Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5»/o dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
II. LETO
Murska Sobota, 27. oktobra 1940.
ŠTEV« 43.
3
Politični pregled
Domaii dogodki:
Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo so se
te dni uspešno zaključila. S tem so bile tudi razpršene razne govorice, ki jih je neprijateljska propaganda raztrosila tudi po naših krajih, z namenom da v teh težkih časih še bolj bega ljudstvo. Sklenjena pogodba bo imela ugodne posledice za utrditev dobrih odnošajev med obema državama.
Zunanji minister dr. Cincar Markovič je ob zaključku imenovanih pogajanj rekel med drugim tudi sledeče: »Iskrenemu prijateljstvu in medsebojnemu razumevanju se moramo zahvaliti, da je gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo dalo do-sedaj dobre rezultate. Poleg gospodarskega sodelovanja je tudi politično sodelovanje pokazalo z že dosedanjimi rezultati, da za našo državo to sodelovanje pomeni: mir nasproti vojni, konstruktivno delo nasproti raznim potresom. Okrepitev tega političnega sodelovanja nič ne ovira, ker danes to odgovarja obojestranskim dobro pojmovanim interesom".
»Prehranjevalni urad" za našo banovino je bil ustanovljen v Ljubljani, ki mu predseduje Franc Snoj ter je podrejen neposredno banu. Kakor smo že pisali, je naloga imenovanega urada, da nakupi, shranjuje in pravilno razdeli najnujnejše življenske potrebščine. K temu je treba pripomniti, da stopa vedno bolj v ospredje vsega državnega gospodarstva uvedba kart za nekatere proizvode in izdelke.
Hrvaški listi so na razne govorice v nekih spremembah v notranji politiki objavili izjave, da je naš politični položaj miren, da je sodelovanje v vladi v vsakem pogledu složno in popolnoma sporazumno ter da ni nobenega razloga za to, da bi se kaj spreminjalo.
Naša ladja „Oraoa je bila v Atlantskem oceanu torpedirana. Ladja se je potopila. Vsa posadka razven dveh članov, ki sta bila
tujca, se je srečno rešila.
V kratkem bo stopila v veljavo uredba o omejitvi pravic hišnih posestnikov glede odpovedi stanovanj in poslovnih prostorov.
Nemški časopisi prinašajo vest, v kateri energično zanikajo trditve angleškega radia, češ da
je ustanovitev odbora za plovbe po Donavi, ki se je osnoval v Beogradu, naperjen proti nemškim transportom.
Odbor za uvoz iz inozemstva se je sestal te dni v Beogradu Seji so prisostvovali tudi člani nemške trgovinske delegacije.
Draginja: Od lanskega do letošnjega septembra so se po indeksu Narodne banke prodražili v prometu na veliko žitni pridelki za 135,7, živalski proizvodi za 56.7, rudninski proizvodi pa za 52%,
V Zagrebu so končali priprave za otvoritev treh messtnih javnih kuhinj, ki bodo lahko razdelili dnevno tri tisoč kosil med zagrebškimi siromaki.
Iz zameistva:
Letalska vojna med Anglijo in Nemčijo se je v zadnjih dneh spet poostrila. Nemško letalstvo vsak dan bombardira angleška mesta, predvsem London, angleška letala pa napadajo številna mesta v Nemčiji, Nizozemski, Belgiji in na obali severne Francije. Nemška letala so vrgla vsako noč na London od 10 do 200 tisoč kg razstreliva. Temu primerno je tudi razdejanje v angleški prestolnici. Število smrtnih in ranjenih civilnih žrtev hitro raste.
Najhujši napad v tej že 40 dni trajajoči letalski bitki je bil v noči od prejšnjega torka na sredo, ko je prišlo nad Anglijo okrog 1000 nemških letal. Iz Londona so že izselili nad pol milijona otrok na deželo. Tudi Berlin je zelo prizadet radi angleških napadov in tudi od tam pošiljajo otroke v mirnejše kraje.
Na angleško-italijanskem bojišču so se nadaljevali medsebojni letalski spopadi in bombardiranje za vojskovanje važne kraje. Pri otoka Malti je prišlo do hudega spopada na morju, kjer so bile potopljene tri italijanske torpedovke in ena angleška podmornica. Nekaj ladij je bilo poškodovanih.
Prihod nemške vojske v Ru-munijo še vedno vzbuja veliko pozornost v svetovni javnosti in to predvsem radi Rusije, ki še ni povedala svoje zadnje besede radi te zadeve. Doslej je prispela iz Moskve le ena vest, češ da sovjetska vlada ni bila vnaprej obveščena, da bo nemška vojska poslana v Rumunijo. Baje se pripravljajo, po švicarskih vesteh,
presenetljivi dogodki, ki bodo odločilno vplivali na sedanji položaj v Evropi.
Anglija in Združene države se zelo trudijo, da bi dosegle zbli-žanje s sovjetsko Rusijo. Nemčija in Japonska pa želita tako zbli-žanje preprečiti in doseči zbližanje med sovjetsko Rusijo in Japonsko.
V	Združenih državah se je pričelo registriranje vojaških obveznikov. Že prvi dan je bilo registriranih nad 16 milijonov mož
Italijanski listi pišejo, da je treba računati z dolgotrajno vojno.
Na Madžarskem je začelo stavkati 40.000 rudarjev. Rudarji zahtevajo zvišanje plače za 50 odstotkov.
Madžarski in romunski listi so prenehali z medsebojnimi napadi zaradi preganjanja narodnih manjšin.
V	zadnjem času so se širile vesti, da je prišlo mnogo nemških vojakov v Bolgarijo. Vse to pa iz Berlina odločno zanikajo.
Italijanska ofenziva v Egiptu se bo po pisanju italijanskih časopisov, v kratkem začela.
Anglija izda mesečno za vojne svrhe 250 milijonov funtov (62 milijard dinarjev) torej več ko 3 milijonov funtov (2 milijardi din) na dan. Vojni izdatki v enem letu so bili okrog 3 milijarde funtov (750 milijard dinarjev) torej toliko, da bi imela Jugoslavija za 50 svojih letnih proračunov.
Neki italijanski list je objavil zemljevid evropskih držav po odnosih do Nemčije in Italije. Med prijateljske države našteva list Madžarsko, Romunijo, Jugoslavijo, Slovaško, Bolgarijo, Španijo in Finsko. Sovražni državi sta Anglija in Grčija, dočim spada Turčija med države, ki se še niso opredelile.
Dva novi uredbi
Izšia je uredba, ki daje vojnemu ministru pravico, da sme s pristankom ministrskega sveta vpo-klicati obveznike pomožne vojske in sestavi iz njih, ne glede na njihove vojne razporede, posebne delovne enote. — Ministrski svet je izdal naredbo, da morajo vsi uvozniki, trgovci in izdelovalci gume v petih dneh prijaviti vse svoje zaloge gum za motorna vozila. Določilo velja tudi za lastnike motornih in drugih vozil, ki imajo nova ali rabljena gumasta kolesa.
Bratom in sestram na w meji - pomoil
Na pragu letošnje zime se spomnimo posebno našega obmejnega prebivalstva ob Dravi, Muri in na Kočevskem. Deseti november 1940 naj bo zato namenjen narodni meji zlasti pa njeni mladini, Z geslom: Mal položi dar - domu na altar! — Vodstyo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Ukinjena vlaka
Zaradi štednje in ojačenega tovornega prometa, bo od ponedeljka 28. t. m. dalje ukinjenih nekaj vlakov tudi v območju ljubljanske železniške direkcije. Pri tem je prizadeto tudi Prekmurje z ukinitvijo vlaka na progi Ormož-M. Sobota, ki odhaja iz Ormoža ob 10.11 in obratni vlak, ki odhaja iz Murske Sobote ob 10.22.
Vest o ukinitvi označenih vlakov, je povzročila upravičeno ne-voljo, saj smo s tem prikrajšani za najugodnejšo zvezo z vlaki, ki vozijo na glavnih progah. Posebno dijaštvo, ki se vozi z dopoldanskim vlakom k popoldanskemu pouku bo s tem hudo prizadeto. In teh je okrog štirideset. Tako bodo sedaj prisiljeni, da se pripeljejo v Soboto že z jutranjim vlakom in da čakajo ves dopoldne na popoldanske učne ure. Da bi to imelo ugodne posledice pri njih šolskem delu resno dvomimo. Isto je z opoldanskim vlakom, ki je doslej imel še največ potnikov in to posebno ob sobotah, ko je že od Ljutomera dalje veljal nedeljski vozni listek.
V polni meri upoštevamo današnje izredne razmere in razne ukrepe, ki jih nam narekuje čas. Da je treba štediti na vseh gospodarskih področjih nam je tudi razumljivo.
Nekaj pa bi le hoteli pripomniti. Če se že reducira število vlakov na naši progi, potem se naj ukine vlak, ki ne bo tako v živo zadel naš lokalni gospodarski u-stroj. V dopoldanskih urah odhaja iz Sobote na Hodoš vlak, o katerem ne moremo trditi, da bi bil kdaj prenapolnjen. Isto je, ko se vrača nazaj v Soboto. Ali ne bi bilo boljše, če bi se ukinila omenjena vlaka na račun dopoldanskih vlakov iz in v Ormož, ki naj bi ostala v prometu kakor doslej? S tem bi bila mnogim napravljena velika usluga.
Poštena besedo o gonji proti trgovcem
Članek .Narodne odbrane"
.Narodna odbrana" je objavila na slednji članek, ki naj ga pazljivo pre-čitajo zlasti oni, ki mislijo, da se odpravlja draginja s tem, če se hujska proti trgovcem. Tem malo preudarnim ljudem in s tem škodljivim demagogom naj bodo napisane v album naslednje besede .Narodne odbrane":
„Prtle smo brezprimerne gonje proti trgovcem kot celoti. Res je, da so časi težki, celo pretežki in da mora vsak član družbe storiti vse, kar more, da se prebrodijo težki časi in s čim manjšimi žrtvami. Reden pojav je, da se v takinih časih pojavljajo brezvestni ljudje, ki skuiejo izkoristiti položaj in se obogatiti na račun svojih bližnjih, ne izbirajoč pri tem sredstev. Takšni brezvestni ljudje se pojavljajo v vseh stanovih, kolikor se pač komu nudi prilika za to. Trgovina je v takšnem položsju, da je v njej izkušnjava največja, ker trgovina posreduje med proizvajalcem in potrošnikom ter živi od razlike, ki jo pri tem posredovanju zasluži. Vsako živo bitje je boij ali manj sebično (in celo živali ter ras tline) in zato ni čudno, če podleže tej izkušnjavi tudi človek, da skuša to razliko in zaslužek povečati, kadar so že tako izjemne razmere. Čim bolj brezvestno je to bitje, tem bolj se razvijajo v njem slabi instikti in tem večji so njegovi pohlepi. Omenili smo, da je izkušnjava za trgovca največja in so zato tudi primeri prekrškov iz teh vrst najbolj pogostni, vendar pa nikakor ni res, da so samo pri njih. In še kako se pojavljajo ti apetiti po obogatitvi pri drugih družabnih vrstah, samo če se jim nudi prilika I
Ni niti enega poštenega človeka, ki bi odobraval brezvestno izkoriščanje stiske svojega bližnjika. Naj občuti kazen krivec in naj pripada kateremu koli družbenemu razredu. Tudi mi ne pišemo tega zsto, da bi branili krivce. Pač pa hočemo opozoriti na neko krivico, ki se dela zadnje tedne gospo-darskl panogi, t. j. trgovcem. Na trgovino je udarjen sramoten žig in proti njej se je začela gonja, kakor da bi bila to ena najbolj navadnih razbojniških družin. Od nekaj sto tisoč trgovcev v naši državi se- je našlo nekaj desetič brezvestnih ljudi, ki so se pregrešili proti zakonu in moralnim načelom, sedaj pa se je zašlo tako daleč, da se identificirajo s temi ljud ml vsi stotisočl ostalih trgovcev, katerim pa v resnici nikakor ne cveto ro žice, kakor to nekateri mislijo. Pozab ijajo se vse zasluge teh trgovcev, ki so danes tako obmetani, da se skoraj že sramujejo reči, da so trgovci.
Prestolniški in drugi časopisi kar tekmujejo med seboj, kdo bo dal bolj krliei naslov svojim člankom. Tako daje n. pr. eden vodilnih listov naslov čez celo stran o preganjanjih in kaznovanih trgovcev, čeprav se v noticah, ki so objavljene pod tem naslovom, nanaša komaj en« na trgovce. Isti list objavlja vest iz Bitolja, kako da so bili kaznovani štirje trgovci iz Bi-
tolja zaradi špekulacije, iz same vesti pa se vidi, da ne gre niti v enem od teh štirih primerov za trgovce. V tem smislu se gibljejo tudi ostale vesti, ki se ponavljajo po večkrat in prenašajo iz enega lista v drugega.
Iz vse te kampanje se jasno vidi tendenca, da se trgovina čimbolj dis kreditira v očeh potrošnikov. Posledice ne izostajajo, ker danes vsak misli, da sme svojo jezo ohladiti nad trgovci ter vlagati proti trgovcem tudi najbolj neresne ovadbe. Koliko pa mora trgovec šele prenesti pri svojem vsakodnevnem poslu ostrih očitkov, neupravičenih očitanj ter nesramnih sumničenj, kakor da je on prvi in edini krivec za vse sedanje nadloge 1 To gre že tako daleč, da je že marsikateri pošten trgovec, ki živi od svojega posla, skušal najti drug poklic, da vsaj ne bi bila blatena njegova čast. Nihče se ni do danes našel, ki bi poudaril, kako je v naši državi v resnici malnkosten odstotek špekulantov iz vrst trgovstva, pač pa vsak misli, da sme kričati proti trgov-stvu in sramotiti gospodarski stan, ki nikdar ni bil zadnji ne v delu za svoj narod niti v plačevanju davkov državi. Mi trdimo celo to, da bi se mogel z objektivno, nepristransko anketo celo ta odstotek znižati.
Naglasili smo, da ne branimo špekulantov. Naj vsak krivec občuti najtežjo kazen, toda potrebno je, da se generaliziranje ublaži na pametno mero. Trgovci niso zaslužili, da se postopa proti njim kakor da bi biii gobava in brezpravna kasta in da bi se opisovali kot edini krivci današnje draginje. Ni prav, da se naseda šarlatanom, ki svojo kariero postavljajo na demagoške fraze o .nepotrebnih posrednikih, oderuhih" in podobno. Minuli so časi lahkega zaslužka in trgovec se mora danes boriti z vsemi svojimi silami, da se obdrži. Zato pa tudi ni prav, da se ie brez potrebe
in upravičenosti sramoti".
•
Poštene so te besede in bilo bi pravilno, da bi jih upoštevale tudi oblasti in da bi zatrle vsako demagoško hujskanje proti trgovskemu stanu, ki je eden najboljših in največjih davkoplačevalcev. A tudi odločujoči činitelji ne bi smeli na ta dejstva pozabiti, kadar izdajajo svoje uredbe in predpise, da ne bodo te s svojimi malo preudarjenimi določbami pomenile za mnoge naravnost poziv, da je proti trgovcem dovoljeno vse. Če že ne kot trgovec, pa ima trgovec kot davkoplačevalec pravico, da je zaščiten pred hujskaško gonjo!
1 ali 2 dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov
se poizve v Prekmurski tiskarni.
Važno za naše sezonske delavce v Nemčiji l
Vsi sezonski in stalni poljedelski delavci, ki so letos, t- j. 1940. leta šli na delo v Nemčijo imajo pravico poslati domov mesečno po 60 RM. Za odpošiljatev mora pravočasno poskrbeti delodajalec sam. Navodila glede pošiljanja v domovino tistih RM., ki presegajo mesečnih 60.—, naj delavci prosijo pismenim potom: Amtliches Jugosiaw!sches Reiseburo PUTNIK A. O., Berlin NW 7, Neue Wilhelmstrasse 12-14.
Zveza poljedelskih delavcev v M. Soboti je zahtevala, da se našim delavcem, ki se bodo v jeseni vračali z dela iz Nemčije zopet dovoli carine prost uvoz raznega blaga, ki ga tam nakupijo za denar, ki ga zaslužijo mesečno več kot pa smejo domov poslati, to je tisti odvišni zaslužek, ki presega 60 RM. Škoda je namreč, da bi naši delavci bili primcrani svoj s krvavimi žulji prisiuženi denar, ki jim v mesecih, ko delajo v akordu, znaša tudi nad 100 RM., tamkaj brezkorist-no potratiti in zapraviti. Doma imajo dolgove, ki jih hočejo odplačati. Ako jim ne bi šlo za odplačilo dolgov, se gotovo ne bi nikoli podjaii na tako težko in naporno delo. Pri tem gre torej za dvoje, in sicer:
1.) da se delavcem dovoli, da spravijo ves svcj zaslužek v domovino, to je tudi tisti del zaslužka, ki presega dovoljenih mesečnih 60 RM.
2) ako pod 1) navedena pošilja-tev zaslužka v domovino bodi si iz katerihkoli razlogov ne bo mogoča, da se jim dovoli carine prost uvoz blaga, ki ga ne bodo smeli poslati domov, nalagati v tamkajšnjih bankah, kakor se je to zgodilo prejšnja leta. ZPD se je tozadevno obrnila na me-rodajno oblast in zaprosila, da tem upravičenim zahtevam skuša na en ali drug način ugoditi.
Dalje ZPD opozarja vse svoje člane delavce, da se pri zgor. omenjenem Putniku v Berlinu pismenim potom informirajo za odpošiljatev v demo-vino tistih RM , ki so je pred lanskim in lani pustili v raznih bankah v Nemčiji aii pri svojih delodajalcih, kakor tudi tistih, ki so jim bile ob priliki povratka v domovino na poti aii na meji odvzete in zaplenjene. Več de iavcev se je namreč javilo v pisarni ZPD in pokazalo potrdila obmejne oblasti o zaplenjenem denarju. Vsi taki, ki so pri ZPD. prosili za tozadevna pojasnila in intervencije, naj se obrnejo na zgor. omenjeno pisarno Putnika v Berlinu ter skuiajo svoj tamkaj ostavljen denar spraviti domov. Vse tiste delavce, ki so bili v Nemčiji in se zdaj nahajajo doma, a so pred 31. decembrom 1939 leta pustili svoj zaslužek na zgoraj opisani, način v Nemčiji, ZPD. prosi, da se takoj prijavijo v njeni pisarni, ki bo za iste intervenirala in poslala potrebne podatke na merodajno mesto.
ZPD. svetuje vsem tistim delavcem, ki so letos iz Francije prišli prek v Nemčijo in tam stopili v delo pri gradnjah cest in drugih stavibnskih
podjetjih, da se glede odpoiiljanja svojega zaslužka v domovino obrnejo na najbližnjo Dewisens4elle in tam prosijo potrebno dovoljenje.
Iz pisarne Zveze polj. delavcev v Murski Soboti.
BHB3SH1 KINO MURSKA SOBOTA
PREDSTAVE:
v Četrtek 24. X 1940 ob 20 30 uri v petek, dne 25 X. ob 20,30 uri v soboto, dne 26 X. ob 17.30 uri in ob 20 30 uri
VELEFILM
Pesem puščave"
Zapah Leandep
»»
Gustav Knuth Herbert Wilk
Diven, melodičen glas v razkošni tropski noči ....... .......
Dva prijatelja — ena žena.....
Dramatičen dvoboj........
Afriške legije potrebujejo zabave . . .
V nedeljo, dne 27. X. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»PESEM PUŠČAVE"
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Dodatek:
tednik.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 27. X. ob 14*15 uri ob 16 15 uri ob 18 15 uri in ob 20*30 uri v ponedeljek, dne 28. X. ob 17 30 uri in ob 20-30 uri v torek, dne 29. X. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v sredo, dne 30. X. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
Rei
ti lilm
»Dogodki iz vojne v Evropi
V letu 1939-1940"
Danzing, Narvik, Fiandrija, Francija kot
prizorišča vojnih grozot! Ogorčena borba oklopnih edinic, strahovita bombardiranja, poulične borbe, akcije padobrancev, metalcev plamenov itd. Originalni, aufentični posnetki I
Dodatek: Kulturni lilm
Vstopnice sa ta dva iilma so v pred* prodaji od 24. X. 1940 dnevno od
11. do 12. ure in od 16. ure naprej.
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
Delna ukinitev poštnega avtomobilskega prometa
Zaradi pomanjkanja bencina je direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani prisiljena, da z 21. t. m. delno omeji poštni potniški avtomobilski promet na progah svojega področja kakor sledi:
Na progi M. Sobota-Roga-ševci je ukinjena zveza ob sredah, petkih in sobotah iz Roga-ševcev odhod ob 13.25 v Mur-sko Soboto prihod ob 14.30 in povratek iz Murske Sobote odhod ob 16.00 v Rogaševce prihod ob 17.05.
Na progi M. Sobota - G Lendava je ukinjena zveza ob sredah, petkih in sobotah iz Gornje Lendave odhod ob 13.32 v M. Soboto prihod ob 14.25 in povratek iz Murske Sobote odhod ob 16.00 v Gornjo Lendavo prihod ob 16.53.
Na progi M. Sobota-Beltinci-D. Lendava je vožnja ukinjena.
100 tisoi opek
(clgla) prodamo od podrtega poslopja po 15 par za komad.
VELEPOSESTUO BELTINCI.
Izpred sodišča
Nepravilna vožnja. Vereš Vladimir, mehaničarski pomočnik v Murski Soboti se je peljal po banovinski cesti z motornim kolesom proti Vančavasi. Kljub temu, da je vozil v naseljenem kraju, se ni držal predpisov in je vozil na levi strani ceste. Naenkrat se je znašel pred tremi vaškimi otroci, ki so se brezskrbno igrali na cesti. Dva otroka sta še pravočasno odsko-čila, enega pa je vozilo podrlo in mu prizadelo težke poškodbe. Radi neprevidne vožnje se je Vereš zagovarjal pred okrožnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 3 mesece zapora. Te nesreče so pa krivi tudi starši, ki nikakor ne bi smeli pustiti svojih otrok na prometno cesto.
VojaSke stvari je kupil. Jagerič Ivan iz Podgrada je kupil predmete, za katere je moral vedeti, da so bili last naše vojske. Radi tega dejanja je bil obsojen na 250 Din denarne kazni.
Zarobljene predmete sta skrila, jelen Franc in Marija iz Križevcev pri Ljutomeru sta pričakovala dražbo. Za-rubljena je bila njuna živina. Da bi oškodovala upnika, sta še pred dražbo spravila na varno zarubljeno živino.
Poleg tega delikta pa je bil Franc obtožen tudi radi žalitve predstojnikov ljutomerskega sodišča. Zakonca sta za gornji dejanji prejela primerno kazen. Franc je bi! obsojen na 2 meseca in 15 dni zapora in na 840 Din denarne kazni, Marija pa na 300 Din denarne kazni.
URE, ZLATNINA
KRISTAL, PORCELAN
BOGATA IZBIRA, SOLIDNE CENE
H. ILGER*'" SIN
MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15 USTANOVLJENO LETA 1860
Pomembne besede
V Skoplju so v prisotnosti zastopnika kralja, predsednika vlade in vojnega ministra generala Nediča krstili 2 jadralnih leta!. Ob tej priliki je imel pojni minister general Nediti daljši govor, v katerem je med drugim dejal:
Srbski narod je pravičen, noče tu-egs, toda tudi ne da svojega. Nikar in od nikogar ni pričakoval, da i mu kaj podaril. Vse si je priboril sim s sabljo in svojo krvjo. Mi smo bogati po blagu, bogati pa smo po naši slavi, naši svobodi in naši pravici do življenja. Mi smo pripravljeni, da za vse te dobrine tudi umremo. To sem vam hotel in moral povedati brez oklevanja. Tudi to lepo modro nebo, ki ga vsak dan gledamo, je naše in je dokaz naše pravice do dediš fine naših žrtev. Tudi to nebo mora biti svobodno, ker je to nebo najlep-ie v Evropi.
Moderne okvirje za slibe
Hi Post.
DOMAČE VESTI
-	Primarij Dr. MIRKO HOUŠKA se je vrnil z orožnih vaj in zopet redno ordinira.
Učiteljske postavitve. Učiteljska abiturijenta domačina g. Miki Antauer in g. Koloman Čarni sta bila postavljena za učitelja in sicer prvi v GomiliCe v turniški občini, drugi pa v Prosenjakov-cih. Učiteljica gdč. Olga Zorn je bila premeščena iz Budincev v Srednjo Bistrico.
—	Meščanska šola je v Soboti nujno potrebna. Okrog 30 dijakov iz našega sreza je všola-
lepše krati ob lepi knjigi. Poslužujte se torej knjižnice obilno; nudila vam bo mnogo plemenite zabave 1
—	Občni zbor Prosvetnega društva v M. Soboti je bil v
četrtek v Prosvetnem domu. Predsednikovo poročilo je podal g. Brunec, tajniško dr. Pečan, bla-gajnikovo pa g. Krejčič. Po poročilih predsednice DK in predsednika FO, je bil izvoljen nov odbor.
—	Rogaševci. Sokolsko društvo Rogaševci priredi dne 27. t. m. v nedeljo ob pol 3. uri veliko tombolo z lepimi, vrednimi dobitki. Udeležite se te tombole, saj za 2 din že lahko dobite lepo novo moško kolo.
CENTRAL KINO
PITTBUH, H. SOBOTA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V	soboto, 26. oki. ob i/i9 uri zvečer
V	nedeljo, 27. okt. ob >/z4-, 6. in Vz9 uri
V	ponedeljek, 28. okt. ob y29 uri zvečer
Film klasičnih arij. Odlomki is „Tra* viate", »Marte", „Madame Butferlly" In „Manon"
San o sreči
V	glavni vlogi znamenita pevka Grace Moore, članica Metropolitan opere v New Yorku. — V ostalih vlogah : Melvyn Dou-glas, Helen Westley In Stuart Erurin.
Pri nakupu 12 vstopnic (blok) — cena >a deset vstopnic. —
ZAHVALA.
Vsem, ki so nas ob priliki težke izgube naše predrage
OBAL LEOPOLOINE
posestnlce na Petanjclh,
tolažili, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili do prezgodnjega groba — najprisrčnejša
Žalujoči ostali.
zahvala.
PETANJCI, 19. okt. 1940.
nih na meščanskih šolah v Ljutomeru in Gornji Radgoni, ki bi gotovo raje obiskovali meščansko šolo v Soboti, če bi jo imeli. Mnogo staršev namerava šolati svoje otroke samo do 15. leta starosti, ker so jih namenili za razne obrtne in trgovske poklice. Tem bi najbolj odgovarjala meščanska šola, ki bi obenem razbremenila gimnazijo, kjer je v nekaterih nižjih razredih po 57 učencev v eni sobi. Naši mero-dajni činitelji se bodo pač morali potruditi, da pravočasno pokre-nejo vprašanje osnovanja meščanske šole v Soboti, ki bo po dograditvi novega šolskega poslopja imela dovolj prostora.
(/— Revizijafv občini Bodonci je ugotovila 38.600 din primanjkljaja. Oblast je pridržala na zaslišanju občinskega delovodjo g. Štefana Verena, da se pojasni, kam je izginil denar iz občinske blagajne.
—^ Ljudska knjižnica Sokolskega društva v M. Soboti je bila v času velikih šolskih počitnic popolnoma preurejena. Poleg slovenskega leposlovnega oddelka ima še slovenski mladinski in poučni oddelek, srbskohrvatski in nemški oddelek. Knjižnica je splošno dostopna vsemu prebivalstvu, ne le sokolskim pripadnikom. Knjige se izposojajo vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne v Sokoiskem domu — pritličje desno. Izposojnina za mladinske knjige znaša 50 par za knjigo, za vse ostale knjige pa 1 dinar. Sedaj, ko nastopa hladen čas z dolgimi večeri, se čas naj-
— Prva letošnja slana je
pobelila vrtove v noči od četrtka na petek in osmodila občutljivo cvetje po vrtovih in nasadih. Lani je prišla prva slana tri tedne poprej. V zameno za slano in hladne noči pa smo dobili lepe in sončne dneve.
—	Plačo si je sam Izterjal. 19
letni Franc Kuzma iz Gederovec je služil za hlapca onstran meje. Njegova delodajalka ga je prijavila, da ji je iz nezaklenjene omare vzel 100 mark in 70 mark vredno blago za moško obleko. Marke je Kuzma zamenjal za 1025 din, iz blaga pa si je dal napraviti obleko pri domačem krojaču. Trdi, da mu je bila gospodinja dolžna 120 mark kot plačo za 3 mesece. Ker mu je ni izplačala, si je denar sam vzel. Blago so orožniki zaplenili, ostalo zadevo pa bo uredilo sodišče.
—	Ogenj v Fokovclh. V noči 10' oktobra je požar uničil senjak posest-nice Karoline Lanjšček v Fokovcih. Zgradba je bila dolga 14, široka pa 5 metrov in je bila krita z opeko. Požar je izbruhnil o polnoči in je naenkrat objel celo poslopje. Domačo gospodinjo in njeno hčerko je zbudila nočna svetloba, ki je prihajala s pogorišča. Ker je pihal hud južni veter, je bila nevarnost, da se vname še
Za NOVO SEZONO prinašamo
RADIOAPARATE
MINERVA, ORION, KORTING, HORNYPHON, MENDE, BRAUN, GRAETZ, SAGHSENWERK
z dvoletnim jamstvom.
Baterijski aparati so opremljeni s D elektronkami, delujejo bril BklODlItOFja-
Predvajanje brezobvezno.
Ceniki franko
Vsi aparati na dolgoročno odplačilo.
Radio Nemec, M. Sobota
—	Bratva je v polnem jeku
po naših vinskih goricah. Grozdje ima povprečno 2 do 4% manj sladkorja kot lani, vendar bo ponekod kljub temu dobro vino. Lepo vreme je napotilo nekatere vinogradnike, da bodo še par dni počakali z bratvijo nekaterih sort, ker upravičeno upajo, da bo grozdje pridobilo kak odstotek sladkorja. Vendar bo trgatev v glavnem že ta teden pri kraju.
—	Borba proti.draginji. V Dolnji
Lendavi je bil obsojen neki mesar na
zapor In denarno kazen, ker je prodajal mast nad uradno določeno ceno, prav tako pa tudi dva trgovca iz Gen-terovec. V Soboti se trgovci očividno striktno drže maksimiranih cen, ker še ni bilo nobene pritožbe s strani kupujočega občinstva.
hiša. Gasilci in vaščani so spretno omejili požar in obvarovali bližnja poslopja. Senik je pogorel do tal, škode pa je okrog 27.000 din. Za toliko je bilo tudi poslopje zavarovano. Kako je ogenj nastal, bo dognala preiskava, ki je v teku.
— Salovci. Dne 5. t. m. ob pol 10. uri zvečer je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju g. Štefana Ma-tuša, posestnika v šalovcih št. 75. V poslopju je bilo mnogo sena, nekaj krompirja, koruze, umetnega gnojila,
mnogo gospodarskega orodja, stiskalnica za sadje itd., ki je deloma zgorelo, ogorelo in nekaj je bilo rešenega. Domači gasilci so takoj nastopili in s svojo motorko delovali 4 ure. Le njim se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, ki so
v neposredni bližini. Na požarišče so dospele tudi gasilske čete iz Hodoia in Adrijanec. Lokaliziranje požar* in reševanje blaga je bilo zelo težavno, ker je razširjala množina vnetega sena, podi, pregraje in drugo, mnogo dima in vročine. Škoda se ceni na 50.000 dinarjev. Poslopje pa je bilo zavarovano le za 4000 din. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen.
—	Taksa za noSenje orožja. Po § 82. pravilnika o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1940-41, Službeni list št. 123/26 od 30. marca 1940 se plačuje za nošenje stalnega orožja letna banovinska taksa v iznosu 50% državne takse 25.— din od vsakega komada orožja, katera mora biti plačana najkasneje do konca septembra vsakega leta. Letna banovinska taksa se plačuje samo za nošenje orožja (plavi orožni list) in to za vsak komad vpisanega orožja v orožnem listu po 25 din; če ima torej kdo orožni list za 3 komade orožja, mora plačati 3-krat po 25 din t. j. 75 din banovinske takse. Kdor je letos dobil orožni list ali je pa že letos plačal banovinsko takso, mu ni treba predložiti orožnega lista, ker je pri istih banovinska taksa že itak plačana za leto 1940. Kdor ne bo predložil orožnega lista in plačal letne banovinske takse do 5. novembra 1940., bo kaznovan po § u 94 zgoraj citiranega pravilnika. — Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r.
PRODA SE
inventar za gostilno,
kuhinjska posoda in pult s frigidairom (hladilnikom) ter svinje za rejo. Več se poizve pri VUČAK LUDVIK, gostilničarju v Murski Soboti.
—	To je tudi rekord. G. Jakiša Franc iz Ivanovec, zakupnik občinskega lovišča občine Selo, je v letu 1938 odstrelil na svojem lovišču 19 v letu 1939 pa 21 lisic. S tem ni samo pripomogel k boljšemu razvoju zajcev, jerebic, fazonov, srnjadi itd., marveč je tudi otel našim gospodinjam marsikatero kuro, ki bi jo lisice po dnevi odnesle iz dvorišč kakor se večkrat po našem Goričkem dogaja. Poleg tega si je pridobil za dragoceno lisičjo kožuhovino precejšnjo vsoto denarja, ki ga je vporabil za plačilo lovske zakupnine, sicer bi ne mogel iz dohodkov od lova izhajati, ker je v njegovem lovišču premalo lovske divjačine.
—	Podpore „Putnika". Člane, ki so letos preko Zveze prejeli podporo centrale „Putnika" v Beogradu, opozarjamo tudi tem potom, da nam — v kolikor tega že niso storili — do določenega termina, to je do 15. novembra po prejetih navodilih zanesljivo pošljejo podrobna poročila o tem, v kakšne svrhe je bila podpora uporabljena.
Ceni. naročnike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čim prej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
Uredba o
stanovanjski zašiiti
Ministrski svet je izdal uredbo, ki omejuje pravico hišnih lastnikov glede odpovedovanja stanovanjskih in poslovnih prostorov. Uredba določa, da sme hišni lastnik odpovedati najemninsko pogodbo samo:
1.	če stanovanje ali poslovni prostor rabi za sebe ali za svoje oženje-ne sinove in omožene hčere;
2.	če je treba zgradbo porušiti in na mesto nje zgraditi novo;
3.	če najemnik ne plača najemnine najkasneje v enem letu od dne, ko bi jo moral plačati;
4.	če najemnik uporablja ali izkorišča prostore v druge svrhe, kakor je njihov namen, ali v nasprotju s pogodbo, daje prostore v podnajem ali jih namerno, odnosno po malomarnosti kvari, tako da se poškodujejo;
5.	če najemnik ali njegovi sostanovalci ali njegovi podnajemniki nemoralno ali pohujšlivo žive v stanovanju ali če hudo otežujejo bivanje hišnemu lastniku ali drugim stanovalcem v zgradbi;
6.	če so bili najemnik ali člani njegove rodbine sodno obsojeni zaradi kaznivih dejanj, prizadejanih hišnemu lastniku ali članom njegove rodbine, razen v primeru, da so bili k takemu dejanju od njih izzvani.
Razveljavljajo se vse določbe najemninskih pogodb, ki so bile že sklenjene ali se bodo sklenile, kolikor so v nasprotju z gornjimi določili, ki veljajo v primeru prodaje tudi za novega lastnika zgradbe.
Odpovedi strankam, sporočene pred uveljavljenjem te uredbe, se bodo, kolikor do tega dne niso bile pravno veljavne, presojale po določbah te uredbe.
Uredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih novinah" ter velja za enkrat za dobo enega leta.
ŠPORT
Mura: Železničar
Za nedeljo, dne 20. t. m. nameravana tekma med domačo Muro in mariborskim Železničarjem se je vsled tehničnih zaprek preložila na 27. oktober t. 1.
Tekma se odigra torej to nedeljo, popoldne ob 3 uri in bo gotovo zelo zanimiva, lepa in napeta.
Pozivamo celokupno športno občinstvo, da si ogleda tekmo. Muraši so v prvenstvenem tekmovanju nadvse častno zastopali soboški nogomet, zaslužijo torej, da jih podpiramo.
Slovenska liga:
Ljubljana: Maribor 3 : 3 (2 : 2) Železničar: Kranj 1:0 (0:0) Mars: Bratsvo 2:2 (2:1) Amater : Olimp 4:2 (3:1)
Srbska liga: Bask : Bata 1 : 0
Jedinstso:Slavija (S) 4:1
BSK: Vojvodina 2: 2
Žak : Jugoslavija, Beograd 3:111
Hrvatska liga:
Gradjanski: Bačka 7:0 Concordia: Hajduk 2:1
Halo!
Halo!
Štednja je vedno umestna a najbolj danes, zato zamenjajte Vaš stari aparat, kateri Vam žre preveč toka.
Naš najnovejši baterijski aparat z žarnicami serije D 1,5 V. Vam prihrani 50% na anodl in 75% na kurilni bateriji« Polnjenje akumulatorja odpade.
Zahtevajte opis in ponudbo !
Radio aparati vseh najboljših znamk v veliki izbiri vedno na zalogi.
Hali mesečni obroki! tt. ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA Tel št. 39
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Odredba
minimalnih mesci za trgovsko in ostalo viSJe pomožno osebje.
Na temelju čl. 2., odst. O in (2), uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu (.Službeni list« št. 103/15 iz 1. 1937.), spremenjene z uredbo ministrskega sveta o spremembah in dopolnitvah uredbe o določanju minimalnih mezd itd. (.Službeni list« št. 458/75 iž 1. 1940), odrejam sledeče minimalne mezde za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje na ozemlju dravske banovine: Člen 1. (») Določbe te odredbe veljajo za vsa industrijska, obrtna, trgovinska, prometna, rudarska, gozdna, bančna, zavarovalna in tem podobna podjetja kakor tudi za gradbene in elektrotehnične obrate.
(2) Za pomožno osebje državnih podjetij kakor tudi za pomožno osebje podjetij samoupravnih teles, čigar službeno razmerje je arejeno s statutom, ne veljajo določbe te odredbe.
člen 2. (>) Ta odredba določa minimalne mezde za pomožno osebje, ki je zaposleno v podjetjih in obratih iz čl. 1. te odredbe in opravlja pretežno trgovske ali višje netrgovske službe ali pisarniške posle in ki mu je ta redna zaposlitev glavni poklic.
(2)	Izvzeti so učenci (vajenci), vo~ lonterji, praktikanti, pomožno osebje, ki še ni staro 18 let, in pomožno osebje, ki se mu samo izjemoma poveri opravljanje trgovskih ali višjih netrgovskih ali pisarniških služb, ali ki opravlja pretežno podrejene posle.
(3)	Glede vajencev veljajo določila § 267. zakona o obrtih.
(*) Za velonterja v smislu te od. redbe velja pomožna oseba iz čl. 2., odst. (i), te odredbe, ki je zaposlena prvenstveno in pretežno radi lastne koristi, t. j. radi izučitve.
(s) Za praktikanta v smislu te odredbe velja v času prvih šestih mesecev službe pomožna oseba iz čl. 2., odst. 0)> te odredbe, ki je zaposlena radi svoje strokovne izpopolnitve in priprave za nadaljnje službovanje pri
dotlčnem delodajalcu. V roku iestlh mesecev se všteva služba pri istem ali podobnem poslu na drugem službenem mestu.
(6) Pomožno osebje iz čl. 2., odst. (2), te odredbe, razen učencev in vo-lonterjev, mora dobivati minimalno
mezdo, kakršna je določena za nekvalificirane delavce ustrezajoče stroke* Člen 3. Minimalna mezda znaša za trgovske pomočnike din 1.150 — mesečne plače, za ostalo pomočno osebje iz čl. 2 , odst. (>), pa din 1.300 — mesečne plače.
Člen 4. Če opravlja pomožno o-sebje iz člena 2, odst. (i), te odredbe službo preko zakonitega delovnega časa, se minimalna mezda zviša sorazmerno s številom opravljenih nadur in za 50%ni pribitek za nadure.
člen 5. Pri preračunanju službenih prejemkov v naravi se zaračuna vrednost hrane z din 360 — mesečno, vrednost stanovanja pa z din 60 — mesečno.
Člen 6. Ta odredba stopi v veljavo petnajsti dan po objavi v .Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine.*
HraljBvsfea bansfca uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 16. okt. 1940
Ban: Dr. Natlačen s. r.
lfliniMrablle00 pohištvo,posteljo, l\U|llni omaro in nočno omarico.
Vprašati v Prekmurski tiskarni.
Razglas
Krajevni šolski odbor v Sebeborcih razpisuje licitacijo težaških, zidarskih, tesarskih in krovskih del za zidavo nove šole; Pismene ponudbe je poslati Kraj. šol; odboru v Sebeborcih do 2. XI. 1940. ali jih pa podati na dan licitacije, ki bo v pondeljek, dne 4. nov. 1940 ob 11 uri v stari ljudski šoli. Načrte in vse ostale informacije se dobe pri šol. upravitelju v Sebeborcih.
Kraj. šol. odbor v Sebeborcih.
tf AM#SIV Za v8e svetnike po nislii ■BnU!I ceni. MIRO DOMAJNKO,
Murska'Sobota, Lendavska c. S.
P 875/40. — 1
OKLIC.
Pravdna stvar tožeče stranke Žokš Julijane, pos. in gostilničarke v Tišini, štev 4, po dr. Vadnal Ludviku, odvetniku v Murski Soboti, zoper toženo stranko Kuzma Franc, pos. v Tišini, sedaj odsoten in neznanega bivališča.
V tej pravdni zadevi se odredi sporna razprava na
12. decembra 1940. ob 8. uri,, pri tem sodišču v sobi št. 23.
Ker je toženec neznanega bivališča nekje v Franciji, se mu postavlja kot skrbnica njegova žena Kuzma
Marija iz Tišine, ki bo toženca zastopala na njegovo nevarnost in stroške,, dokler se sam ne javi sodišču ali ne imenuje svojega pooblaščenca.
Ikrajna sodišče v Inrski Soboti
odd. II., dne 11. X. 1940.