) r\ v List slovenskih delavcev v Ameriki 2ST©-w- Yorlc, 7. aprila 1900. Leto VIH. One gg. naročnike, kterim je naročnina potekla s četrtletom, uljudno prosimo, da blagovole isto ponoviti. Upravništvo. Povečanje mornarice. Zshtevsio $28,350.000 od koDgresa. Da bi bila jednaka drugim oblastim. Washington, 5. aprila. Foss, predsednik odl»tira mornarice je danes predložil zbornici proračun za mornarico v znesku £(>1,219.911}, ntjvfčjo dc sedaj zahtevano svoto. Najvažnejša t'čka j« ona. ktera do-l«»6uje 828 350.000 za gradenje no- vih vojnih ladij najnovejše kou-striikcije. Zgraditi nameravajo dve oklopui vojni ladiji, tri okiopi e križarke in tri križarke in sicer v soglasju p željami in priporočili tajnika mornarice in admirala Deweya Svoje poročilo sklepa odbor s sledečimi d datki: V minolem letu bo vsi inozemski narodi osnovali zelo liberalne proračune za mornarice. Sedaj v nemškem državnem zboru razpravljajo predlog za mornarico,, kteri bode, ako ga sprejmO, uioil nemškega br-idovja podvojil. Žalostna osoda na stare dni je zadela 701-tnega Jožef Ilunda in njegovo 09 let staro ženo. Oba sta izobražena. Te dni so ju postavili na cesto iz njihovega stanovanja v New Vorku, ker jima je manjkalo $1.25 do mesečne stanova lniue. Ne-er čna dvojica j>3 uekditj imela. boljše Čase. Pravijo, da je liund imel 8100 000 premoženja, llundoviženi je njen prvi mož, leta 1876 umrli vinBki trgovec Pavel Keiser baje tudi zapustil 8100.000 premoženja. Leta 1878 se je omožila s Hundom, kteri je imel takrat kupčijo s zemljišči. Nesrečne špekulacije so sčasoma pogoltnile denar m stara dvojica je bila primorana iskati pomoti pri zastavnici in drugih dobrodelnih ljudeh. Ko je v ponedeljek hišni posestnik tirial stauovalnino, je manjkalo dvojici SI.^5. Dva dni pozneje so siromašno imovino stare dvojice postavili na cesto. Požar v tovarni. V tretjem nadftrop u tovarniškega poslopja št. 5» na M tt cesti v New V-'rku je te dni nastal požar in prouzročil velik strah med delavci, posebno med dekleti, kterih dela 20 v tovarni. Ker v poslopju izdelujejo in pripravljajo razno tva rino za blazine in žimnice, je i>i 1 a nevarnost radi nakopičenega materija la zelo velika. Mislijo, da je od kakega stroja padla iskra v lahko užigaj"čo tvarino in prouzročila požar. Škodo cenijo na $750. Zaporno povelje gaje umorilo. St. L o u i s, Mo., 3. aprila. Julij Uhlenhuth, blagajničar in glavni knjigovodja Ilyd^ Park pivovarne je včeraj padel mrtev na tla, ko mu je deputy šerif prečital zaporno povelje radi poneverjanja. Uhlenhuth je bil star mož in že 25 let v službi pivovarne. Hoteli so ga v pokoj iti m radi tegi pregledali njegove knjige in našli primankljaj. Ko mu je šerif čital zaporno povelje, je rekel: ,,Moj fi'^g, tako daleč je prišlo!" Potem se je zvrnil mrtev na tla. BOKAZ brzemu, vestnemu in cenemu pošiljanju lenarja v al»r «l<>-m o vi no po FRANK SAKSER-JU, 109 Greenwich St., New York, so nastopne številke: \ prvem četrtletju t. I je od nos la I 1642 strankam 357.220.28 kron avatr. velj. ah $72.989.46. Te šte vilke jasno vse povedo. Zato naj se Slovenci pri pošiljanju denarjev v utaro domovino vedno obrnejo le na FR. SAKSER-JA, 109 Greenwich Street, New York. Roparski čin. V Mamaronecku, N. Y., je šett r par ev izvršilo čin, kteri bot'e prebivalcem mesteca ostal še dolgo v spominu. Ob 2 uri zjutraj je Viljem Eastmana, čuvaja na tovorni postaji napadlo šeet roparjev z napetimi revolverji. Eastman se je h< -tel brauiti, toda predno je zamog^ 1 rabiti revolver, ustrelil je nanj je-den roparjev. K sreči je kr glja le oprasnila čuvajevo l.ce in mu odtrgala košček ušesa. Nato so East-raana vrgli na tla iti zvezali, da se ni mogel ganiti. Potem so se lotili glavnega dela. namreč razt-treliti denarno omaro. Ko so položili di-namit v zavrtano luknjo, odstranili so se lopovi iz poslopja, pu-tili pa čuvaja le malo čevljev od denarne omare mirno ležati. Z gromom je bila denarna omara i a kosce raz-atrelena in notranje zidovje deloma porušeno, toda Eastman je ostal nepoškodovan. Kosi ž-leza so frčali čez nj"ga in jeden je tik njegove glave napravil v tla veliko luknjo Roparji so vplenili samo $50, vzeli čuvaju uro in revolver iu zbežali. Se le nekaj ur pozneje je našel želez niški agent zvezanega čuvaja in ga oprostil. Našli truplo matere in njenih otrok. Rochester, N. V., 3. aprila. Gospa Fred Mayer je danes svoja Iva otroka v starosti 1 in leta, vrgla v vodnjak, v kt"rega je potem skočila tudi ona Trupla so našli pozneje in jih izvlekli iz vodnjaka. Nesrečna žena je zapustila listek, n* ktereT jr» bilo zapisano, da seje naveličala življenja polnega revščine in glada. Požari. Chicago, 5. aprila. Požar je danes razdjal prodajalne prostore „Stark Piano Co.li na West Madison in Halsted cestah. Nekaj časa se je bilo bati, da bode plamen vpe-pelil tudi Havmarket gledišče v bližini, toda z velikim naporom so je gasilcem posrečilo to zabraniti. Ko je nastal požar v bližini, vršila se je v gledišču ravno popoldanska predstava, toda občinstvo je zapustilo poslopje. K a ve una. Mich., 5. aprila. Požar je včeraj večer uničil tukaj osem prodajalnic, stanovalno hišo in jedini tukajšnji h< tel. Škodo cenijo 840 000. Og-Hij je nastal vsled razstrelbe plina v Baruowiskijevem salonu. Med požarom je eksplodirala tudi v hotelu z ogljeno kislino napolnjena posoda. Okolu leteče železje je posestniku hotela zlomilo levo nogo na treh krajih, kakor tudi d^sno roko in mu prizadelo tako huda poškodovanja, da je vsled tega tri ure p >zneje umrl. F r a n k 1 i n v i 1 i e, N. Y., 5 aprila. Ogenj je dan^s zjutraj uničil polovico tovarne ,, Franklinville Canning Co." Škode je $20.000. Springfield, Mass., 5. aprilu. Požar je v hotelu Russell provzro-čil danes popoludne več sto dolarjev škode. Več osob je popolno zgorelo. Ko. bi gasilci ne bili s tako energičnem naporom gasili, bi bil uajbrže pogorel hotel. Nesreča na železnici. Forth Worth, Tex., 5. aprila. Ker je voda podkopala železnični nasip, ponesrečil seje danes osobni vlak Forth Worth cV: Denver City železnice blizu Channinga. Železnični vozovi so pričeli goreti in ves vlak, izvzemši jednega voza, ie pogorel. Šest ali sedem osob, med temi uradnik ekspresne družbe in najbi že tudi strojevodja so bili usmrtili Na kraj nesreče so odposlali tnkoj pomoč. V tukajšnji pisarni ekspresne družbe nimajo mkakih natančnih poročil o številu mrtvih in poškodovanih. Dewey kandidat. W a s h i n g t o n, 4. aprila. Kakor strela iz jasnega, je presenetila politikarie, da se je admiaul Dewey spremislil in postane sedaj ljudski kandidat za predsedništvo. Republikanci, pa tudi demokrati so iznenadeni radi Deweyevega ob n&šanja. Posebno kisle obraze pa imata MeKiniey in Hanna, ktera sta sigurno mislila, da Dewey m nevaren, sedaj pa se stari admiral in zmagovalec pri Manili nenadoma oglasi, Češ, da prevzame kandidaturo, ak^- se mu ista ponudi. Ako bode postal kandidat za republikance in demokrate, Dewey še ni hotel povedati DanesjerekeP ..Da, sklenil sem prevzeti kandidaturo, toda več še nemorem povedati. Moji nazori o politiki so prav od-ločni, toda ne smatram umestnim iste že sedaj objaviti. Ko sem prišel iz Manile, sem bil bolan, toda sedaj sem popolnoma zdrav. Imel sera tudi priliko spoznati ljudsko mnenje glede moje osobe. Tisoče ljudi me je ustmeno iu pismeno spodbujalo nastopiti kot kandidat za predsedništvo. Tudi sem uvidel, da služba admirala ni najvišji urad v Zjed. državah, ampak oni predsednika, in ako me amerikansko ljudstvo pozove postati njihov predsednik, se ne morem braniti. Kamorkoli sem prišel v tej deželi, p. . vsodi so me ljudje iskreno sprejeli in klicali: ,,Predsednikom Vas hc-čenio !44 ,,Po mojem mnenju predsedniku ni potreba nikakega posebnega političnega smotra. On naj izvršuje zaKone, ktere mu ustava predpisuje. Predsednik ne sme delati kongresu nikakih predpisov, ampak le gledati nato, da se ustava izpolnuje. V Evropo letos ne pojdem, ta vest je le izmišljena." Ko je D- w v prišel iz Manile, je r- kel z veliko določnostjo, da ne misli nato, postati predsedniK, včeraj pa je rekel: „Le norci ne pre-drugačijo nikdar svojega mnenja." Politikarji v splošnem ne mislijo, da bode jed n a njihovih strank imenovala Deweya predsedniškim kandidatom. Poslednje dni pa Be poroča, da se je Dewey izrazil, da je demokrat, toraj bode borba med Brayuom in Deweyem, aii pa se bode moral Pravu umakniti, ako pa oba knn-didujeta na demokratičnem tiketu, tudi oba propadeta Po našem mnenju pač ni na mestu, da bi bil general objednem predsednik Zjed. držav, take prikazni eo bile že zelo nevarne, a:ij zgodovina nam jih kaže. Castihlepnost in lakomnost pač ne-mati mejt). Drugi Leutgert. Chicago, 4. aprila. Policija bode stanovalne prostore in peka* rtjo, posebno veliko pekarsko peč Otro Kuhna št. 123 Wells St. temeljito preiskala. Sosedje namreč trdijo, da je Kuhn svojo hčer trpinčil iu na jednak načiu umoril in spravil s poti, kakor je Leutgert svojo žeuo. Deklica je izginila pred tremi tedni na skrivnosteu način. Sneženje z bliskom. C hay en ne, Wyo., 5. aprila. Tuje snežilo od torka do danes in padlo skoraj 15 palcev debelo snega. Snežni blizard se je raztezal preko južnoiztočnem Wyomingu in za-padno Nebrasko ter železuičui promet zelo oviral, akoravno istega ni popolnoma ustavil. Aled sneženjem so opazovali interesantuo naravno prikazen namreč hudo bliskanje. Zborovalnica pogorela. Kansas City, Mo., 4. aprila. Zborovaluica, v kteri bi se 4. julija imela sniti demokratska narodna skupščina, je danes v manj nego pol ure do tal pogorela. Ogeuj je nastal ob 1. uri popoludne. Iz delavskih krogov. Cestni delavci štrajkajo. Rye, N. Y., 3. aprila. 500 italijanskih dninarjev pri kontraktorjih Murphy & Merrill, kteri delajo pri kanalu za odtok in pri gradenju ceste, je danes ostavilo delo. Delavci zahtevajo zvišanje plače za 25 centov na dan. Štrajk premogarjev. Pittsburg, Pa., 3. aprila. Vkljub temu, da preti štrajk v vsakem premogokopu, je železniška zadruga Pittsburg Coal Co. danes skleuila pogodbo za več nego jodeu milijon premoga. Omenjena družba se je zavezala oskrbeti premog za American Tin Plate, American Sheet, American Hoop in National Steel Co. Premogarji prete z izseljevanjem. Linton, lnd., 3. aprila. Tu so vsi premogokopi zaprti in 1000 premogarjev je na štrajku. L zrok štrajka je vprašanje tedensko izplačevanje zaslužka in vprašanje smodnika. Še 4000 premogarjev. Sharon, Pa., 4. aprila. Nad 4000 premo garjev štrajka v Mercer Co. Ljudje zahtevajo namesto 40 centov kakor dosedaj, 49j/ j centov za tono. Mizner in Turner I podjetuika Hillard premogokopov sta sprejela zahteve štrajkarjev. Dosegli zvišanje plače. Buffalo, 5. aprila. 250 tukaj štrajkujočih voznikov je šlo daneB zjutraj zopet na delo, ker so jim dovolili njihove zahteve. Po pogodbi dobe vozniki z jednim konjem S9 na teden, z dvema .$10 in s tremi konji 812 na teden pri deveturnem delavnem času. Nič sporazumljenja. Chicago, 5. aprila. Poskus poravnati navskrižje med ,,journeymen tailors" in člani ,,drapers in tailors exchange" je izpodletel. Včeraj se je v Great Northern hotelu vršilo zborovanje, kterega Be je udeležil „board of arbitration" (razsodišče) in zastopniki delavcev, kakor tudi zastopniki delodajalcev. Sporazumljenje se je razdrlo ob zahtevi delavcev, da morajo bosi zgraditi delalnice. Zahtevajo višjo plačo. Pittsburg, Pa., 5. aprila. 1500 mož, kteri delajo v Glenwood delalnicah Baltimore & Ohio železnice so vložili Bvoje zahteve. Iste obsegajo zvišanje plače od 5 do 20 odstotkov. Kakor se čuje, Be nadejajo glede plače ugodnega odgovora. Kar se pa tiče vprašmja glede delavnega časa, vlada še nekaj navskrižja. Jutri bode izvrševalni odbor United Mine Workers pittbur-škega okraja imel posvetovanje, kako bi sedal končati sedanji štrajk. Ostaviii delo. Croton, Landing, 5. aprila. Italijanski delavci pri Croton jezu so šli danes na štrajk, ker so jim znižali plačo za 20 odstotkov. Tam poslujoče delavce so pregnali od dela, da sedaj isto popolnoma počiva. Kakih 700 ali 800 mož praznuje. Jednak štrajk je izbruhnil pred tremi leti; takrat so postavili v službo 60 deputy šerifov. Port Chester, 5. apr. Bosi so prosili krajevne oblasti za varstvo proti štrajkujočimi Italijani, kteri v Wechester countyju zahtevajo osemurni delavni dan in zvišanje plače. 500 štrajkarjev prireja parade in obiskuje VBe kraje, kjer delajo njihovi rojaki, da bi jih pregovorili se k njim pridružiti. DaneB večer se bodo zbrali občinski odborniki, da ukrenejo varstvene uredbe. Napad na princaWales. Petnajstleten učenec napadalec. B r u s o 1 , 4. aprila. Danes ve-č >r, ko seje princ Wales v spremstvu svoje soproge peljal iz severne na južno poBtajo, se je pridrenjal mlad mož, potegnil revolver in dvakrat ustrelil na princa, toda nikogar zadel. Mladega moža, o kterem mislijo, da je blazen, bo takoj zaprli. Princ in priucezinja Wales sta na potovanju v Kopenhagen, kjer Be hočeta udeležiti 8. aprila pričenših slavnoBtij povodom 82. rojstnega dneva kralja Christiana IX., očeta princezinje. Dogodek seje pripetil ob AG uri zvečer. Ko se je pričel vlak pomikati, skočil je zločinec na Btopalno desko salonskega voza, v kterem je sedel princ iu proti temu ustrelil. Princ je ostal hladnokrven in le vpraša?, ako je njegov napadalec zaprt. O osobuosti slednjega kro žijo razne vesti. Nek ter i trdijo, da je popolnoma blazen, drugi pa, da je zdrav na duhu. Na pjliciji je izpovedal, da mu je ime Jean B.ip tist Sipido, še le šestnajst l"t star in kleparski učenec. Princa Wales je hotel zato umoriti, kftr ima isti na vesti toliko človeških življenj v južni Afriki. London, 4. aprila. Poročilo o napadu princa Wales seje razširilo z bliskovuo hitrostjo pr. vsem Londonu in provzrofci 1<> veliko razburjenost. Okolnost, da se je napad pripetil v mestu, v kt r. iu ima dr. Leyds, diplomatiški agent Trans-vaala svoj sedež, kaže nato, da je bil napadalec navdušen za boersko stvar. t Osman Paša. Carigrad, 5. aprila. ,,0ha2; Osman Paša, kruti branitelj Plevne je včeraj večer umrl. (Ne pa, kakor so listi že pred dvema tednoma pisali'. Uredn.) Ghazi Osman Nuri Paša je bil rojen 1. 1837 v Amasiji v Mali Aziji L. 1850 je obiskal turško akademijo (harbije-mekteb) v Carigradu. L. 1854 je kot podporočnik stopil h konjiči, se udeležil 1. 1855 bojev pri Enpatoriji in potem pod Omer pa-šem ob abehasiškem obrežju. Ko je bila leta 1867 zadušena vstaja na Kreti, imeuoval ga je 6ultan podpolkovnikom iu beg ^m, ter prestavil k generalnemu štabu. L. 1871 je postal polkovnik in se pod R^dif pašem udeležil vojskovanja v Je-menu. L. 1874 je bil imenovan brigade generalom (liwa) in se vrml v jeseni 1. 1875 kot divizijski general (ferik) in paša nazaj v Carigrad. Kmalu nato je prevzel po-veljništvo pri Vidinu zbranega vojnega oddelka proti Srbiji. Z istim se je v bojih pri Isworu 1. 1876 tako odlikoval, da je bil povišan maršalom (mušir). V rusko-turški vojni je 20. julija 1877 odbil ruski napad na Plevno, pri kterem so imeli Rusi velike zgube. Nato je vtrdil Plevno in krvavoodbil več ruskih napadov, tudi enkrat poskušal prodreti oblegal no rusko vojno ob levem bregu in bil hudo ranjen. Radi pomanjkanja živeža se je moral podati 10. decembra 1877. Osman pašo so kot vojuega vjetnika odvedli na Rusko, od koder se je še le po sklenjenem miru v Sau Stefano meseca aprila 1878 vrnil nazaj v Carigrad. Naslov ghazi (t. j.,verski junak) mu je podelil sultan po zmogujočih bojih koncem julija 1877. Ko se je povrnil iz Ruskega, stal je skoraj neprestano na čelu turškega vojaštva kot Beraskir (vojni minister) in bil v okolici sultana kot maršal palače. Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se veduo na FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York, Umorila 1000 otrok. Terezija Gyulai morilka. Umorjeni otroci večinoma boljših krogov Budimpešte. - 40 osob že zaprli. - Gyulai izročila imenik umorjenih policiji. Budimpešta, 6. aprila.VNagy Korosu, predmestju Budimpešte, so prišli na sUd največjemu umoru v službi moderne ,,morale". Tam je zaprla policija babico Terezijo Gyulai, ktera je priznala, da je zadavila 1000 otrok. Umorjene žrtve jez imeni in cenami natančno vknjiže-vala in to morilno knjigo ima sedaj v rokah policija. V knjigi se nahajajo imena najodličnejših družin Budimpešte in mnogo Članov ogrske uoblese. Stvar je prišla na dan, ko je Marija Kuryas na smrtni postelji izpovedala, da se je dala od babice pregovoriti, svoje nezakonsko, teden starj dete umoriti. Štirideset osob so že zaprli in policijski načelnik naznanja, da bode v par dnevih za-ortih skupno 100 osob. Da je radi tega jok in škripanje z zobmi v krofih ,, boljše družbe", je samoumevno. 1 c Gvulaijeve knjige je razvidno, da je minolo lelo umorila več nego 200 otrok. Prišla ie spomlad Spmilad, najmičuHjši letni čas je prišel. Trobeutice in druge nežne cvrtij ice zopet klijejo iz zemlje, F" utero je dosedaj pokrival sueg ka-«or bi prve hotele poslušati žvrgo-ienje škrjanca. S temi sigurnimi preroki spomladi se veseli vsak «lrav človek kadar pride spomlad. Otožni so vkljub temu le oni, kteri trpe vsled kake bolezni in so zato zdali velike svote za ničvredna zdravila, ktera njihovo bolezen le ^e shujšajo. Oui ne vedo kako zdramilo je potreba rabiti, da dosežejo iopet neprecenljivi zaklad človeštva — čvrsto zdravje. V Zjedinje«-nih državah izdelujejo nekteri zdravila na zelo površen način. Zato uaj bi se vBak prepričal, ako rabi prava zdravila za svojo bolezen. Sleparji ne bi mogli kopičiti tako ogromna bogastva, ako bi se ljudstvo ne dalo tako lahko speljati. Kdorkoli trpi vsled neprebavlji-vosti ktero izhaja od slabosti prebavnih organov, ali od bolezni na led icah ali mehurju, naj poskusi Trinerjevo amerikansko krepiino zdravilo, grenko vino (Trmeru American Elixir of Bitte Wine) priporočeno od mnogo odličnih tnož. To vino je izvrBtno zdravilo /.a zgoraj omenjene bolezni. Narejeno je iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. Na prodaj po vseh lekarnah, aii pri izdelovalcu: JOSEPH TRINER, 437 \V. 18. St. CHICAGO, ILL Seveda... misliš^vsako pivo je 'obro — Večinoma je tudi .... Toda ... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je bolj&e nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, - - - HIGH. PRODAJA SE POVSODIV SODČEKIH IN STEKLENICAH. ,,6LAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Iidajatelj in urednik: Published by F. SAK8EB. 109 Greenwich St- New York City. Ma leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.60, Za Evropo za vse leto .. . gld. 7.—, it »> m pol leta...... 3.50, , „ „ čatrt leta . . . ,, 1.75, V Evropo pošiljamo list Bkupno dve Številki „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. GLAS NARODA" („Voice of the People") Will .be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Kapitalistično hudodelstvo. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in oBobnosti ■e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon Order. Pi i spremembi kraja naročnikov jMTosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo uaBl Dvnika. Dopisom in pošiljatvam naredite uaslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Blagostan farmerjev. Vse kaže nato, 'la bode tekoče leto zopet zelo ugodno za farmerje in kar se tiče ogromnih pridelkov, ktere bo farmerji pridelali v miuo-lih letih, bode le malo ali prav nič zaostalo. Med onimi sloji prebivalstva, kteri imajo saj deloma svoj delež pri splošnem blagostanju so farmerji. Zanimivo farmarBko statistiko objavlja znani in zanesljivi strokovni list, AmericanAgriculturist' Omenjeni list pravi, da se je število farm v Zjedinjenih državah v mi-nolih 10 letih za nič manj nego 400.000 pomnožilo. Vrednost far-merskih zemljišč, ktera je v slabih časih od 1. 1892 do leta 1895 padala na vznemirljiv način, so sedaj skupno za 81,220.000.000 večji, nego pred desetimi leti, akoravno so bili takrat še ugodni časi. Skupni kapital, naložen na ameriških farmah računjajo na $17,530,000.000, toraj 10 odstotkov višji nego leta 1889. Skoraj 70 odstotkov farm obdelujejo posestniki sami. Svota uknjiženega dolga na farmah je manjša, nego pred desetimi leti. Uknjiženi dolgovi znašajo le še povprečno 27 odstotkov od vred-noatij farm, na ktere so vknjižene. Največji del onih posojil so vpora-bili za zboljšanje in povečanje farm. Obresti so manjše, nego kdaj po-preje. Vrednost farmarskih pridelkov je znašala v minolem letu ogromno svoto 81,600,000.000 Skupna vrednost klavne živine maša $700,000 000- Pridelek glav nih vrst žita je bil v minolem letu vreden $400,000.000, pridelek dru-zih žitnih vrBt pa $200,000.000 Vrednost konj se je v minolih štirih letih za tretjino zvišala, ona mol znih krav pa za 45 odstotkov. Položaj ameriških farmerjev je bil v minolih štirih letih ugodnejši nego kdaj popreje in njihovo bla gostanje je večje nego ono poljedel-nega prebivalstva, kterekoli dežele na svetu. Seveda so pri tem naj bo ljfii oni veliki kapitalistični farmerji, kteri žanjejo, dasi niti Bvoje farme ne vidijo. ImniA tvoje težko zaslužene H in H IS denarie> ako 86 Pn 1BI**,BBW pošiljanju denarja staro domovino obrneš na Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, kteri da za $20.35 100 kron, ali za $40.70 200 kron — 100gold, podt&rine pa je 20 centov. Postreže najhitreje in najsolidneje. Kapitalistična civilizacija ima na vesti strašna hudodelstva, toda komaj je kako hudodelstvo večje, nego ono, ktero je učinila Anglija v Indiji. Vsakih par let nastopi v oni nesrečni velikanski deželi Azije lakota, ktera tirja stotisoče, da milijone prebivalcev. In s kako malomarnostjo sprejemajo na Angleškem vest o redni lakoti v Indiji in vseh njenih posledicah strašne bede. Kaj se briga britiško plemstvo, kaj trgovci Anglije za uboge, sestradane Hinduse, dokler ne prenehajo njihovi dohodki iz Indije. Zopet divja lakota v nesrečni dežili v takem obsegu, da milijone ljudi trpi njene muke. Oficijelna pojasnila o lakoti, ktera je podal vladin svet v Kalkutti, presegajo vse bojazni. Se žalostnejši pa se glasi opazka lord Curzona, podkralja v Iudiji, da bode kolonija v tej nezaslišaui stiski morala ostati brez pomoči iz Anglije. V prejšnjih letih je Anglija olajševala vsaj del indiške bede se zasebnimi pri spevkami; sedaj pa nima niti denarja, niti zanimanja za stisko, ker se vsi njeni interesi zjedinjajo v južni Afriki Indija mora izvršiti svojo nalogo z udanostjo in pogum-nostjo v zavesti, da izvršuje svojo dolžnost itd. Toda Curzou je pozabil navesti sredstva kako naj se Indija obvaruje pred smrtjo milijone etradu-jočih! Od opomina k „udanosti in pogumnosti" se nobeden stradaio-čih ne bode nasitil. Curzonove razprave se morda vjemajo z isti-nitostjo, toda njegovo brezozirno pojasnilo v tej oficijelni obliki je komsj prava pot, spodbujati stra-dujoče in zabraniti brezmejno raz-kačenoBt med domačini. Kolikor več poročil prihaja o lakoti, tem bolj žalostno se glase, poleg tega pa se je v deželi še suša oglasila. Pred komaj štirimi tedni je znašalo število stradajočih dva milijona, med tem časom pa je naraBtlo skoraj na štiri milijone. V geverozapadnih pokrajinah je padlo nekoliko dežja, kteri je stoječemu žitu nekaj koristil, v osrednjih pokrajinah pa je pomanjkanje vode vsak dan hujše. Krme za živino je zmanjkalo popolnoma in tisoče živali je poginilo vsled onemoglosti in pomanjkanja. V Pend-schabu namakana polja primeroma dobro izgledajo, druga bo pa v tako slabem stanju kakor niso bila že več stoletij. V Bombayu in Rad-8chputani postaja stiska vedno večja. V Madrasu je vsa žetev popolnoma uničena, in vode vedno bolj primanjkuje. Z lakoto se brzo širi tudi kuga po nesrečni deželi. V Bombayu je konec februvarija v jednem samem tednu pobrala črna pošast 583 osob. Od lakote v Indiji je prizadetih 61 milijonov prebivalcev in le 4 mili-"one ljudi bo zamogli dosedaj podpirati. „Cesarica Indije" potrebuje vse drugo za jugoafrikansko vojsko. Lakota v tako strašnem obsegu kakoršna razsaja sedaj vsakih par let v Iudiji, preje v nesrečni deželi ni bila znana. Pokazala se je še le blagrom kapitalističnega gospodarstva kakoršnega je vpeljala Anglija. Ista se je zadovolila, deloma s trgovinskimi monopoli, deloma z davki OBigurati iz Indije bogatih dohodkov. Na nasprotno odškodo vanje države Anglija, ni niti mislila. Samostojnost občine in javne naprave, temelj blagostanja, obstanek Hindu prebivalstva je zanemarila, ako ne popolnoma razd jala. Preje je imela vsaka občina velike občinske reservarja za vodo v ktere so lovili dežuicoin izobrež jev stopivšo vodo pri povodnja"h isto spravljali za potrebo y suši Ob času gospodarstva iztočno in diške kompanije so razpadli ti vod ni reservarji, ostanki staro indiške občinske kulture in od tistega čaBa je tudi lakota vedno hujša nasto pala. Angleška vlada ni atorila nič, da bi se občinam vrnili njihovi javni vodni reservarji, ali da bi se na drug način nadomestilo kar je ptuja kapitalistična kultura Indij cem odvzela. Ako je nastala lakota, pomirili so se polagoma, češ vsaj je to redna prikazen Indije. Ako so čutili pobožni dežele svojo vest obteženo, iskali so tolažbo v pravilu, da so javna dela seganje v samovlado in gospodarstvene naravne zakone. Vedno bolj rastoča beda je britiško vlado Indije sicer kmalu primorala, to pravilo opustiti, toda zlo jej je zrastlo Čez glavo in posiljeno ukrenena dela niso več zadostovala, ohraniti milijone stradajočih. Uničenje naravnih vodnih reservarjev, domačih gozdov, znak prodirajoče kapitalistične ,,omike", je tako zelo pomnožilo uzroke lakote, da ni skoraj nobena pomoč več mogoča. Suša in slaba letina Bte postale v Iudiji neiz ogibua prikazen, ktera ima z absolutno sigurnostjo v posledici: lakoto, bolezen in kugo za milijone prebivalcev. In kapitalistična Anglija se ne gane, da bi pomagala stradajočim. Podkralj Iudije je zaklical stra-dujočim : „Vaša naloga je, se ob orožiti z udanostjo in pogumuostjo v zavesti, da ste^storili svojo dolžž nost." To se pravi vendar poleg hudodelstva še norce briti. Nobena dežela na svetu ni blagra kapitalizma in kapitalistične ,,omike" tako hu do občutila, nego neBreCna Indija. Dopisi. Castle Gate, Utah. 21». marca. Gospod urednik „Glas Naroda", prosim Vas, da sprejmete moj dopis, h kterim želim rojakom naznaniti kako se nam tukaj godi. Do sedaj smo delali ves čas prav dobro, ali 22. marca nas je zadela nesreča, ker se je naš premognkop vnel ob polu 8. uri zvečer in sicer s tako hudo razstrelbo, da smo vblmislili, daj« vsega konec in bodemo vsi zaštapali in odšli s trebuhom za kruhom. To bi bil za nas hud udarec, ker smo meli tukaj Btalno delo po zimi in poleti. Ali hvala Bogu, obrnilo se je na bolje, uiti eden dan nismo šta-pali, precej drugo jutro smo šli delati in razkopavali okolu rova in sedaj delamo noč in dan ter odvažamo kamenje, razbite vozove in prebite cevi, tako Baj zaslužimo, da lahko prebijemo do onega časa, da bode zopet vse v redu. Človek ni bil nobeden poškodovan, niti ubit pri t«j razstrelbi, ker ob tem času ni bilo nobenega v rovu. Ta pre mogokop je bil zelo varno obdelan, slehrni dan je prišel „fire boss" ob 2. uri popoludne nabijati mine, kte-rih ni smel nobeden premogar sam, potem jih je se žico zvezal, ob polu S. uri zvečer pa od zunaj razstrelil z elektriko, tako so se vsi naboji hkrati razstrelili, pri tem pa ni bilo nikogar v jami. Peči za koks tudi ne mirujejo, ker ta Plesant Valley Coal Co. ima več premogokopov in premog sem dovažajo, delavci imajo pa delo. K slepu srčno pozdravljam rojake in Vas g. urednik, ter Vam želim obilo podpornikov. John Molek. Iz ni urnik kolonij jaki so uplenili 215 pušk in več topov. V Palifa prelazu bi bili Fili-pinci kmalu uničili oddelek 29. peš-polka, toda Amerikanci so skritega sovražnika še pravočasno zapazili in vjeli 65 vstašev. V tukajšnji bolnišnici se nahaja nad 100 gobovih Filipincev, Kitajcev in Tagalov. Vojna m Socrci in Anglijo, General Roberts v zadregi. London, 3. aprila. Po današ-njeh poročilih iz bojišča se vrše pri napravah v »dovoda, 15 milj od Bloemfonteina hudi boji, toda do splošne bitke še ni prišlo. Iz Bush-maus Kopa se poroča, da imajo Boerci še veduo v rokah naprave vodovoda in zasedajo sosedne hribe na ktere so včeraj Angleži ves dan streljali. M^č Boercev na tem kraju cenijo na kakih 5000 mož. General Roberts brzojavlja i/ Bloemfonteina, da je telegratična zveza ua razuih krajih pretrgana. Akoninikake resne bitke je vendar ujegova armada v vedni dotiki sovražuikom. V teku dneva so opa-zovaii mnogo činov hladuokrvne hrabrosti. Baterija O je ostala ^ večurnemu oguju, častniki so stre lja.li s topovi, ko je popadalo nji hovo moštvo, zadeto od sovražnih krogelj. Večkrat so poskušali pri peljati v bojno vrsto dva nova topa toda pri vsakem novem poskusu so krog'je boerskih Mauserc usmrtile konje. Štirje polki pešcev na konjih in Robertsova konjiča je varovala umikanje topov iz nevarne pozicije. Baterijo U so v soteski nenadoma obkolili Boerci in vjeli brez boja vse častnike in moštvo. Samo majorju Tavlorju in nekemu seržantu se je v splošnji zmešnjavi posrečilo uiti. Sovražnik je uplenil pet topov. Pod sedanjimi okolnostmi je zelo dvomljivo, ako si bode Robert? upal nadaljevati svoje pomikanje proti Kroonstadu in Pretoriji, dokler ne dobi izds (ne pomoči in uniči Boerce v bližini, Roberts ima na razpolago 100.CC0 mož, toda ni siguren, dal i zl mogel ž njimi mnogo opraviti, :r->r se v hribati deželi 1" mali voj i oddelki dajo postaviti v boj. poroča, da Oranje država nikakor še ni podjarmljena, ampak nasprotno, da se Burgherji, kteri so se preje morali umakniti ogromni sili, sedaj zopet drzno vzdigujejo. Aguinaldo v varnosti. San Francisco, 3. aprila. Aguinaldo je baje ubežal v Singapore v Indiji. Tamošnji časopisi poročajo, da se namerave zopet vrniti na Filipine, in da bode njegovo ljudstvo konečno zmagalo amerikanske tlačitelje in roparje. Španska trgovinska zbornica v Manili je prosila McKiuleya, na Filipinah vpeljati amerikanske postave namesto španskih, znižati davke in olajšati ladijeplovstvo, kar bi pospeševalo trgovino in pomirilo prebivalstvo. V minolem lejfcu je dospelo nad 1000 blaznih vojakov iz Filipin in na vračujočih se prevožuih ladijah je 83 mož izvršilo samomor, med temi 29 častnikov. To je dokaz, da vojskovanje na Filipinah tirja od ljudi nezuosue napore. Manila, 3. aprila. General Bates je osvojil sela Surigao, Caya-gan, Iligan in Nusamis na severnem Mindanao brez upora. Njegovi vo- Klanji pri Korn S p r u i t u. Bloemfontein, 2. aprila. V boju pri Korn Spruitu miuolo soboto so Angleži pod generalom Broadwoodum trpeli velike zgube. Kakih 10 000 mož močni Boerci so pričeli streljati iz ozadja. Med Angleži, kteri se niso nadejali napada, je nastala največja zmešnjava. Moštvo je bilo primtniki. ,,South\vark", 5. aprila iz Antwerpena. ,,\lunchen", 5. aprila i/ Kremena z 1483 pot. ,,Manila'% 5. aprila i/ (lenovc / >244 potniki. ,, Kaiser Fried rich", ti. aprila iz Hamburga. ,,Pennsylvania", 6. aprila iz Hamburga z 2O43 potniki. ,, Assyria". 6. aprila i/ Hamburga z 656 potn. Dospeti imajo: ,,St. Louis" iz Simthamptona. ,,Etruria" iz l.iverpoola. ,,L'Aquitaine" iz Havre. ,,\Vesteriiland" iz Ant\verj>ena. O d p1j uI i so: ,,Lucania", 7. aprila v Liverpool. ,,Rotterdam's 7. aprila v Rotterdam. ,,Enis". 7. aprila » Genovo. ,,La Bretagne". 5. aprila v Havre. T,Friedrich < Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;} II. ,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na 1. tajnika Ivan Govže t a, Box 105, Ely, Minnesota. Odstopil od društva Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn., Matevž Zakrajš<-k. Društvo šteje 141 udov. I v a n Govže, 1. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA' B r u s e 1 aprila. „Patriote" pravi, zaslišanje mladostnega zločinca Sipida, je pokazalo, da je bil njegov napad pripravljen, in daje imel zaveznika. Kdo da je slednji, Sipi d o noče povedati. Dr. Leyds diplomatični zastopnik Transvaala je čestital princu Wales k njegovi rešitvi. Ko Be je zvedela vest o napadu, prišel je ves diplomatičen kor Transvaala na britiško poslanstvo in vpiBi I svoja imena v obiskoval no knjigo. V zbornici je predložil danes predsednik baron Suoy izraz nevolje vlade. Vodja socija-listov Van der Velde je rekel, da obsoja čin, smatra pa Veliko Britanijo odgovorno za klanje, ktero se vrši sedaj v južii Afriki. Socija-listi povzdigujejo svoj glas proti nebrižnosti, s ktero pusti Evropa Angliji izvrševati ta hudodelstva v Afriki. Kot stranka obžaluj^-j" Bocijalisti napad na življenje princa, toda kri vedno vpije za maščevanje. Sledil je razburjen prizor, med kteri m je Van der Velde pozval vlado dokazati, ako so socija-listi v kaki zvezi s Sipidovim Činom. Dun a j, 4. aprila. V nižjeavstrij skem deželnem zboru, je predlog antiseipita Schneiderja. ž,de o Vel. noči policijsko strogo stražiti, ker ob tem času rabijo krščansko kri, je provzročil ne več nenavadno razgrajanje. Poslanec Ofener je proti predlogu hudo ugovarjal, radi česar ga je predsednik poklical k redu. S y d n e v , N. S. \V., 3. aprila. Kuga se tu vedno bolj širi. Do sedaj eo naznanili 70 bolnikov »n 30 smrtnih slučajev. Orto karantene so mnogo povečali in razširili. Odessa, 5 aprila. Vojno bo dišče v Sebastopolu je zaključilo svoje obravnave iu obsodilo 26 častuikov in civilnih uradnikov, radi goljufije. Obsojeni so na uesramen način goljufali državo pri premogu in druzih potrebščinah za mornarico. Odlok bodo jutri naznanili. K o p e n h a ge u , 5. aprila. Kakor se čuje se obravnave med Zjed. državami in Denmarkom glede prodaje danske zapadne Indije ne morejo zaključiti pred sklepom aedajuega zborovanja državnega zbora, kteri se bode v kratkem odložil. Drobncsti. Razkrinkani hudič. Iz Črnomlja se piše: Mnogokrat se je že pravilo, da po razuih krajih . udič plaši in straši. Da bi pa našo Belo'trajino obiskal, tega niti mislili nismo. Venuar i to nesrečo smo doživeli I Dobro uro od Črnomlja se nahaja občina in kraj Petrovas. Tam živi neka uboga slepa ženska, stara kakih 30 let. Prej j« beračila po raznih božjih potih, in bila pri teh tudi oesrečuo blagoslovljena. Posledica tega je krepak deček, star sedaj kakih 5 let. Pravijo, da Bta se ona in njen izvoljeni, neki potujoči po-pravljalec dežnikov, pri devetih cerkvah devetkrat pri Bogu zaklela, da se gotovo vzameta. Ker pa njemu to eedaj ni po volji, prisiliti ga je hotela drugače. Pomagati je pa mo- ral tej slepi ženski hudič, sam pravi, pravcati peklenšček. —Že kaka dva meseca se vedno slišijo čudne govorice, kako to slepo žensko satan trpinči, ljudi ogovarja, ter jim zelo premetene odgovore daje. Kjer je ona, tam se nahaja tudi hudič, ki pa kaže svojo moč in grozovitost le po noči, ker noč ima svojo moč. Vsak večer, kose ženska spravi spat, začne je hudič strašno trpinčiti. Krč jo po rokah in po vsem telesu hudo vije. Hudič jo z njenimi rokami tolče po glavi. Ona pa se med tem premetava po slami in se trese po vsem živutu, kut da strašno trpi. V sobi, kjer leži, mora pa biti vse temno. Kar se zasliši govor; tisti, ki so bili tam pripovedujejo, da se sliši, sedaj v tem, sedaj v onem kotu, nekaj času v višini, kmalu zopet nizko pri tleh. Ljudje, ki to počenjanje hodijo kar ti umoma gledat in poslušat, vprašujejo, seveda le najsrčnejši, hudiča to m ono. Ogovarja pa jim neznan glas z zelo navihanimi ogovori. Na vprašanje, zukaj se ne pokaže, pravi: „ Jaz se ti ±e pukažem, kakor hočeš, ali v podobi konja ali psa, potem pa boš gotovo mrtev". Vsakemu se lasje z ježe, vsak se tacega odgovora ustraši iu zbeži, ter potem pripoveduje strašne reči o tem hudobcu. Prosto ljudstvo se ženske, ki ima hudiča v sebi, zelo boji. Gospoda tu v Čruomlji pa ugiba to in ono, večina je mnenja, da je ta slepa ženska zelo prebrisana iu vse sama povzroča. Mnogo jih gre tja, pa se na svoje oči prepričajo, kaj je na tem resnice. Vsak pa pove, daje res hudič, tam, ker že od same mibli, da pride hudič, zbeži. Ugibalo se je, kako satana brez duhovske moči izgnati. — V sredo, 14. marca pa se je zbral več gospodov raznega Bta-nu, da gredo, ker so vendar tako srčni, hudiča skušat. Ob deveti uri zvečer sedli so na voz in se dob re volje odpeljali na čudoviti kraj. V ono sobo prišedši, našli so množico ljudij, ki je čakala, da začne hudič govoriti. Slepa ženska ležala je na tleh na kupu slame. Zraven nje je spal mirno njen otrok. Mesec je svetil skozi okno. Vse je bilo mirno. Kar začne hudič delati. Ženska jame teško in hitro sopsti, suje ue-katerekrati z svo močjo v zrak, roke se ji krčijo, pesti stiska, VBa se lomi iu zvija kakor pri hudem krču. Potem se je tolkla po glavi. Vse navzoče je strah spreletaval ko je hišni gospodar rekel, da bo zdaj hudič govoril. Brž so prižgali svečo, prav srčen gospod zagrabil jo je za roke, jo hudo pritisnil za žilo na roki in — hudič je odjeujal. — Ženska je postala popolnoma mirna, uikake-ga glasu ni bilo čuti, ker hudič v podobi teženskesejrtzbal možfki so ga prišli preganjat. Resnica je torej, daje ženska znala ljudi dobro voditi za uob. dobro ponarejati krč in neko glasove, seve le v slovenskem jeziku, dajati od sebe, ne da bi v temi ustnice vidno premikala. Tako je torej tudi ta hudič razkrinkan. Ljudstvo se gotovo kmalu pomiri. Konec temu hudičevemu početju bode, ko pošlje občina tega od žeu« ske ponarejenega hudiča v kak zavod. Tam jej gotovo mine veselje do peklenskih burk. „Slov. Narod." 1 * * * - : £ ' t Razširjenje ljubljanskega kolodvora na jnž železnici, je očita in juko občutna potreba in se o tem že vršili dogovori na merodajnih. Kakor se čuje, je sedaj južna železnica vendar pripravljena, razširiti kolodvor proti Resljevi ceBti. S tem pa niso povsem zadovoljni na ljubljanskem magifrt atu ker bi radi smer na Resljevi cesti ohranili za bo doče eventualno razširjenje mesta iu zahtevajo, da bi se kolodvor razširili proti Dunajski cesti. A ker bi to ueprimero več stalo, bi južna železuica o sedanjih razmerah pač ne mogla ugoditi želji magistrata in tako bi se rešitev tega velevažne ga iu potrebnega vprašanja, lahko zopet zavlekla za več let. Ker je potreba razširjenja kolodvora obče in jako intenzivno občutna, upati je, da se tudi občinski svet izreče za prvotni projekt, to je za razširjenje proti Resljevi cesti. Južna železnica bi v tem slučaju baje takoj začela s stavbo. * * * Strah na Z a lijaku v Ljubljani. Po Žabjaku v Ljubljani si ljudje skrivnostno pripovedujejo, da ^ tamkajšnji Dolenčevi hiši tako stra> ši m ropota ponoči od 11. do 1 ure da vsacnga pretres » groza iu se nihče ne upa blizo. Celo policaji, da se boje strahu. * * * Ponesrei'il je na Žjn^arici občepo-štovaui mož JoZef Kumer, o "drka nju" drva. Na zelo strmem in gladkem potu čez "Cimper" ni mogel zdržati sanij in je zadel ob drevo poleg pota, kjer so sani obvisele, on pa je odletel daleč navzdol in vsled hudih ran umrl na mestu. Sodnijsko raztelesenje je pokazalo, da so bili srce iu pljuča rairgana. Tudi na glavi je bil teško ranjen. * * * Zgtil'*-\ je v Petrini poldrugo leto stari sinček okruž. stražuiojBtra g. PiAerta. Otrok je bil sani v sobi in se mu je vnela obleka. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.35 100 kron avstr. veljave, pri-deja*i je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Kje so? Mestna elektrarna v Karlotru. Občinski svet v Kariovcu namerava ustanoviti mestno elektrarno. M i noli teden sta prišla v Ljubljauo kar-lovški župan Vrbauič m tamošnji mestni višji inžener K;»plar, da si ogledatain poučita ljubljansko elek tarno. Poleg mestne elektraue ogledala sta si imenovana gospoda tudi ljubljanski mestni vodovod, klavnico, rešilno postajo v ,,Mestnem domu14 in iu druge naprave. Spremljevali so ju Hribar, višji inžener Žužek in drugi mestni inženerji. * * * Izseljevanje Hrvatov v Ameriko. je zavz^lu dimezije, da mora Človeka pretresati skrb in tuga, ko čita statistične podatka. Samo v januvarju letos se je iz Hrvatske izselilo oko-Iu 1150 oseb. A februvarju je odšlo v Ameriko iz Karlovca 550, iz Za-groba 700 in od drugod 150 oseb. V kratki dobi dveh mescev je Hrvatska zgubila preko 2600 svojih sinov, mej katerimi je bilo kakih 400 mladeuičev, ki še niso zadostili svojim vojaškim dolžnostim. O tem se Človeku vsiljuje vprašanje, kdo je kriv, da ljudje v toliki množini zapuščajo domačo grudo? Ako beda — kdo jo je zakrivil? Mar res Hrvatska ne bi mogla preživeti vseh udov, ako bi bila javna uprava taka, kakoršnja bi morala biti. He, gospod grof Khuen-Hedervar. * * » Xa smrt na vešalih je bil obsojen mariborskega porotnega sodišča 20-letni metlarski vajenec Fr. Lapar-nik iz Cezanjevec v ljutomerskem okraju radi roparskega umora ; 19-letni kajžarski sin Josip Lasič iz Mekotinjaka, ki mu je pomagal n^ roparstvu, pa radi ropa iu tatinstva na desetletno ječo, poostreno s postom vsaki mesec. * * Nesreča — sreča — nesreča. V Pragi se je dogodil nastopni vele-tragični slučaj. Soproga nekega zavarovalnega uradnika je pestova-la svoje dete pri oknu svojpga stanovanja v II. nadstropju. Dete je nekako omahnilo iu zletelo iz naročja ter telebuilo v globino. Na na veliko srečo je padlo na kup peska in se ni poškodovalo. To je bila sreča v nesreči. Zgodila pa se je druga nesreča: uboga žeua pa je od strahu zblaznela in eo jo odveli v norišnico. ANTON MEDIC -in FRANK ŠUŠTAKŠI^ menim, da sta oba blizo Črnomlja doma: bil sem ž njima skupaj pred sedmimi leti na Ely, M inn., in sedai zvedel, da je eden nju na (Ja-lumetu, Mich. Dalje kje je MARTIN MO ZEK, doma blizo Iga: ta je bil pied letom pri meni na hrani. Vse tri opozorujem, da store svojo dolžnost. Ako kdo rojakov ve m naslov. kterega imenovanih. <;a prosim, da bi ga blagovolil naznaniti: Anton Kri z man. A. V. S. Com., I-eadville, Colo. RED STAJ? LINE (prekmorska parobrodna družba ,.Rudeča zvezda") New Yorki v Antwerpen Philadelphie v Antwerpei vozi naravnost iz Kje je? ANTON ČERČEK, pred dvemi leti je prošel v Alasko in se potem ni uič več o njem čulo. Ako kdo rojakov vč za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Mihael Cje r ček. Anaconda, Mont., Box 44, ali pa „Glas Narodu". (ll.ap.) Kje je? MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago vanje vasi, okraj ..ruomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hraui iu mi ostal dolžan $67.86 to ga priporoča kot dobrega rojaka Josip Smuk, Box284, Ely, Minu., St. Lous, Co., Kje je? JAKOB STUBLAR, doma iz Dula pri Luži, suhorske fare, star kakih 35 let; pred i6 leti je delal na farmi v državi New York. Kdor ro-jako ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Josip Sta b-larju, 300 Front St., Leadville. Colo. (2. mj) KJE JE? FRANK UDOVČ, doma iz Žužem-berske župnije in bb sedaj nahaja nekje v Zjed. državah. Njegov na slov bi rada zvedela : R"za, P o r 1 e, Diamond vil le, \Vyo. (4. ap ) Izvrstne viržinke kakoršmh d<>sedaj še ni mh^ - Ameriki izdeloval, izdeluje s^daj Leonard Puh, 404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL Poskusite jih in prepričali se bo-dete, da za tako nizko ceuo niste še nikdar kadili boljših smodk Te viržinke so ravno tako izdelane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni. Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo. prevaža prtnike z slovečimi poštnimi parniki: ,.VAT£BLAND-\ na dva vijaka, .,SCTJTEWAEK", na dva vijaka. (se gradi),......12000 ton. -------------------1 ..JžEELAND", na dva vijakn, 12000 ton. „KENSINGTON", na dva vijaka, S669 ton. ..FhlESLAND' ..WESTEENLANI)' ..NOCBDLAND-. 8607 ton. 7Il6 ttJO. 5736 ton. 5712 ton. Pri cenah za medkrovje eo vpošpvse potrebščine, dobra hrana najboljša postrežba. ' Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz an V Avstrijo : na Kranjsko, Staj-rsko, Koroško. Primorje, Hrvatsko Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW TORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih list*ov seje obrniti Da: International Navigation Company Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. Grahek in Sunich, CALUMET,----Michigan, priporočata rojakom svojo grocerijo, v kterej prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke. V obilen obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Calumet, Mich. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. S300 ton. STATENDAM, parnik / dvojnim vijakom, Parniki: MAASDAM, SPAABNDAK in 10500 ton. WERKENDAM. fta?" Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaj u, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland a 39 Broadway, NEW YORK. m eriska črta 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Vina na orodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. Slovenska babica, MARIJA LUKAN, babica z 20tlet-uim izvrševanjem tega posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški. Obečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval, (l.mj.) MARIJA LUKAN, 63 Oxford St., Cleveland, O. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl Miners Exchange Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo. V njem točim izvrstno piyo Denver Milwaukee, od te pi varne Bern tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodk e, dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (1. j L) HAT. MAUTZ, lastnik. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. 109 Greenwich St.. New York. KJE JE ? Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem sa- i JANEZ PETERLIN, po domače časno preselil svojo trgovino s knji- Mihe doma iz vasi Mali Videm pri gami iz Clevelauda, O., v Pittsburg, Dobrem Polju. Menije ostal na Pa., terse priporočam za nadaljua naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli posiati objednem z naročilom. Cenik pošljem na zahte-vsnje poštnine prosto. Ako me hoče kdo osobno obiskati naj se oglasi 5102 Buttler Street, PittBburg, Pa. Mali zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Naznanilo. Društvo sv. Jožefa žtev. 12 Jugoslovanske katol JednotezaAllcghe uy in Pittsburg in okolico opomi- Evelethu nekaj v ,,sorodu'4 na hrani ni ga opozarjam, da to poravna. Za njegov naslov bi rad zvedel: John D r o b p i č, Box 122, P. O. Mountain Iron, Minn. (10. ap.) Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODHE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. <■ Podpisani se priporočam vsem 1024 South 13. St, 9 Omaha, Neb. nja vse one, kteri so kak assessment roat,18ai . . na dolgu, da naj se pravočasno Slovencem in Hrvatom v Omahi m oglasijo pri bratu g. J. P o v š e t u. da obiščejo prvi sloven zas:opniku društva in poravnajo 1 svojo dolžnost. Društvo je Bklenilo pri redni seji dne 11. marca, da ako ad Jednote ne plača prispevke v prvej polovici meseca, v kterem je te dolžan ostal, in bil opominjan po zastopniku, da bode drugi mesec suspendiran od Jednote; ker društvena blagajnica preveč trpi zaradi zanikamih bratov, ki redno ne plačujejo asesmente, potem ko se veliko nabere pa raje odstopijo. Z bratskim pozdravom za odbor društva sv. Jožefa: (4ap) John Germ, -129 Cherry Alley, Braddock, Pa. Vedno sem pripravljen veakoma dobro postreči z dobro pija&o, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo orejena prenočišča ; ako kdo sem pride in ne vd kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. MoJ Baloon je le tri bloke od poataje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Nakt fMM ■ & • s MshvŠ&iMr ■ - »■4.1-stL* - - 'i Prikazen o bBlue Rock potoku. . Povest iz Idahe. ) I. Mriel jesenski veter je pihal čez paste griče Idahe in Be tu pa tam igral z alkalijevim prahom. Plav-kasto gorovje v daljavi se je kaj čarobno odlikovalo od rumeno-telenega ble&ča, kteri je sledi) zahajajočemu solncu. Ob potoku, v kterem se je plitva, čista voda le počasno dalje pomikala, je korakal mlad mož, nekoliko vpogujen kakor bi ga težfl kramp, kterega je nosil na rami. V lepem obrazu z rumenkastimi brkami je bila 6me-rikava poteza in nič živahnega ni bilo v njegovih višnjevih očeh pod veiikimi obrvmi. Ne da bi se kaj ozrl na desno ali levo, je korakal dalje po pesku in kamenju. Konečno je zapustil obrežje po toka ob velikem ovinku in krenil proti jarku podobni uižavi. Sel je morda kake pol milje daleč in dospel do navpične skalnate stene, ob kteri je stala ua pol v votlini lesena hišica- Mladi mož še vedno ni pogledal kvišku. „Tom"! Donelo je začudeno in bojazljivo iz ust mlade žene, ktera je stala pri odprtih vratih. Zaklicani je Btrmeč obetal. „Kaj me mar nisi videl Tom?" je rekla ona z lahnim nasmehom. ,,Dober večer, draga moja", j* rekel Tom, postavil kramp k vratom in iskreno poljubil svojo ženo. „Oprosti Lydia, tako sem bil zamišljen, da bi bil kmalu šel mimo. Kako se kaj počutiš, draga moja, ti je bilo kaj dolgčas?-' „To se ti le dozdeva Tom, ako ima človek ves dan delo, mine čas, da ne ve kako. Pridi notri in vse-di Be Tom, gotovo si zopet zelo utrujen, bodem takoj napravila večerjo". Smijal seje prisiljeno: „Ako se le ne bodeš prevzdignila 1" Počasi jB korakal k mizi in se vsedel, toda takoj je zopet vstal in prižgal sve-tilnico. Lesene stene prostora, kteri je služil ob jednem kot kuhinja, obednica, stauovalna soba in spalnica, so bile v kaj čuduem nasprotstvu k elegantni hišni opravi. Peč, pri kteri se je sukala mlada žena, je bila čista kakor zrcalo, in povsod je vladala ista snažnost in red. Kmalu je stala na mizi skleda kadečega krompirja. Skoraj plaho se je vsedla žena možu nasproti in djala: ,,Ne bodi nevoljen Tom, jutri bode že kaj boljšega!" Gledal jo je dolgo kakor bi si hotel globoko vtisniti njeno bledo, upadlo in kljub tihe tuge, zalo obličje. Potem ee je grenkoBtuo nasmehnil in udaril ob mizo rekoč: „Vjezila me bodeš še b tvojo pohlevnostjo Lydia, zakaj se ne kregaš, zakaj mi ne očitaš, da ti ne pripravim zadostnih sredstev za boljšo hrano!44 Začudeno ga je pogledala, „Zakaj ?" je rekla priprosto, „vsaj vendar vem, da stariš kar je v tvoji moči, da ne Btradava. Toda —" vstala je, stopila okolo mize k njemu, položila svoji roki na njegovo rame in nadaljevala : ,,Tom zakaj me poskušaš varati? Vsaj vem, da ti je delo v rudniku pretežko, da istega ne moreš prenašati, vsaj vidim, da so tvoje roke polne žuljev, in da tvojih prstov ne moreš zravnati — mar mimam prav?" „Prav imaš'4, je odvrnil zamolklo, „Bog v6, nisem bj predstavljal delo tako težko, niti mislil, da zamore delo, o kterem pravijo, da aladi življenje, postati nezuosna muka. Ako grem zjutraj v rudnik, okrepčan valed ponočuega počitka, do-mišljujem si, da bodem zamogel vatrajati deset ur, toda ta čas po ■tane mučna večnost, ko pričnem šteti minute. Ti ne veš kako grozno je tam dol v ozkih temnih rovih, kjer se ne moreš skloniti po konci, kjer mora človek le kleče z bolečimi prsti in utrujenimi rokami rabiti težko orodje, nikakega časa za počitek, vedno in vedno priganjan od surovega delovodja, dražen od neomikanih delavcev, kteri preklinjajo pri vsaki drugi besedi — kar groza me je Lydia, ako nato mislim44. ,,Ne hodi več v jamo, Tom l44 Skoraj veselo in začudeno jo je pogledal. Potem pa žalostno zmajal z glavo in dejal: ,,Lahko je reči, ne hodi več tja — toda od koga pa bodeva živela ljuba moja ? Krompir je že skoraj pri koncu, moke ni več, zabele bode tudi kmalu zmanjkalo, mesa že nisva videla tri dni in štiri dni moram še delati, ako prihodnji plačilni dan sploh hočem dobiti kaj denarja !" ,,Ako bočeš Tom, imava jutri dobro telečjo pečenko!" „Kaj se ti mar blede? Ali pa morda misliš zastaviti najine čepove?44 ,,Nič jednacega'4, je odvrnila mlada žena živahno se vsedla zopet k mizi in napolnila krožnik moža s krompirjem. ,,Pred dobro uro jo prišla tukaj m'mo čreda govedi. Med temi je bilo mnogo krav s teleti. Uboge živali so se mi smilile, ker so komaj zmogle dohajati za kravami. Jedno tele je šepalo, zgubilo najbrže Bvojo mater in zelo klaverno meketalo. Ko je isto „cowboy4< podil za drugimi, skočilo je v stran, padlo ob kamenu in si zlomilo nogo. Nato je cowboy potegnil revolver, ustrelil živalico in jo pustil ležati. Ko so ljudje odšli dalje, pogrnila sem tele z ruto in je nisem izpustila izpred oči. Kaj misliš, smeva li žival vzeti in ali jo bodeš znal deti iz kože?" „Kaj, smeva? kdo pa nama bode branil vzeti žival ? Sicer nisem še deval iz kože tele, pač pa onkraj marsikakega srnjaka in jelena, to-raj bodem tudi to opravil. Po večerji se bcdem takoj lotil!44 In smeje je nadaljeval: „Ako pomislim — jaz Tom pl. G... preje lahkoživen poročnik v av atrijski armadi, da žalibog včasih le preveč lahkoživen, ljuba moja, v tej velikanski deželi pa pomivalec posode, natakar, učitelj, rudar in sedaj še mesar kaj čudovito menje-vauje !44 Mešal je svoj krompir. „Dobra je polivka, Lydia nisem nikdar mislil, da bi ta način pripravljen krompir tako dobro dišali Seveda pri tako težkem delu se ni ravno čuditi'4. ,,Tom, mi hočeš Btoriti uslugo?44 ,,Gotovo, draga moja! Kaj pa bi rada?44 ,,Ne hodi več v rudnik, ker nisi kos trdemu delu 1" ,,Da Lydia, od teleta vendar ne bodeva mogla dolgo živeti!44 ,,Ali ne bodeš hud, ako te bodem nekaj prosila?" ,,Hud na tebe sploh nikdar ne morem biti4'. ,, Al i smem še jedenkrat poskusiti, ako bi morda moj oče pomagal44. ,,Nikdar!" (Dalje prihodnjič.) ..Veliko noljše nego smo se nadejali vred 16 funtov. Lepa godl>ena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po spre j S" v S3 00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct znamko , cenik itd. Standard life. Co., 45 Vesev St.. New York. I'- O. Box 2853. Dept. Gl. N. Glasovir za $500 ali orgije za $250 si le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, kteri nadomestuje oboje, si lahko omi sli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Ij^ra vse znane napeve in razveseljuje stare, lw>lne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami. četvorkami itd. Daje god zadovo'.jnih kupcev tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem '»mu za Francoska parobrodna drožba p^Jgjjg Compapie 1 Tr Direktna črta d« HAVRE - PARIS ŠVirO - 1NNSBRUK (Avs.na). Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Mortoi Street: La Bretague L' Aquitaine La Gascogne La Touraine La Bretague La Champagne 1, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.- Calumet-Micb. M^d postom p«-» pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe. od u centov naprej. Polenovka (St kš) po 15cent. funt. Za velikoročrie praznike pa kupit^ pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so FRANC CD r>EN, trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovzi, UBUANA Priporočam rojakom svojo povsod i znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih steu> j žepnih nr, M? verižic, uhanov in drugih zlatih in *rebruik predme- W tov p« najnižjih cenah. |f Pri naročilih naj ee denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino. Ceniki pošiljajo se zastonj poštnine prosto. fK............................................................................ kranjske klobase. ~H o. aprila 1900. Posebno pozornost bodem dajal 12. ,, 1900. Slovencem! 19. 26. „ 3. maja 10. „ 1900. 1900. 1900. 1900 Izvrstno bodo postrež^ui pot niki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. držav*? in Canado: 32 BROADWAY, NEW VORK Vsakdo t*leda bj« jh hitro, solidno iu ceno po-strežen, pri pošiljanju denarjev v staro domovino nihče drugi to ne stori tako ceuo in brzo kakor: Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York, za $20.35 da 100 kron, ali za 840.70 100 gold. j Podpisani priporočam vsem S10-1 vencem in Hrvatom v Dollar Bay, I Mich., in okolici svoi lepo 11a novo urejeni SA.LOOJK, kterega odprem dne 1. januarja 1899 Vedno bod^m točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVI JE N O VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Poredno (gospod starej pre-piraželnej devici): „Vem za pravega moža za Vasi" — Devica: ,,Tako? Kak opravek pa ima? — Gospod: ,,Krotilec kač je 1" Osobno razžaljenje.Orožnik: „Oho, Vi ničvredni lopov, kteri se bojite svetlobe, ali sem Vas vendar zasačil?" — Lopov: ,,Kaj? Meni pripisujete, da se Bvetlobe bojim? Ko sem bil že štirikrat zaprt zaradi požiganja?" KNAUTH, NACHOD & RUEHNE • No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele §veta denarne nakaznice, menjie* in dolžna pisma. Izposlnje in isterjiije zapuščine in dolgcve. Samo za mozke. Zavitek uzorca nove iznajdbe hočemo poslati vsakomu, kdor naznani svoje ime in naslov. Popravi zdravje in moč življenja v kratkem času. Zavitek uzorca Ju«l> posti v>.ik imu zastonj, k.lor piše na '.te M • li ;al Institute. Ta /a-vod jc ozdravil toliko mož. kteri so se več let upirali proti duševni in telesni bolezni, pn>-'.!. • :eni v zgodnji moSkidoiti, nje pišejo. /ilravljenje se vrši doma in v~,.ik mol, kteri trpi vsled kake spilne slalfisfi — izvirajoče od lahkoniišljenega življenja v mladosti, kar pospešuje /;;u':h> moči in spomina. lx>le-čine v križu in nezmožnost >poinih organoy. se sedaj lahko sam /ilravi doma i^ tudi < »/ilravi. Zdravilo ima čudodelen prijeten in o/dravljiv učinek, kakor hi tekla naravni >st do olx>-lelih ilelov, daje moč m raz-vitek kjer sta najbolj jw»treh-na. Ozdravi vsako bolezen in olpravi vse neprijetnosti pnt-vzročene po večletnem prezi-rani.i naravnih zakonov, in k.izan > je, ka/al kako lahko je ozdraviti ialmst. .iM - • rai>ijo prava zdravila. Zavod ni omejen. \-ak.-mu možu. kd<»r nam piše, piši jemo prosti u/-»rec v skrhno zalepljenem navailnem zavitku, da nihče drugi :ie ve kaj je notri. 1'iši nemudoma! / JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih org'elj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od S25 naprej in treba dati S5 „ar«". Boljše vrste od $45 do $100 Pri naročilih od $50 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje-Delo garantirano in prva poprava brezplačnn. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na žice, trobente ali piščali. m a. i sitoln da in StocIfezi bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik ZDdc- Grz m^^ZCNT POHEK N. \V. Central \ Park St.' sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. ioth & Walnut Str. Kansas City. U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniške^ društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. j lina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki do zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatjy ne opužčajt« pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v naše j pisarni, kjer si denar najbolje zme-ijjati zam :«rfte, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavodi. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno iu vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. DR- G. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjlh boleznij. Dr. 6. Ivan Pohek se je poka/al izredno nadarjenega v zdravljenju 2enk in otrok : v tem je nedosegljiv. VSI ONI — katei i nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on odpošlje zdravilo in novod kako se zdraviti- V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil jx> nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Deljeno. A. : ,,Čul sem, da si se srečno oženil z Jerico Masel ?" — B.: ,,Dato se pravi — ona je srečna, jaz sem pa — oženjen !" Zagovoril. On: ,,Ob ljuba ženka, danes sem zgubil poročen prstan, najbrže mi je bil preširok." —.Ona: ,,Za božjo voljo kje si ga imel naposled?" — On : ,,Ko sem včeraj večer zdoma šel, sem ga imel še v žepu telovnika. Zato. ,,He, Bršlinar je včeraj padel raz streho in si tilnik zlomil." ,,Zato je poslednji čas tako slabo zgleda! 1" Tudi delo. Gospod: „Ali že Vašemu očetu kaj pomagate v trgovini?" — Mladi mož: „Gotovo, on skrbi za dohodke, jaz pa za izdatke". VSAKEMU Kaj govorijo ljudje, ktateri so bili ozdravljeni oil dr. G. I. 1'OIIEKA KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me i/ hude bolezni in l^po se Vam zahvalim, p Živeli še dalga leta za pomoč vsih rojakov, kateri se na Vas obrnejo. ;/S J. LAVRIČ, Joliet, 111. j Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da vjjjfc svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam, besed s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala. C. CEAVIMČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notirajni bolezni, tako da nisem več mogej delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največejo hvalo. * P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Pohek : — Naznanjam Vam da je moja žena sedaj hvala Bflgu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil SOo za amerikanske zdravnike. — Kadar l>odem kaj potreboval, vem sena koga obrniti. S spoštovanjem Vaš . M. LESIČ, Mover. Pa. Svedočim, da poznam dr. G. J. 1'oheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik: priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETEK ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr. I'oheka in njegovega društvenega in linancijelnega stanja: ,,l>r. Pohek bre/ vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki: on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni". Poznani ga dolgo časa in priporočam. Geo. Troi r, Wamego, Kas. Gos. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko lioljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Ha kač, Roslyn, N. I). Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako ini če biti boljše: sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila poni'»gla in sem poj>olnoma zdrava. Štffan PetrAsKK, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko zsl 2 ct. za. odgovor. Vsa. pisma naslovite na t Jacob Stonich 89 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom ( Boss Času) nt fo so najboljši pokrovi se zlatom pre- T tegiijmii (Goldlield) in jamčim za-njp 20 let; kolnsovje j« Elgin ali Waitham ter velja samo l 1 1 l C*. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. S. Damp, ktere žele uro kupiti se iim s^d:»j ponuja lepu priložnost, Ta cena je le za nekaj časa. ^ Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba (j) I in jamstvo za blago, je moje gf-slo. £ Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem I Jacob Stonich, w 89 East Madison Street, Chicago, III. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH i A.R MONIK spriporoča rojakom za izdelo-" vauje i 11 popravo. Cene so pri- merno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je S-18 do $35 in naprej. Izvršu.em tudi na 6 111 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede nat&nčnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: i . b - J i J O J O'O* a' y o a » a o » o "i ocoo j o 3 r o o o John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. ) > s