. bankovcev iu sicer /000 tisočakov, 83.000 stotakov in 625.000 desetakov. Drobnosti. Naznanilo. Francoska družba „Compagnie Generale Trans-atlantique" naznanja, da bodo par-niki te družbe od dne 2. novembra 1. naprej iz New Yorka odhajali vsak četrtek iu ne v soboto Prvi parnik, kteri odpljuje v četrtek je „La Touraine". Kar naj blagovoli potujoče občinstvo naznanje vzeti. Toraj morajo biti potniki najkasneje v sredo večer v New-York u. * * * Nezgoda. Na državnoželezni-škem kolodvoru v Ljubljani je de lavec Kucler 9. spt. popoludne zdrsnil in prišel z levo roko pod kolo. Roka mu je bila popolnoma zdrobljena. * * * Proslava sto letnega rojstnega dne Blaža Potočnika, pesnika, skladatelja, se je vršila v St. Vidu nad Ljub-jano v 10. Bept. zvečer in 7. sept. ves dan po naznanjenem vsporedu. Vdeležba narodnih društev je bila razmeroma jako velika in tudi narodnega občinstva iz Ljubljane se je pripeljalo dopoludne in popoludne prav mnogo. Ljudska veselica, ki bi se bila sicer vršila na Vojtovem travniku, se je morala radi dežja prestaviti v ,,Društveni dom", kjer se je na najsplošnejše zadovoljstvo izvršila tudi „Beseda" z bogatim svojim programom. Narodni Čitalnici, oziroma elavnost-uemu odboru, osobito pa pokrovi-teljci, gospej Josipini Belčevi in predsedniku, g. Jos. Arharju gre največje priznanje za njiju požrtvovalnost in domoljubno delavnost. Vsa Blavnost je imela pristno naroden značaj, ter nas je obila vdeležba preprostega ljudstva prav posebno veselila. * * * P o t r e b. Iz Višnjegore^se ,Slov-Narodu' piše od dne 18. septrembra. Tukaj se je včeraj zjutraj ob 6. uri 13 minut pojavil precej močan potres. Slišalo se je močno bobnenje iu zemlja se je tresla, da so okna zazvenela in tudi podstrešje je pokalo. Potres je bil valovit, prišel je od severozahoda in je trajal kakih 7 sekund. — Iz Borovnice se piše: Včeraj zjutraj ob 6. uri 16 minut čutili smo tu močen, kakih 20 sekund trajajoči in z močnim bučanjem združen potres. Na ne-kterih obokih opazijo se vsled današnjega potresa razpoke. * • * Iz Novega mesta se poroča, da je bil dne 16. Bept. izvoljen zopet gosp. dr. Jakob Schegula županom, občinskimi svetniki pa gg. ces. svet. Adolf PauBer, notar dr. Pozuik in c. kr. ravnatelj v p. Martin Mehora. * * * Samomor. V Dolenčicah pri Kranju se je 701etna Marijana Ažbe usmrtila. Zabodla si je nož v srce. Ženi se je večkrat mešalo. * * * U1 o m. V Sp. Ponikvah pri Trebnjem sta v noči od 19. na 20. sept. dva neznana zlikovca ulomila v pet hiš in pokradla raznega blaga. Samomor. V Gorici se je ustrelil klobučar Tom. Clement, baje ker se je bal konkurza. * * V gimnazijo v Kranju je bilo letos sprejetih 473 dijakov Ker je poslopje zgrajeno samo za 10 razredov, primanjkuje že sedaj prostorov in bo treba misliti na razširjenje šolskega poslopja. * * * Maščevanje zapuščen-k e. Iz Ivauca 16. sept. poročajo: 15. B^pt. pouoči je umorila zavrat-no Žida trgovca Samuela Griinwal-da njegova prejšna ljubimka Pavla Graff. Grii nwald je bil mlad mož, Pavla Graff pa baje malovredno dekle, o kateri se govori marsikaj. Znala je Griiuwalda tako daleč zapeljati, da je zaČeT ž njo Ijubavno razmerje, katero pa ni ostalo brez posledic. Pavla je porodila otroka, katerega je vzel Griiuwald v svojo oskrbo, a zajedno je odslovil svojo baje nezvesto ljubimko s precejšnjo svoto, ker se je je že naveličal. To pa ni bilo po volji zapuščenke, kajti mislila je da se bo njeno Ijubavno razmerje z bogatim židom zavrnilo s poroko. Zategadelj je postajala vedno predrznejša ter je zahtevala od njega vsak dan več denarja, češ, da drugače ga ustreli. Griinwald Be je hotel v dveh mesecih oženiti, kar je izvedela Pavla. Kupila si je revolver že teden pred zločinom. V četrtek zvečer pa je prežala na svojo žrtev na njenem domu. V dalji 10 korakov je ustrelila na Griinwalda, ki se je takoj zgrudil. Zločinka je Griiuwalda, ustrelila nato še enkrat v sence. Sestra morilke je bila obsojena zaradi umora svojega otroka v Budimpešti v šestletni zapor. Pavlo Graff so takoj izročili varaždinskemu sodnemn dvoru. Umorjeni je živil pet svojih mladoletnih bratov in sester ter bil edina opora svojim osivelim sta-rišem. * * * Na Hmrt obsojen. V Tarno-polu bo obsodili kmeta Ivana Se-nyazyna na smrt, ker je svojo ženo umoril ter jo potem zagnal v reko Seret. Tekom jednega tedna je to v Galiciji že tretja obsodba na smrt. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljacev registrirana. UMRLA je v Aldridge, Mont., žena našega rojaka NEŽA M USICH, posebno znana v Ely, Minn. Pokoj niča je bila dolgo časa bolna na vodenici ter jako blaga duša. Oeta-vila je poleg žalostnega soproga še petero otrok, najstareji je 7 let, najmlajši 1 leto. Daje bila pokoj-uica v VBeh krogih priljubjena, dokazal je nje pogreb dne 24. sept-, kterega seje tolikanj ljudi udeležilo kakor dosedaj še nobenega. Naj v miru počiva. Dve dekli sprejme podpisani v službo; biti morate dobrega zadržanja in poštene. Tudi Bpre-jmem dobrega godca na harmonike, posebno bi rad sprejel Josipa Viranta ker je dober godec. (14. okt.) IGNAZ MIKLICH, 400 Elm St., Leadville, Colo. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer v č kuponov v škatljo, a vendar Kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi ^oto-vps:a denarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., ali „Glas Narodu44 v New York. Iz proste roke Zastonj!-Bolnim. - Zastonj! Vsak naših rojakov, kteri je bolan vsled splošne oslabelosti, na živcih, kataru v želcdcu, kataru v mehurju, glavobolu, slabem spominu, vsled slabega spanja, nočnemu gubitku, leaicah, kapavici, syphilis, naduhi, rmmatizmu itd. naj takoj piše nam in natančno popiše svojo belezen. Omenjene bolezni ozdravimo v najkrajšem času z novo iz umljenimi zdravili. Da vsacega o tem prepričamo, pošljemo zastonj zdravila, dovolj za teden dni, ktero olajša bolezen že prvi dan, kdor nam hoče takoj fnsati, ker pozneje ue bodemo več zastonj pošiljali. Prideni 25 centov v znamkah, da se pokrijejo vozni stroški. Naslov naredi: CONTINENTAL MEDICAL INSTITUTE, 616 SCHILLER BUILDING. I>ep. E. CHICAGO, IXuL Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St.. Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primemo nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči raznovrstno blago in brzo bode postrežen. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., v Cleveland, 0 , ter Be priporočam za nadaljna naročila, ker ravno s^daj sem dobil muogo povestnih in krasno vezanih molitvenih klljig. Cenik pošljem brezplačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O. v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vBa hiša predelana in je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vrt pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov,40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold. tiri dele hoste, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem samec in nemam dedičev. Naslov je narediti: John Konda, Kandia, štev. 3 pošta Novo MeBto, Kranjsko, Avstria. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj SALOON ter točim izvrstno sveže PIVO, dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SMODKK, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, Wis. (20. f.) Naznanilo. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi 'perntniiio. Vse blago je sveže id prve vrste- Naša posebnost so kranjske klobase. H^j Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! kje drugej dobiš sedaj za $40.70 100 gold, avstr. veljave b poštnino v-red S40,90? FR. SAKSER & Co., 109 Greenwich Street, New-York, edini ti jih pošlje zato svoto v Btaro domovino. Povei mi Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od 81000 plača prva vrsta 4S ct. ua mesec, poslednja pa c. Člani se sprejemajo od IS. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko za-' Francoska parobrodna dražba Tr Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto varuje od S500 do 83000. Za bolni-[ob 10. uri dopoludne iz pristanišča North River, ob Morton ško podporo se plača SI na Smešeče, podpora pa je najmanjša S5, največja pa 87 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ako ž^li kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Ant. G r e g o r i z, 7(54 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 055 Throop St , Chicago, 111. štv. 42 Street: La Champagne 14. La Gascogne 21. La Bretagne 28. La Touraine 4. Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK. oct. nov. JOHN VEN.ZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je Jf 18 do S35 in naprej. Izvršu.em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Ollice. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na : John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco izdelovalec 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14th St. Ta tobak je izvrsten za pipo in za žvečenje (Sik), pripravljen je prav po avstrijskem načinu. Ni smet, kakor drugi tobaki, ni iz samih korenin ali sladak, temveč izvrsten tobak iz samega perja rezan. Zavoj stane samo 5 centov. Slovenski delavci zahtevajte povsodi: Austrian Hung. Model Tobacco firir Razprodajalci dobe popust. s-..: rr ■■ ■ rm r. ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako Be nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obraza, SI. „ „ v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, 81. „ v usnje vr-zane, SO ct. Kruh nebeški, zlata obreza,, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usnj. vezana, SO ct. Presveto srce Jezusovo, zl.obr., S1.10 „ ,, „ v usnje ves., 90 c t. Zvonček nebeški, zlata obreza, SOct. ,, „ v usnje vez., 55. ct. Kruli angeljski. v usnje vez., 05 ct. ,, v platno vez.,42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 9Sct. „ ,, „ v usnje vez., 55ct. Pravi služabnik Marijin,zl.ob. 81.10 „ „ „ v usnjeSO ct. Nušn ljuba Gospa, v nns. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Svete pismo, 6 zvezkov, $5. Stari tostament, "5 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 0 ct. Abecednik veliki, 2"» ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško slovenski (1'au lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 4o ct. Bleiweis Slovenska kuharica$1.SO. Hubad pripovedko I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina liorograjfka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozclovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Makwrnilijan 20 ct. -^to pripov» dek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. ,, „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka lju'umskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r v i slovenski Vina na prodaj. Dobra rndeea in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo -pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADO VIC H, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči zdobro pijačo, liuira whiskeyem in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in 1.'' vo kam, naj se le pri meni ogla-bi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. 't T* _ JL i 1.. .111 -'S; 1 <4' .^..Mrttflb.... iffl' ■■l...iac:...ii John (,«f na Si-e, trobente ali piš£ali. Podpisani priporočam vsem Slo vencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, svože PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fino SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk so priporočam z voleštovanjem IGNAC MIKLICH. '■■K W v r -x 'T "?' T ~ • t W .r-- "r v ______w »II' Ti:. ■■"TT ,4 ♦■in?. KNADTH, NACHOD & KliEKNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposluje in i«terjnje zapuščine in dolgcve. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^13.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razp -šiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in u imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo upora- Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem ksir jp v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! n k svojim! spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. m m H II IB m m m M H m m KECPCiS Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". OlOiOIFJliDMuiuii^liJ llulululululul lululOIOIOI l_l Edino slovensko podjetje! Pozor Slovenci! fh, & co. (,,GLAS NARODA") 109 GREENWICH STR., NEW YORK. Posreduje rojakom prcvo/n je 1 i s t k e ra najlxil jse parnike ponajniijihcenah. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potniku pripeti kak.n neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v TJnrgge Office (Castle Garden) posredujemo, da ga puste naprej potovati, kar drugi avenije na zapadu ne morejo storiti in so potniki mnogokrat, vrnjeni. Na to naj posebno pazijo oni, kteri za koga listek kupijo. — Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovino za vse p ar obrodne družbe in železnice po Zjedinjenih drŽavah najceneje. — Pošiljamo v staro domovino ^—denarje —^ bodisi za zasobne osobe ali hranilnice po najnižji ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Slehrni teden odpošljemo po 10.000 do 15,000 goldinarjev v množina stori, da lahko po ceni delamo. ■ Vsak, potuj<*č v staro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YORKU, ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na zapadu, v New York pa vsled kake železnične zamude ali nezgode Samo kako uro prepozno di-spejo, parnik odrine točno in ti ljudje morajo potem na svoje stroške čakati več dni, med tem, ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki iz stare domovine sem v Ameriko ; na zapadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi in ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v New \ ork, med tem, ko mi za nnŠe potnike vse mogoče storimo in ni bil še nijeden na/, a j poslan, torej po čemu si delati nepotrebne skrbi in strah ; za potnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je Čas predrag. — Naše denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solldnej pidlagi in vsako pt>šiljatev odpošljemo s prvini hitrim parnikom. Odposlali smo pa že rojakom nad 13 milijone goldinarjev avstr. velj. Poraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do : Fli. SAKSEH & CO („G1.AS NARODA") 109 Greenwich Street, New York. jF'*" Kdor potuje v strro domovino naj nam brzojavi dohod v New York in po kte-rej železnici pride, najbolje da brzojavi i/ 1 h"tkalk ali oswege, MONTREALA, ChiCAGE itd., ker iz teh krajev vozijo redno v Ni \v York. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v Ni \v \ork in }». kterej železnici, dn naš človek pride j>očakali ; z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich Street. £ * &« £ * HEYATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Dr G tVAH P0HEK sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri j© predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! kakor M vnanjiti Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji ltd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami jega rojaka postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo-Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na IVAN POHEK, "m o i m si30"fcdLm_© Kansas City, Mo. nevarno bolnih oBeb ozdravil,1 posebno pa mu je ljubo pomagati Bvoiemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažina, Canion Ferry, Mont. JDr. G. /YAAT POHEK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok t v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY. MISSOUBI, ■i-Am-y'iM"..