za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLfKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XVII.
Novo mesto* 31. julija
VSEBINA
OBČINA TREBNJE
143. Sklep o sestavi komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo skupščine občine Trebnje
144. Sprememba sklepa o pričetku plačevanja samoupri-spevka za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v krajevni skupnosti Račje selo
145. Odlok o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine občine Trebnje
OBČINA ČRNOMELJ
141. Odide o spremembi odioka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
OBČINA NOVO MESTO
142. Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
Občina Črnomelj
141.
Na podlagi 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 176. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. 7. 1980 sprejela
O DL O,K o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe nameb-nosti kmetijskih zemljišč
1. člen
Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (Skupščinski Dolenjski list štev. 27/79) še spremeni in dopolni.
2. člen
V 5. členu se četrta alinea dopolni tako, da se glasi:
„Po 15 din od kmetijskih obdelovalnih površin IV.' in V. katastrskega razreda”.
3. člen
7. člen se spremeni in dopolni ter se glasi:
„Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskem dovoljenjem določeno .za gradnjo objekta, in od površine, ki je z
zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu (funkcionalno zemljišče). /
Za gradnjo individualnih hiš, kakor tudi stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v urbanistično obdelanih območjih se odškodnina obračuna od celotne parcele kot jo izkazuje par-celacijski načrt.
Če' se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ne da odmeriti po 1. in 2. odstavku tega člena, odmeri odškodnino upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, potem ko dobi mnenje upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. Ce mnenje ni dano v 30 dneh, se lahko odloči brez tega mnenja.
Za koriščenje kamna, mivke, gramoza, peska ah gline se obračuna celotna površina, ki je , določena z dovoljenjem za koriščenje rudnin.”
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 320-220/79
Datum: 17. 7. 1980
Predsednik
skupščine občine Črnomelj:
NIKO P02EK, dipl. mg. 1. r.
Občina Novo mesto
142.
Na podlagi 3., 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. ju lija 1980 sprejela
ODLOK o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja upravljanje, urejanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini ter način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za gradnjo.
2. člen
Pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem se poleg določil tega odloka uporabljajo določbe zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter družbeni dogovori in samoupravnimi sporazumi, ki se sklenejo z namenom, da se izboljšajo komunalne in stanovanjske razmere ter da se ustvarijo boljši pogoji za hitrejši, ekonomičnej-ši in skladnejši razvoj naselij v občini Novo mesto.
3. člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu, zazidalnem načrtu ah urbanističnem redu predvideno za gradnjo, oziroma z lokacijskim dovoljenjem namenjeno za gradnjo.
U. UPRAVLJANJE IN
UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
4. člen
Občina pridobiva v skladu s srednjeročnimi plani in z letnimi programi stavbna zemljišča v družbeno lastnino na območjih, ki so urejena z urbanističnim oziroma zazidalnim načrtom in ga izroči v upravljanje stavbni zemljiški skupnosti občine Novo mesto ah krajevni skupnosti na območjih, določenih z urbanističnim redom (v nadaljnjem besedilu: upravljalec). Skupščina občine izvaja nad upravljal-cem stavbnih zemljišč svoj nadzor, da bo le-ta zagotavljal:
— da se zemljišče, ki se oddaja v upravljanje, smotrno uporabi glede na njegovo namembnost, ki jo določa urbanistični načrt ah zazidalni načrt;
— da se stavbno zemljišče pravočasno opremi s komunalnimi objekti in napravami in tako, kakor določajo urbanistični dokumenti;
— da se oddajanje in urejanje stavbnega zemljišča izvaja v skladu s sprejetimi srednjeročnimi plani in letnimi programi;
— da se smotrno oddajajo dela za urejanje stavbnih zemljišč jorganizacijam združenega dela kot izvajalcem, in
— da pri tem izvaja morebitne potrebne ukrepe.
5* člen
Urejanje stavbnega zemljišča se oddaja organizacijam združenega dela kot izvajalcu in se izvaja po srednjeročnih planih in letnih programih, ki jih sprejme upravljalec in potrdi skupščina občine.
6. člen
Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto opravlja sledeče naloge;
— pripravlja in sprejema srednjeročne in letne načrte urejanja stavbnega zemljišča;
— naroča izdelavo zazidalnih načrtov v skladu s sprejetimi srednjeročnimi in letnimi načrti urejanja stavbnih zemljišč ter na podlagi že sprejetih zazidalnih načrtov naroča parcelacijo in lokacijsko dokumentacijo;
— skrbi za opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami;
— oddaja urejeno in delno urejeno stavbno zemljišče družbene lastnine v uporabo organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in interesnim skupnostim za gradnjo objektov in naprav za njihove potrebe ter civilno-pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, v skladu s sprejetimi urbanističnimi dokumenti;
— daje pobudo in sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore s SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi racionalnejše in bolj učinkovito urejanje in uporaba stavbnega zemljišča;
— opravlja druge naloge s področja upravljanja s stavbnim zemljiščem, ki jih določa ta odlok in zakon.
ni. FINANCIRANJE
UREJANJA STAVBNEGA
ZEMLJIŠČA V KRAJIH IN NA OBMOČJIH,
KI SE UREJAJO Z URBANISTIČNIM ALI
ZAZIDALNIM NAČRTOM
7. člen
Stavbno zemljišče se ureja na podlagi prostorskega plana ter urbanističnih in zazidalnih načrtov in v skladu s srednjeročnim planom ter Z letnim programom urejanja stavbnega zemljišča.
Urejanje stavbnega zemljišča, ki ga zajema urbanistični ali zazidalni načrt, se financira iz sledečih virov:
— sredstva investitorjev za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v skladu z zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem,
— sredstva, ki jih po posebnih samoupravnih sporazumih združujejo zainteresirane samoupravne interesne skupnosti, občina, komunalne organizacije, krajevne skupnosti, poslovne banke, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter investitorji,
— sredstva iz obveznega prispevka uporabnikov komunalnih storitev, ki jih na podlagi
23.	člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina,
— sredstva, izločena iz sredstev za stanovanjsko graditev, ki jih delovni ljudje in občani s posebnim samoupravnim sporazumom namenijo za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav prima'-nega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj,
— nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in druge oblike mestnega zemljišča,
— sredstva proračuna občine za komunalno urejanje stavbnih zemljišč,
— sredstva, pridobljena z oddajo in gospodarjenjem stavbnih zemljišč v uporabo,
— sredstva bank, opredeljena s plani in načrti nammsko za kreditiranje pridobivanja in komunalnega urejanja stavbnega zemljišča,
— sredstva organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki so namenjena za individualno rabo,
— sredstva delovnih organizacij združenega dela, ki so namenjena za individualno rabo,
s - druga sredstva.
8. člen
Investitor mora plačati upravljavcu stroške za pripravo stavbnega zemljišča in sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča po določilih 26. in 27. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Delež investitorja, izračunanega po prejšnjem odstavku, določi upravljalec.
IV.	ODDAJA STAVBNEGA •ZEMLJIŠČA V
DRUŽBENI LASTNINI IN UPORABO ZA GRADNJO
9. člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda upravljalec v uporabo za gradnjo objektov z javnim natečajem s pogodbo ali
brez javnega natečaja neposredno -S pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
Javni natečaj se izvede z zaprtimi ovojnicami.
10. člen
Javni natečaj ni licitiranje ponudb, pač pa javno obveščanje o pogojih za oddajo stavbnega zemljišča z namenom, da se ugotovi, kdo od ponudnikov v največji meri izpolnjuje razpisne pogoje javnega natečaja.
11. člen
Razpis javnega natečaja opravi upravljalec tako, da objavi natečaj v Skupščinskem Dolenjskem listu ali na drug, krajevno običajen način.
12. člen
Razpis javnega natečaja mora obsegati:
— katastrske podatke parcel, ki so predmet natečaja,
— podatke o zazidavi, namembnosti parcel in morebitne potrebne pogoje o zazidljivosti,
— posebne pogoje iz 15. člena tega odloka,
— odškodnino za zemljišče in višino stroškov urejanje stavbnega zemljišča ter roke plačila,
— morebitne ugodnosti pri plačilu odškodnine za zemljišče in stroškov urejanja stavbnega zemljišča,
— podatke o načinu urejanja stavbnega zemljišča,
— rok za pričetek in dokončanje gradnje,
— podatke o višini varščine,
— rok za vložitev ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča, ki mora trajati najmanj 15 dni od objave razpisa,
— posebne pogoje o ugodnostih iz 14. člena,
— določilo, da se o dokončni ureditvi stavbnega zemljišča dogovori s pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča,
— določilo, kje so na razpolago neobjavljeni podatki o parcelah.
13. člen
Z javnim natečajem se lahko določijo posebne ugodnosti naslednjim kategorijam interesentov:
1. lastniki stanovanjskih hiš, ki se jim zaradi izvajanja urbanističnih dokumentov stanovanjske hiše odstranijo, pa pred razpisom javnega natečaja niso izkoristili ugodnosti določil tega odloka o pridobitvi stavbnega zemljišča za nadomestno gradnjo brez javnega natečaja;
2. borci NOV, ki nimajo primernega stanovanja;
3. osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom;
4. družine s slabimi stanovanjskimi pogoji;
5. družine z manjšimi dohodki;
6. družine z več otroci;
7. mlade družine.
Kategorije interesentov, navedenih v 4., 5., 6. in 7. točki tega člena, se ugotavljajo po merilih in kriterijih samoupravne stanovanjske skupnosti.
14. člen
Pri . plačilu odškodnine za zemljišče sin stroškov ureditve stavbnega zemljišča se udeležencem javnega natečaja iz 13. člena tega odloka lahko določijo naslednje ugodnosti:
— da se podaljša rok plačila za zemljišče največ za 3 leta in za stroške ureditve zemljišča do 5 let tako, • da se investitor obveže plačati znesek v enakih polletnih obrokih;
— da se ustrezno podaljša rok za dokončanje stanovanjskega objekta.
O ugodnosti iz prvega odstavka tega člena sklepa za vsak primer posebej upravljalec na podlagi posebnega zahtevka investitorja.
Za občane iz 13. člena tega odloka se lahko določijo te ugodnosti s specificiranimi razpisnimi pogoji v samem razpisu javnega natečaja.
15. člen
Upravljalec stavbnega zemljišča mora v javnem natečaju upoštevati pogoje za oddajo stavbnega zemljišča, ki morajo biti v skladu s pditiko stanovanjske in druge graditve ter morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora.
Ti pogoji morajo upoštevati tudi stanovanjske, delovne in socialne s razmere ponudnikov ter težiti, da pridobijo stavbna zemljišča v določenem naselju občani tega naselja oziroma občani te krajevne skupnosti in občani, ki so vezani na delo v tem naselju oziroma, ki opravljajo poklice, potrebne za to območje.
16. člen
_ Javni natečaj izvede petčlanski odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, ki je organiziran pri stavbni zemljiški skupnosti.
Pristojnosti odbora so opredeljene v statutu stavbne zemljiške skupnosti občine Novo mesto.
17. člen
Vsak udeleženec javnega natečaja mora plačati predpisano varščino s in dokazila o plačilu varščine priložiti k pismeni ponudbi.Varščina se ob uspeli ponudbi zadrži' in vraču-
na v odškodnino, ob neuspeli ponudbi pa se varščina vrne. Kolikor ponudnik v natečaju uspe, kasneje pa odstopi od ponudbe, ne pristopi k dejanski izročitvi zemljišča ali odstopi od gradnje, zapade varščina v korist upravljalca.
18. člen
O izidu natečaja izda uprav-ljalec odločbo, katero mora vročiti vsem udeležencem natečaja.
Ponudnik, ki se je udeležil natečaja, pa smatra, da je bil oškodovan, lahko vloži ugovor v 15 dneh po prejemu odločbe na pristojni organ upravljalca, ta pa mora v 15 dneh po prejemu rešiti ugovor.
Če je bil ponudniku ugovor zavrnjen, lahko izpodbija odločitev organa iz prejšnjega odstavka tega člena pri pristojnem sodišču v roku 30 dni od dneva prejema rešitve o ugovoru, oziroma ko bi moral prejeti rešitev o ugovoru.
19. člen
Po pravnomočnosti odločbe o oddaji zemljišča skleneta upravljalec in pridobitelj pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, s katero se določi višina odškodnine za zemljišče in posebej stroški za urejanje stavbnega zemljišča, ki bremenijo investitorja, rok za pričetek in dokončanje gradnje in drugi posebni pogoji, ki jih mora investitor spoštovati.
20. člen
Brez javnega natečaja se odda urejeno stavbno zemljišče družbene lastnine v uporabo neposredno s pogodbo za gradnjo:
1. komunalnih objektov in naprav,
2. objektov za potrebe ljudske obrambe,
3. nadomestnih objektov v zvezi s potresom in drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo,
4. objektov družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve,
5. stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge,
6. objektov, ki se grade na zemljišču, ki je z urbanističnim dokumentom določeno kot rezervat za objekte investitoija,
7. zemljišče, ki je potrebno za smotrno zaokrožitev stavbnega zemljišča.
21. člen
Zahtevek za oddajo stavbnega zemljišča brez javnega natečaja lahko vloži investitor pri upravljalcu zemljišča ob vsakem času.
Upravljalec odloči o zahtevku z odločbo, pri čemer se glede rokov in pritožbe smiselno uporabljajo s določila 18. člena.
22. člen Investitor, ki je pridobil
stavbno zemljišče v uporabo brez javnega natečaja, mora v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe z upravljalcem skleniti pogodbo so oddaji stavbnega zemljišča. Če investitor ne sklene pogodbe v predpisanem roku iz neopravičenih razlogov, lahko upravljalec odda zemljišče drugemu interesentu.
23. člen Sredstva, kijih dobi z oddajo
stavbnega zemljišča, sme upravljalec stavbnega zemljišča uporabljati samo za urejanje stavbnega zemljišča in za stroške svoje dejavnosti.
24. člen Neurejeno stavbno zemljišče
na območjih, ki se urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, se ne sme oddati v uporabo, za gradnjo občanu in ne temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, ki gradi stanovanjske ali druge objekte za trg.
25. člen
Delno urejeno stavbno zemljišče upravljalec lahko odda pod pogojem, da investitor na lastne stroške zgradi manjkajoče komunalne naprave in objekte.
Če investitor -ne upošteva pogojev iz prvega odstavka tega člena, ki se določijo v pogodbi o oddaji stavbnega zemljišča, sme upravljalec odstopiti od pogodbe ter zemljišče oddati drugemu uporabniku v skladu z določili 39. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
26. člen Investitor, uporabnik ali lastnik objekta mora plačati sorazmerni del stroškov za komunalne objekte in naprave, ki jih je upravljalec stavbnega zemljišča v skladu z zazidalnim načrtom oziroma z urbanističnim redom naknadno zgradil oziroma jih je zgradil potem, ko je bilo zemljišče oddano v uporabo.
27. člen Odškodnina za stavbno zemljišče in stroški urejanja stavbnega zemljišča niso predmet javnega natečaja in se ne licitirajo. Investitor , oziroma najugodnejši ponudnik plača upravljalcu le dejanski znesek odškodnine in stroškov urejanja.
28. člen
Skupščina občine pooblašča
stavbno zemljiško skupnost, da v imenu občine in v skladu s srednjeročnimi plani in z letnimi programi pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino na območjih, ki so urejena z urbanističnim oziroma zazidalnimi načrti in urbanističnimi redi ter jih oddaja za gradnjo po določilih tega odloka.
V.	UREJANJE IN
ODDAJANJE STAVBNEGA
ZEMLJIŠČA DRUŽBENE LASTNINE NA OBMOČJIH, KI SE UREJAJO Z URBANISTIČNIM
REDOM
29. člen
S stavbnim zemljiščem v območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom, upravlja krajevna skupnost po določilih tega odloka.
Krajevna skupnost pa lahko s pogodbo prenese opravljanje vseh ali posameznih nalog s področja urejanja in oddajanja stavbnega zemljišča na stavbno zemljiško skupnost.
30. člen
Za urejena stavbna zemljišča, ki jih zajema urbanistični red, se štejejo:
— če so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje,
— če je urejena preskrba s pitno vodo,
— če je urejena preskrba z električno energijo.
31. člen
Planiranje in programiranje
urejanja stavbnega zemljišča, ki se ureja z urbanističnim redom, temelji na srednjeročnem in letnem planu krajevne skupnosti.
Srednjeročni plan urejanja stavbnih zemljišč predstavlja uskladitev potreb krajevne skupnosti po urejenih stavbnih zemljiščih za srednjeročno obdobje ter določa obseg, vire in način združevanja potrebnih sredstev.
Srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnih zemljišč sprejema skupščina krajevne skupnosti in potrdi občinska skupščina.
32. člen
Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča, za katere skrbi krajevna skupnost, so:
— sredstva investitoijev po
32.	členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem;
— sredstva krajevne skupnosti po 24. členu dt. zakona;
— sredstva, ki jih prispeva samoupravna komunalna skupnost;
— prispevki, ki jih po 23. 'členu zakona o komunalnih
dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina;
— del sredstev iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kijih na podlagi samoupravnega sporazuma določijo občina, samoupravna komunalna skupnost in krajevne skupnosti;
— del sredstev od prodaje stavbnih zemljišč;.
— sredstva, ki se združujejo po samoupravnem sporazumu iz 30. člena cit. zakona.
33. člen
Za izvajanje določil tega odloka v zvezi z urejanjem in s financiranjem stavbnega zemljišča v območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom, mora krajevna skupnost sprejeti razvojni plan urejanja stavbnega zemljišča in ustrezne samoupravne sporazume o urejanju in združevanju sredstev za urejanje stavbnega zemljišča v urbanističnih redih.
34. člen
Investitor, ki pridobi stavbno
zemljišče v kraju, ki se ureja z urbanističnim redom, mora plačati krajevni skupnosti sorazmerni del prispevka za ureditev stavbnega zemljišča.
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena pa se lahko investitor in upravljalec dogovorita, da bo investitor sam nosil stroške ureditve stavbnega'zemljišča.
35. člen
Pogodbo, s katero se določijo stroški za urejanje stavbnega zemljišča, mora skleniti z upravljavcem tudi investitor, ki gradi na zemljišču, katerega lastnik je, oziroma mu je bila, kot bivšemu lastniku, priznana prednostna pravica gradnje.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Do ustanovitve samoupravne stavbno zemljiške skupnosti občine Novo mesto upravlja s stavbnim zemljiščem samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto, enota za urejanje stavbnih zemljišč.
37. člen-
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenj-skidist, št. 10/68 in 19/70).
38. člen
Ta odlok začne
SKUPŠČINSKI DOLENJSKI UST	ŠTEVILKA	17
 I m : i   -------------------------------------------------------------
dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 464-2/80 Datum: 16. 7. 1980
Predsednik skupščine občine Novo mesto: MARJAN SIM C, l.r.
Občina Trebnje
143.
Na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 208. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. 7. 1980 sprejela
SKLEP o sestavi komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo skupščine občine Trebnje
1.
S tem sklepom se določajo občinski upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi, organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v komite za družbeno planiranje in gospodarstvo.
2.
Izvršni svet skupščine občine Trebnje ugotovi, koga so v skladu s tem sklepom v komite delegirali organi, organizacije in skupnosti in imenuje v komite s tem sklepom določeno število članov.
3.
Glede na skupen pomen upravnih zadev na področju, za katerega je komite ustanovljen, zagotavljajo organi, organizacije in skupnosti prek svojih predstavnikov stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri opravljanju upravnih nalog z delovnega področja komiteja.
4.
Predsednik komiteja glede na vprašanja, ki se obravnavajo na seji komiteja, povabi na sejo tudi predstavnike drugih občinskih upravnih organov, organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju vprašanj iz pristojnosti komiteja; ti iahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih,- ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati.
5.
Komite mora na seji obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svoje pristojnosti, zlasti pa analize, poročila, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju, odloke in druge splošne akte, ki jih pripravlja oziroma predlaga izvršnemu svetu ali neposredno občinski skupščini, predpise in druge splošne akte, ki jih sam izdaja ter mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah s svojega delovnega področja; odloča o ukrepih, za katere je pooblaščen ter opravlja druge naloge, ki so po statutu, zakonu, odloku ali drugem predpisu v njegovi pristojnosti, razen zadev, za katere je z zakonom ali s predpisom na podlagi zakona pooblaščen predsednik komiteja.
6.
S poslovnikom komiteja se podrobneje določi način njegovega dela in postopek sprejemanja odločitev na seji komiteja, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z organi, organi-zacijarrii in skupnostmi, ki delegirajo predstavnike v komite, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, s katerimi sodeluje komite pri svojem delu.
7.
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sestavljajo predsednik in 8 članov.
V komite delegirajo po enega člana:
—	sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti:
— samoupravna komunalna interesna skupnost;
— skupnost socialnega varstva;
— skupnost za pospeševanje kmetijstva;
—	občinska zdravstvena skupnost.
Izvršni svet skupščine občine Trebnje imenuje po enega člana za naslednja področja:
— industrija in obrt,
— preskrba,
— izobraževanje, kultura, telesna kultura.
Imenovanje člana, ki bo zadolžen za področje izobraževanja, kulture in telesne kulture, mora izvršni svet uskladiti s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
8.
Ta sklep začne veljati osmi dan po obl javi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 020-08/80-10
Datum: 14. 7. 1980
Predsednik skupščine občine Trebnje: TONE ŽIBERT, 1. r.
144.
- Svet krajevne skupnosti Račje selo je na podlagi 7. člena zakona . o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja s (Uradni list SRS, ŠL 27/77) 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3/73), 37. in 38. člen statuta krajevne skupnosti Račje selo na svoji seji, ki je bila dne 30. 5. 1980, sprejel
Spremembo sklepa o pričetku plačevanja samoprispevka za financiranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v krajevni skupnosti Račje selo.
1
Krajevni ssamoprišpevek se uvede in plačuje za obdofre 5 let, in sicer od 1. 3. 1980 do
29.	2. 1985.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 3. 1980 dalje doiizteka.
Račje selo dne 15. 7. 1980 Predsednik sveta krajevne skupnosti Račje selo: TONE ŽELJKO, 1. r.
145.
Na podlagi 208. člena statuta občine Trebnje je skupščina občine Trebnje ana seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. 7. 1980 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov &upščine občine Trebnje
1. člen
V 33. členu odloka o organizaciji in delovnem poodročju upravnih organov skupščine občine Trebnje se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: ,,uporablja se od 1. oktobra 1980 dalje ’.
2. člen
Ta s odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 021-03/79-10
Datum: 25. 7. 1980
Predsednik skupščine občine: TONE ŽIBERT, 1. r.
 --------------------------------------------------------------
SOLSKI CENTER Krško v dogovoru s Tovarno celuloze in papirja DJURO SALAJ Krško in Tovarno embalaže Brestanica
obvešča učence
da še vpisuje učence v poklicno šolo za naslednje poklice: izdelovalec papirja, izdelovalec celuloze in kartonažer.
Ta šola bo letos prvič v Krškem, kar pomeni za vse tisie učence, ki se bodo odločili zanjo, izjemno ugodnost. Poklici papirniške usmeritve so zelo zanimivi, potrebe po delavcih te vrste pa so tudi dovolj velike.
Na papirniško šolo opozarjamo predvsem tiste učence, ki niso bili sprejeti v šolah, kamor so se želeli vpisati, in tiste, ki menijo, da bi bila štiriletna šola zanje pretežka.
Učenci, ki bi se želeli vpisati v papirniško šolo, naj se javijo v tovarni celuloze in papirja DJURO SALAJ ali pa v tovarni embalaže v Brestanici, da se bodo dogovorili o sklenitvi učne pogodbe in dobili vse potrebne informacije.
V omenjeno šolo se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali osmi razred osnovne šole (oč?na iz tujega jezika ni ootrebna).
Šolski center Krško nadalje obvešča, da ima še prosta mesta na poklicni elektro šoli in da se lahko učenci tudi v to šolo še lahko vpišejo (obratovni elektrikar, elektroinstalater in elektromehariik). Učnih mest za te poklice je v Posavju dovolj.
Vse informacije lahko dobite na šolskem centru Krško, telefon 71—233.	x
578/33—80
•
\   /