Januš Golec: 31 Ustreljenega sta stražila oba orožnika, sicer ni bilo videti žive duše daleč na okrog. Vse se je poskrilo, vse potihnilo, ko je ležal mrtev na tleh oni, v katerega je trdno veroval ter mu zaupaval svoje težnje revež od Št. Jurja do Brežic in sta se tresla pred njim noč in dan gospod ter bogataš . . . Niti žandarja se nista pomenkovala med seboj pri pogledu na okrvavljeni ple1«, ki jima je zašel pred puLŠkino cev le po neprevidnosti in slučajno. Vendar sta bila zmagovalca nad proslulirn in takorekoč nepremagljivim roparskim glavarjem laliko ponosna na čin, ki je zahteval precej junaštva in prezira lastnega življenja. Ovenčala sta se s slavo, storila dt)lžnost in odrešila te kraje strahovalca oblasti in vseli premožaejših slojov. Scdna kcmisija in pokop. V Slivnici zbrana orožniška četa je slišala streljanje na vrhu, a si ga ni znala razložiti. Vsi pozvani žaiidai-ji so že bili na mestu, da bi se lotili v gostem mraku izsleditve Guzaja, katerega je tirjal iz njinovih rok graški deželni glavar živega ali sartvega. Pov&ljnik čete je že liotel začeti s poukom ter natančnimi navodili, dveh iz planinske postaje še vedno ni bilo. Tovariši so čakaii v nevolji na zakasnela, že zopet so odmevali v doiino s Košanske višine streli in kar večkrat en za drugim. Nekateri so bili glasnega mnenja^da ni izključeno, če se nista srečala Grizold in Stres z onim, katerega šele liočejo loviti. Mogoče kličeta s streli na pomoč. Kaj če ju je napadel Guzaj s celo bando? Oba bodo pobili in to takorekoč vpričo cele žandarske Zete, ki ždi v Slivnici prekrižanili rok in se niti ne zmeni za strelne klice na pomaganje. Nekaj krvavega se mora vršiti na hribih, sicer bi ne bilo padio tolilco strelov v prosledldh in pet kai' edsn za drugim. Na vse te rei»ne pomisleke tudi poveljnik ni mogel biti brezbrižen. Opustil je pouk ter navodila ter odposlal močno patruljo po kolovozu v smeri, iz katere je udarjalo pokrnje. V večernem hladu je stopala izvidna četa naglo, gotovo se je mudilo, če le ne bo došla pomoč propozno, je že precej časa vse tiho ter mirno, ni slišati nobenega strela več, od planinskih tovarišev jim ni nobenega naproti. Nekaj mož od patrulje je parkrat ustrelilo v zrak kot znamenje, da se bliža pomoč, nobenega odgovora. Zvračali 90 krivdo na poveljnika, ki je predolgo okleval, saj oni 9ami bi že bili davno odhiteli na pomaganje, koj ko so slišali prve ostre strele. Niti pomenkovali se niso radi prenagle hoje, bojazen jih ]e oplazovala, da so zamudili in 90 opravili tolovaji nad žandarji, kar bi že bili morali davno onl nad Guzajem in njegovo kompanijo. Bolj ko so se bližali vrhft, večja tišina . . . Celo pot niso srečali žive duše, katero bi bili vprašali, kaj se je odigravalo pred dvema urama nekje na Košanci. Ljudje so se gotovo poskrili iz strahu pred streli. Skrajno mučne in negotove 90 bile minute, ko 90 se bližali Drobnetovi krčmi, ki je j bila označena v že izdanem pogonskem povelju kot prva važna točka pregleda ter hišne preisj kave. Kako so jim zažareli obrazi veselja, ko so zagledali na trati pred krčmo oba planinska tovariša, ki 9ta pušila cigarete in zrla v smeri proti parmi, kjer je ležal nekdo vznakna tleh. Šale tedaj, ko je bila cela patrulja na vrhu klanca sta jo zapazila zmagovalca Grizold in Stres. Izvidniki 90 se kar vsuli v neugnani radovednosti proti pivnici, kjer je ležal v krvi, prestreljenih prs in trebuha ter ves okrvavljen srednje velik mož moških let z osteklenelimi očmi in na široko odprtih ust . . . Vsak od patrulerjev je častital na uspehu iskreno junaškima tovarišema, ki sta končala kar sama težavno in nekaj let brezu^pešno nalogo. Sledila 90 vprašanja, odgovori in konečno je bilo le treba odposlati poročilo poveljniku v Slivnico, ta bo ža poklical sodno komisijo, ki je v takih slučajih predpisana po zakonu. Zandarji &o pugtili ubitega na mestu, kamor se je bil zgrudil. Bili 90 žejni V9i, zmaga namreč žeia in jo je treba tudi zaliti z vinom. Pri Drob- netu in daleč na okrog nikjcr žive človeške duše. Krčma je bila odprta, ključi od kleti na mizi in kedo bi še čakal na posegtnika vina, ki jc bil gotovo v zvezi z Guzajem in najbrž tudi njegov ožji pomagač. Orožniki go gi postregli g" gubim evinjskim mesom ter vinom kar gami. Vgak je hotel nocoj dati za pijačo na proslavo tako temeljite in čisto nepričakovane zmage. Vino je prižgalo dobro voljo in to vpričo mrliča, ki je celo življenje najbolj govražil orožnike. In baš ti tolikrat prokleti »Fanghundi« so popivali ob njegovem mrtvaškem odru, se šalili in bili rajgko vegeli, da je bil ubit človek, ki je hotel pripomoči 9 tolovajstvi pravici do zmage in revežem do boljših čagov. Ko je dogpel na Košanco še poveljnik z ogtalimi tovariši, ge je gvetil v temo zaviti košangki hrib od dolgih žandargkih bajonetov. ProglavIjanje zmage nad enim največjih razbojnikov se Je raztegnilo preko cele noči. Orožniki &o nano»ili na kupe suhljadi ter kurili ognje. Poveljnik J© čital na glag celi četi Guzajeva pigma, katera eo gi nekaterl gtražmojgtri prepigali dobegedno in jih hranili zase kot spominTia Guzaja, ki jim je dclal nekaj let prebridke preglavice. Šele drugo predpoldne se jo prikazala na Košanci godna komisija iz Celja g sodnikom, zdravnikom iz Št. Jurja in foto;jrafom. Sodnik je opravil gvoj posel kmalu. :.;iravnik ge je lotil raztelesenja na prostem pred bišo. Ko je vzel v roke nož, ge je nasmehnil in rekel: »Guzaj, Guzaj, kolikokrat gi mi grozil pigmeno- in po odpoglancih, da me boš potipal na gmrt, ker ščujem nad te žandarje; danes gi v mojih rokah in pod mojim nožem!« . . ¦• ?!¦•]• ^h'-:**]? Raztelesenje je ugotovilo, da je Imel Guzaj strel &kozi degno roko, €<na krogla ga je opragnila precej pod vratom, ena mu je prebila prga in ena raztrgala čreva. Treba ge omeniti, da predno je pričel zdravnlk 8 krvavim opravilom, so naglonili U9treljenega ob navaden koš listnjak. V tem položaju ga Je fotografiral celjgki fotograf Martini, kl ga Je slikal pred leti skupno z ljubko Barbko. Na sliki ]e videti Guzaja pokritega s Ceoico. Dod nogom majhne brke, zevaiočo rano na prgih, oblečen je bil takrat v priprosto kmetsko obleko. Guzajeve ostanke so zmctali v nepobarvano krsto in jo zabili. Žandarji go prisilili štiri tamošnje gosede, da so nesli krsto pod orožniškim spremstvom na pokopaiišče župnije Prevorje, kamor go dospeli že bolj v mraku. Prevorski župnik je bil gkrajno nejevol^en, da so prinesli ravno njemu tako ncljubega ubitega gosta. Prerekal se je nekaj čaga z žandarji, slednjič se je le udal sili zakona in pokazal progtor ob pokopališčnem zidu> ki je bil odločen za gamomorilce, katerih pa Prevorje ni poznalo. Možje, ki so prinegli krgto, go si poi3kali v mrtvašnici lopate ter kramp, izkopali jamo, položili vanjo Guzaja ter ga zagrebli kar gami brcz luči, k^iža, molitve ter kapljic blagoslovljcne vode! Ko so odSli od žandarjev prisiljeni pokopiči, je vzel prevorski župnik farno kroniko in pero ter zabelcžil čudni dogodek Guzajevcga pogreba s par kratkimi begedami: »Dne 11. sept. leta '1880. proti mraku go prinesli kar meni in tebi nič ustreljenega ravbarja Guzaja, ki je šentjur&ki faran in ga zagrebli na prevorsko pokopališče.« G. župniku na Prevorju zakopani Guzaj ni dal miru. Vsilili so njegovo truplo h&š prevorski zemlji. 'Dal je napraviti lesen križ in nanj pritrditi napig: »Tukaj počiva Franc Guzaj, ravbar iz Št. Jurja ob južni železnici.« Te črke go oznanjale raznim radovednežem gkozi de-setletja o žalogtnem koncu Guzajevega tolovajskoga kraljevanja. Daneg ni več na prevorskem mirodvoru o Guzajevem grobu in o križu s čudnim napisom ne gluha in ne duha več, čas je zabrigal tudi to zadnje znamenje. (Dalje slcdi.)