MILE NOfIGE.
Izhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 10 v. — Poppati se listne pošilja.
- 0
Naša stvar stoji dobro.
Ljubljana, 18; jan.
Iz Pariza poročajo jugoslovanski člani mirovne konference, da stoji naša stvar glede določitve mej prav dobro. Na severu dobimo mejo, kako daleč jo Slovenci hočemo. Na jugozapadu pa nam je v
najneugodnejšem slučaju zagotovljen« kot meja reka Soča, dočim bi tvoril Trst z zapadao Istro nekako avtonomno državo pod mednarodnim nadzorstvom. V tem slučaja bi. bil imenovan za guvernerja mesta Trst in zapadne Istre kak Anglež.
Premirje na Koroškem.
Ljubljana, 18. januarja zvečer.
S koroškimi Nemci je dogovorjeno premirje, ki se začne jntri (torek), dne 14. januarja ob 8. uri zjutraj.
Za meje slovenskega In jugoslovanskega ozemlja.
_____«r,
V nekaj dnevih se bo mirovna konferenca v Parizu-Versaillesu otvorila ter bo začela delovati. Gre predvsem za predmir, ki bo določil bistvene točke bodoče mirovne pogodbe ter se zlasti pečal z ustanovitvijo, odnosno potrditvijo novib držav in njihovih mej. Med razpravami, ki se bodo že v kratkem začele, bo zavzemala važno mesto Jugoslavija. Mednarodnopravno se bo določil in priznal pjen obstanek in njen teritorielni obseg. Kar še poslednjega dostaje, gredo naši delegati na mirovno konferenco z najboljšimi nadami in hkrati tudi z najboljšo strokovno opremo. Predvsem je zasluga Narodnih svetov, kakor osrednjega v Ljubljani, tako zlasti deželnega za Štajersko in Koroško, da se je določitev mej jugoslovanske države prav skrbno pripravila in stvarno podprla z zgo devinskimi, narod n opisnimi in gospodarskimi razlogi. Člani Narodnih svetov, osobito tisti, ki" se jim je poverila posebna naloga glede na naše državne meje, so z veliko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo to vprašanje preučevali in pri tem niso pu ščali v nemar niti najmanjše točke, ki* pride v po štev v tej velevažni zadevi. Smotreno začeto delo se je stopnjevalo in izpopolnjevalo od splošnega obrisa državnih mej, objavljenega v prvih dneh/ ko je Narodni svet za Štajersko začel svoje delovanje, do popolnega in vse podrobnosti obsegajo čega elaborata, s katerim gredo naši delegati v Pariz. Z njimi tudi gredo kot svetovalci tisti možje, ki so veščaki v tem prevažnem vprašanju ter so se prav posebno trudili za njegovo ugodno rešitev. Spremlja jih gorka in iskrena želja vsega našega ljudstva, naj bi se jim posrečilo na mirov-
ni konferenci doseči tako določitev teritorielnega obsega naše države, kakor ga pričakaj e celokupen naš« narod. Vsaka ped slovenske zemlje in slehern slovenski človek bodi v jugoslovanski državi. Uspeh naših delegatov in njihovih svetovalcev ; na mirovni kooferenci bo trajen uspeh naše države.
Razne novice.
V Pariz sta brzojavna pozvana mariborska bogoslovna profesorja dr. Kovačič in dr. Slavič. Gre za določitev severne jugoslovanske državne meje.^
Žigosanje bankovcev v Mariboru. Okrajno glavarstvo v Mariboru razglaša: Žigosanje (štempljanje) in štetje avstroogrskih bankovcev (papirnatega denarja) se vrši za stranke, ki jstanujejo v mostu Maribor ter v občinah: Studenci, Radvina, Tezno, Pobrež, Št. Peter, Lajteršberg in Krčevine v času: Od 14. prosinca 1919 (torek) do vštetega 20. prosinca 1919 (pondeljek) vsak dan od 8. ure zjutraj do 2. ure pOpoIudne. Ves papirnati denar kronske veljave, ki do 2. ure popoldne dne 20. prosinca 1919 ne bo žigosan (štempljan) bo brez veljave. I. Žigosanje (štempljanje) bodo sami izvedli sledeči denarni zavodiixPosojilnica v Mariboru, Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Občinska hranilnica v Mariboru, Avstro - ogrske banke podružnica v Mariboru, Štajerske eskqmptne banke podružnica v Mariboru, Anglo avstr, banke podružnica v Mariboru ter Mavibérskà eskomptna banka v Mariboru. Stranke se v njih lastnem interesu poživljajo, da naldže svoje prihranke pri navedenih zavodih ali pa da zamenjajo pri istih neštempljane za že Stempiane bankovce. II. Žigosanje se bo pa tndi vršilo pri v to svrho imenovanih komisijah in sicer: I. komisija v mestni deški šoli 3 na Jožefovi šoli — načelnik: Učitelj Mirko Pučelik. II. komisija v dekliški mestni šoli pri cerkvi Sv.. Magdalene — načelnik: finančni koncipist dr. Bogomil Pavlič. — V nižje navedenih trgovinah oziroma trafikah kakor tudi pri komisijah se bedo prodajale prijave komad po 5 vinarjev, katere je izpolniti ter pri komisiji z bankovci od-
dati, ki bo takoj Stempljanje izvedla ter le štemp-ljan denar stranki vrnila. III, Stempljanje se vrši za vse stranke pri imenovanih denarnih zavodih ter pri obeh navedenih komisijah v sledečem reda: v torek, dne 14. t. m. za vse stranke s začetni carni rodbinskega imena A do G; v sredo, dne
15.	t. m. za vse stranke z začetnicami H do L, v Četrtek, dne 16. t. m. za vse stranke z začet nicami M do P, v petek, dne 17. z začetnicami R da T in v soboto, dne 18. z začetnicami U do 25. — Za vse stranke, ki bi iz kateregakoli vzroka zamudile gornji rok, se vrSi Stempljanje v nedeljo in pondeljek, dne 19. in 20. prosinca 1919 do
2.	nre popoldne- pri navedenih denarnih zavodih oziroma komisijah, Stranke naj se držijo strogo označenega reda ter naj se ne zanašajo na zadnji dan, da jim iz kateregakoli vzroka ne ostanejo bankovci neštempijani, ker bodo sicer izgubili svo jo vrednost. IV. Tiskanice za prijave se bodo pro dajale v trgovinah gg. Berdajs, Grajska ulica; Serec, Tegetthofova cesta; Vidovič, Mlinska ulica; Wéixl, Glavni trg; v Cirilovi tiskarni, v glavni trafiki ter v trafikah na Magdalenskem trgu, na Šmidovem trgu ter Tegetthofovi ulici (gdč. Šifko) Bankovci (papirnati denar), ki ne bodo do pon deljka, dne 20. prosinca 1919 ob 2. uri popoldne štempljani, bodo brez vrednost], ker jih državne in javne blagajne ne bodo več jemale v plačilo, r- Okrajni glavar.
V svarilen zgled. Od 4. stotnije mariborskega polka so se med potjo iz Maribora do Razkrižja pri Ljutomera samovoljno odstranili (dezertirali) od svoje čete naslednji vojaki: Jožef Kolenc, do ma iz Trnove pri Gorici, Ivan Fazarin od Sv. Ja koba v Slov. gor., Anton Luci iz Vodranc pri Središču, Franc Moravec iz Lunovcev pri Ormožu, Janko SteplovSek od Sv. Eme pri Podčetrtku, Stefan Černenšek iz Ptujske gore, Martin Cokan, iz Krapja pri Ljutomeru, Matija Granda iz Vitana pri Središču, Ciril Orešnik iz Jastrebcev pri Ormožu, Ivan Megla iz Cvetkove ev pri Veliki Ne delji, Jožef Potočnik iz Vrhol pri Slov. Bistrici, Franc Medig iz Koga pri Središču, Konrad Rubin iz Lačevasi pri Ptuju, Maks Harb iz Dragučove pri Mariboru, Albert Pec iz Maribora, Martin Pučko iz PolenSaka, Franc Ovenk iz Pesnice in Jožef Ross iz Dobja. — Vsi imenovani so zasledovani kot navadni ubežniki (dezerterji) in jih bo zadela zaslužena kazen. Naj bodo vsem v svarilen vzgled!
Sodba slovenskega Pohorca o Maribora. Slovenski kmet s Pohorja nam piše: Bil sem pretekli teden v Mariboru, in sicer na glavnem kolodvoru. Srce mi je od veselja utripalo, ko sem zagledal povsod slovenske napise in sem slišal le slovensko govoriti. Potem grem po mestu, da bi videl, če je že kaj veliko slovenskih napisov na trgovinah. Pa žalibog jih je kaj malo videti. Potem grem na o» krajno glavarstvo; tam je Se mnogo pri starem. Mnogi gospodje raje nemSki govorijo kot slovensko. Posebno pri prehranjevalnem uradu naj vlada ima bolj tanke oči. Davkarija je nam poslala opomin za davek samo v nemškem jeziku. Ali to gre v Jugoslaviji? Čas bi že bil, da bi tiste nemčurje
izgnali, nam Slovencem tako niso prijazni. Kaj pa je s koroško železnico? Tudi tam je Se večinoma vse pri starem. V Bistrici nad Mariborom je še vedno nemški postajenačelnik in menda tadi na drugih postajah ni boljše. Vlada misli, da smo Pohorci menda nemškega mišljenja. Pa se zelo moti. Mi odločno terjamo, da se tukaj kmalu vse tako spremeni. Kakor zahtevamo Slovenci. Pa Se nekaj gospod urednik. Kaj je z vžigalcami obmejnih Slovenceh, da jih ni.več dobiti? Ker je gosp. Vošnjak v Rušah umrl, bi kazalo da bi to tovarno prevzel slovenski kapitalist, ki se razume na to industrijo. Sedaj ni dobiti nobenih vžigalic, tudi za drag denar ne.
Hotel „pri zamorcu“ v Gosposki ulici je kopil in te dni tudi prevzel gostilničar Janče r iz Pobrežja. Mož reflektira samo na nemSke in nem-Skutarske goste, ker je naznanil prevzem gostilne samo v »Marburgerci« ih Rabičevi »Volkszeitung«. Jančar je svoje pristno slovensko ime spremenil v »Jantscher«.
V Studencih pri Maribora so slovenski del le pakov, ki naznanjajo določila radi žigosanja bankovcev, odtrgali in prilepili samo nemSke. Vprašamo: Kako dolgo bo smel uganjati Jurič svoje junaSke čine zoper Slovence. Takim ptičem bi se moralo že davno pristriči peruti. A mi Slovenci hočemo biti vedno »nobel« ljudje ter božamo na-Se neprijatelje samo z mehkimi rokavicami Vojska nas Se ni dovolj podučila.
Jngoslovansko-italijanska pogajanja se vršijo v Trstu. Slovence zastopata poverjenika dr. Triller in Remec. Sklenil se bo dogovor o izmeni blaga. O ka i vojski med Italijani in Jugoslovani sploh ni govora. Take lažnjive vesti nalašč širijo nemški listi.
Na mariborski trg je prineslo dne 14. januar ja 186 Slovencev in Hrvatov iz okolice Čakovca cele vreče fižola, koruze, koruzne moke, jajc itd. Prodajali so: fižol po K 2 40 liter, koruzo 2 K, moko K 2.40, jajca 50—60 v komad.
Mestna tržnica v Maribora. V pondeljek, dne 18. jan., so na Novem Glavnem trgu določili in izmerili prostor za mestno tržnico. Te dni bodo postavili barako, ki bo dolga 20, široka pa 10 m. Baraka bo razdeljena na dva dela. Na vsaki strani bo pet prodajaln. Zgradba sicer ne bo imela posebno lepe slike, a bo velikega praktičnega pomena, ker bo skušala brez maksimalnih cen regulirati cene.živilom.
Slovenskim mojstrom - rokodelcem v Mariboru. Državni jugoslovanski uradi, zavodi in hišni posestniki potrebujejo za izvrševanje del preuredbe poslopja ali za popravila zidarske, tesarske, kleparske, kamnoseške, ključavničarske, mizarske, inštalaterske obrtnike. Da lahko dajemo domačinom obrtnikom, ki so točni in natančni v svoji stroki, pred tujci prednost, pozivamo jih, da prijavijo v našem upravništvu svoje ime, stanovanje in stroko, da jih lahko kot Slovence priporočamo.
Nemci so nocoj ponoči napadli zelo nespretno juSoslovanske postojanke pri Lučanah. Napad odbit.
Občina Fram je imenovala generala Maistra in glavarja dr. Lajnšica za častnega občana Častit&me!