Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. - Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. iigVt 82, iobots, 14. ©kfobra 1933. Leto VIII. Povsod borba reakcije proti delavstvu« »Arbeiter - Zeitung« ustavljena za mesec dni. — Tako vladajo klerikalci proti delavstvu. Kancler dr. Dollfuss se bori proti Hitlerju. Prav pridno pa posnema »zlate« Hitlerjeve nauke, kako se je treba boriti proti delavstvu, ali kakor pravijo, proti marksizmu, ki zahteva za delavce in nameščence .samo enakopravnost v človeški družbi. Iz tega razlbga je takoj po železničarski konferenci — prepovedal »Arbeiter-Zeitimg« za mesec dni. Prepovedal je predvsem kol-portažo in prodajo iista. * Celo meščanske stranke, ki imajo še trohico demokratičnega duha, se vznemirjajo zaraditega, češ, da to pač ne gre, da se najmočnejši politični stranki v državi prepove glasilo, ki lahko silno ugodno vpliva na razvoj razmer. Avstrijsko delavstvo je zaraditega silno razburjeno in je takoj po prepovedi poslalo v uredništvo lista nad osemdeset zaupnikov, ki so zahtevali pojasnil in navodil. V mnogih obratih pa..je delavstvo priredilo samovoljno dveur-no protestno stavko. Nedvomno je ukrep avstrijske vlade jako hudo izzivanje, ki je naperjeno proti delavstvu in njega pravicami. Delavstvo mora molčati, komandiral bo že kancler sam in avstrijsko plemstvo s knezom Star-hembergom ter kapital. Delavci ne smejo imeti nikjer vplivne besede, čeprav imajo ogromno večino v državi. Težko je danes reči, kaj bo rodil ta sklep avstrijske vlade. Eno pa lahko konstatiramo, to namreč, da se skoraj po vsej Evropi poslužuje reakcija istih metod. Liberalizem, klerikalizem, meščanstvo, nacionalizem itd., vse se izrablja v boju proti svobodi prepričanja zgolj z namenom1, da se napravi iz svobodnih delavcev — plebejce, sužnje in pa-gane. Ali smo še zdrave pameti ali ne? Za politiko gre? Dr. Beneš o demokraciji. Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je govoril v Ženevi o manjšinskem vprašanju ter rekel o demokraciji naslednjo misel: »Demokratični režim nudi tukaj najboljše jamstvo. Življenje manjšin je nerazdružljivo s splošno volilno pravico, z žensko volilno pravico, s koalicijskim pravom, s tiskovno svobodo itd.« Dr. Beneš zagovarja svobodo in demokracijo, ki prihajata v poštev tako za narodne skupine in manjšine, kakor tudi za socialne plasti. Ad audiendum! Čehoslovaki proti fašizmu. Čehoslovaški Sokol za demokracijo. Nemški fašistični poslanec Hen-lein na Čehoslovaškem je izdal oklic za ustanovitev fašistične fronte na Čehoslovaškem. Dne 4. t. m. je imelo vodstvo Sokola sejo. na kateri se je odločno izreklo proti vsakršnimi protidemokratičnim tendencami, ki so v strogem: nasprotju s sokolsko miselnostjo. Politik je lahko'toliko, kolikor ljudi, ker ima vsako delovanje in udejstvovanje gotov namen. Ta namen ali udejstvovanje lahko imenujemo politiko. Dejansko bi pa morala biti prava ona politika, ki ima namen urejevati družabne razmere vseh ljudi, to je, doseči enakopravnost človeka s človekoim v družbi. Če se pa ogledamo okoli, vidi-mlo, da te politike ni. Edino delavstvo s svojimi socialističnimi načeli zastopa to politiko, ker vidi povsod in občuti na svoji koži ogromne družabne krivice. Kljub tej dognani resnici pa pišejo danes nekateri listi take oslarije proti logiki, da se morajo resnem« človeku ježiti lasje. Kako je namreč mogoče, da tisti listi in osebe, ki vodijo najgršo politiko proti delavstvu pod krinko »proti marksizmu«, delavstvu očitajo politiko, dočimi sami sodelujejo s politično organiziranimi skupinami in s podjetništvom, ki se po svojem današnjem razpoloženju bori politično proti delavskim pravicami in sploh proti političnemu vplivu delavstva. Ali ni to nez.misel? Delavstvo zahteva pravice, to je politična zahteva. Oni se pa bore proti tem! zahtevami in zastopajo krivično stališče, da delavec ne sme biti svoboden im da ne sme imeti političnega vpliva, kolikor mu ga gre z ozirom na število in opravičene zahteve. To je vsekakor protidelavska politika. Pojasniti smo morali to dejstvo, ker so razni agitatorji »narodnih« (seveda tudi klerikalni) patentirali frazo »protimarksizma«, ker mislijo, da ta laž vleče prav tako pri nas kakor v Nemčiji ali Avstriji. Če trdijo ti ljudje, da je naše gibanje politično, namreč socialistično po svetu, imajo prav. Toda ena razlika pa je: politika fašizma je protidelavska, socialistična politika je pa za delavski interes, za socialno in politično enakopravnost družbe. V Avstriji bo skoro prekipelo. Prepoved raznašanja »Arbeiter Zeitunge« je na Dunaju izzvala velike demonstracije socijalnih demokratov. »Arbeiter Zeitung« je že dolgo časa bila podvržena poostreni preventivni cenzuri. Zadnjo nedeljsko številko pa je oblast prepovedala razširjati drugače, kakor po pošti na naslove posameznih naročnikov. S temi je onemogočeno prodajati list v kolportaži, v trafikah in oddaja kavarnam: za dobo enega meseca, s čemur je zadan gospodarski strani lista hud udarec. Povod temu je bil kongres avstrijskih delavskihi strokovnih organizacij, ki se je vršil zadnje dni na Dunaju in kateremu so prisostvovali tudi delegati raznih drugih držav, ki so v svojih govorih zagotavljali avstrijskemu delavstvu simpatije in pomioč mednarodnega proletarijata v borbi proti fašizmu. Kot zaključek kongresa se je vršila v nedeljo v dunajskem stadionu velika proslava 30 letnice ustanovitve socijalno-demokratske zveze delavskih pevskih društev, ki ji je prisostvovalo 60.000 pristašev. Na proslavi so poleg nastopov delavskih Pevcev govorili tudi razni govorniki, med drugimi dunajski župan Seitz, ki je dejal, da bo dunajski proleta- riat tudi nadalje zvesto stal na braniku svojih svoboščin, in pa tajnik strokovne internacijonale, ki je zaklical navzočimi: »Vi storite, kar svet od vas pričakuje, mi pa bomo storili, kar vi od nas pričakujete!« Ker je »Arbeiter Zeitung« ponatisnila te solidarnostne izjave in govore, je bila zaplenjena in kaznovana z gori omenjeno prepovedjo, delavska pevska zveza pa je bila razpuščena, češ, da je prekoračila svoj delokrog s tem, da so se na njeni proslavi vršili politični govori. Radi teh dogodkov se je dunajskega delavstva po-ljastila silna razburjenost in v pon-deljek so se dvignile po dunajskih ulicah: velike spontane demonstracije desettisočev socijalistov, ki so vzklikali proti vladi. Na več krajih je prišlo med njimi in policijo do krvavih pretepov, zlasti na Mariahilfe-rici, kjer so demonstranti nekega stražnika dobesedno zmečkali. Precejšnje število demonstrantov' je bilo aretiranih. Demonstracije so trajale vso noč. V več tovarnah so delavci vprizorili dveurni protestni štrajk. Belo zastavo so razobesili ! Klerikalna barva je bila nekoč črna, nekaj časa tudi zelena. Krščanski socialci so imeli pri volitvah v Del. zbomičo na izbiro vse barve za svojo listo in glasovnice. Izbrali so si nedolžno belo barvo. Pa nihče seveda ne bo verjel, da so nedolžni krščansko-socialni možje. Bela barva pomeni za nje nekaj čisto drugega. Ljudem, ki so že bili v vojni ali ki o vojskovanju nekaj vedo, je znano, da vojaki razobesijo belo zastavo takrat, ko Vidijo, da so njihove postojanke izgubljene in da si morajo rešiti le še svoje telesno življenje, če se udajo. In tako so tudi krščanski socialci razobesili belo zastavo. Vedo, da je za nje bitka izgubljena. Olajševalna okolnost za nje je edino-le ta, da so že pred 22. oktobrom spoznali, da morajo razobesiti belo zastavo in se udati zmtagovitemiu rdečemu nasprotniku. DELAVCI IN NAMEŠČENCI, ki ste uslužbeni pri raznih »NACIONALNIH« IN »KATOLIŠKIH« PODJETJIH, vedite, da so VOLITVE V DELAVSKO ZBORNICO TAJNE in da radi tega vaš »NACIONALNI« ali »KATOLIŠKI« ŠEF NE BO VEDEL, da ste glasovali rdeče, Tu ne bo izgovora, da kdo ni pravilno volil iz strahu. Kajti vsakdo lahko voli po svoji vesti in se MU NI TREBA BATI, da bi bil zato Sikaniran ali odpuščen. Med Jugoslavijo in Turčijo se je sklenil v Ženevi pakt medsebojnega prijateljstva in nenapadanja. V to svrho se bo turški zunanji minister na svojem povratku iz Ženeve ustavil v Beogradu, da ga podpiše.. Švico hočejo pregaziti Publicist »Augur« poroča v »Pe-tit Parisienu« iz zanesljivih virov, da ima nemški generalni štab izdelan natančni načrt za slučaj ponovne vojne s Francijo, po katerem namerava, ker je belgijska meja danes že preveč utrjena, izvršiti svoj napad preko Švice v južne predele Francije, ki še niso utrjeni. V tern slučaju bi nemška armada čez noč pregazila Švico na liniji Basel-Schaffhausen, preden bi švicarska vlada sploh mogla organizirati kak odpor. Novo špansko vlado iz članov republikanskih strank meščanske sredine je sestavil Martinez Barrioz. Socijalisti je ne bodo podpirali. Nova vlada je cortez (narodno skupščino) razpustila in za 3. decembra razpisala nove volitve. Poostrena zaščita države v čehoslovaški Vlada je izdala zakonsko odredbo, po kateri se bodo lahko državni uradniki kakor tudi sodniki, ki bi kakorkoli pokazali protidržavno miselnost, premeščali; v slučaju težjega prestopka tudi brez odškodnine odpustili. Državna konferenca avstrijskih Železničarjev. Centralno vodstvo železničarske organizacije je sklicalo na Dunaj državno konferenco železničarjev, na kateri se je razpravljalo predvsem o okrožnici generalnega direktorja Schopferja, s katero zahteva, da morajo vsi železničarji vstopiti v klerikalno domovinsko fronto. Poslanec s. Konig, ki je razkrinkal italijansko tihotapstvo orožja na Ogrsko, je na konferenci s posebno resolucijo in v govoru poudaril, da železničarji, zaupniki in podružnice ne smejo prekiniti vezi s svojo organizacijo, kar je zlasti v sedanjem: času nujno potrebno. _____ Hillquit je umrl. Iz New Yorka poročajo, da je tam v 64. letu starosti umrl predsednik ameriške so-cijalistične stranke, ki je bila priključena II. internacionali. Moris Hill-quit je bil za Debsom najmarkant-nejša osebnost ameriškega socialističnega gibanja. Popoln razkol v avstrijskem Pen-kltibu se je te dni, kot posledica kongresa v Dubrovniku, izvršil. Afektirana Greta Urbanitzkijeva, ki se je na kongresu tolikanj zavzemala za hitlerjevce, je te dni s svojim prijateljem Schmidt Paulijem izstopila iz kluba in pod pa-tronanco Berlina ustanovila novo sekcijo »duhovnih vojakov« Avstrije, ki naj ščiti »kulturne« tekovine nacijonal-ne Nemčije pred napadi v inozemstvu. Na njihovem prvem sestanku so se slišali razni izpadi proti takozvani »pocestni literaturi«, (Asphaltliteratur), kakor imenujejo ti »duhovni vojaki« tretjega carstva vso socijalno književnost. Vsi napeto pričakujejo, kako bo delavstvo Slovenije 21. in 22. oktobra volilo pri volitvah v Delavsko zbornico. Kajti najprej se bodo vršile volitve v ljubljansko Del. zbornico, potem bodo volitve v zagrebško, beograjsko, splitsko in druge. Delavstvo V Sloveniji je poznano po teni, da inta izmled vseh pokrajin Jugoslavije najbolj močne in enotne razredne strokovne in kul/turne organizacije. Vsi upravičeno pričakujejo, da se bo ta moč, disciplina in razredna zavest našega delavskega razreda manifestirala v tem, da bodo Sli vsi delavci in delavke volit, in da bodio s tem pokazali, da znajo braniti svoje socialne institucije in da se brigajo za sveto proletarsko stvar. Drugič morajo vsi delavci in delavke voliti tako, da bodo bele in modre glasovnice kar izginile sredi množine rdečih glasovnic, Naše delavstvo je danes radi gospodarske krize v težjem položaju, nego je bilo kdajkoli prej, in zato mora s podvojeno močjo braniti vsako postojanko in mora gledati, da ostanejo v službi delavskega razreda vsaj one institucije, ki edine morejo po zakonu obvarovati delavstvo pred še hujšimi izkoriščanjem, pred še večjo bedo in stisko. To je predvsem Delavska zbornica. Doseči je pa treba, da pridejo pod delavsko upravo in kontrolo tudi vsi okrožni uradi, bolniške blagajne in borze deia Velike prispevke plačujemo za vse te zavode, zato upravičeno zahtevamo, da v njih tudi odloča delavska volja. Vsak delavec, ki mu je količkaj za proletarske interese, vsak delavec, ki ljubi in skrbi za svojo drur žino, hoče to. Če pa hočete, da se ta želja in volja uresniči, morate predvsem izvoliti tako Delavsko zbornico, ki bo voljna za te zahteve zastaviti vso svojo moč, ves svoj ugled in vse sile del. razreda. Beli in plavi so komisarili do danes po raznih institucijah in če hočete samimi sebi do- bro, ne morete glasovati za nje; kajti kdor bi volil bele ali plave, se pravi, da je zadovoljen s tem;, da plačuje prispevke, odločanje in gospodarjenje s svojimi prispevki pa prepušča drugim. Naj nihče ne reče: mene to ne briga; jutri boš potreboval zaščite i napram delodajalcu, jutri boš zbo-! lel'^ ali postal brezposeln, jutri že boš potreboval pravnega varstva in pravega nasveta in pomoči — in te pomoči ne boš dobil, če boš volil tiste, ki pravijo, da sip za njimi delodajalci. Vedite to in 21. in 22. oktobra kompaktno glasujte za rdečo listo po obratih in krajevnih Voliščih, kakor jih v naslednjem navajamo obenem s predstavnikom! naše liste na vsakem volišču: Seznam volišč in predstavnikov liste Strokovne komisije: A. Krajevna volišča: (Prvo je naveden kraj volišča, drugo ime je naslov predstavnika Strokovne komisije na dotičnem volišču.) 1. Žalec — Paradiž Pangrac, del. Hme-ljarne Žalec. 2. Rogatec — Vražič Martin, kamnosek, Sv. Rok ob Sotli, Rogatec. 3. Laško — Eigner Franc, miz. pom., Ra-dioterma, Laško. 4. Polzela — Fond Mihael, del. tov. pletenin, Polzela. 5. Celje: 1. volišče: Meščanska šola, Strossmayerjeva ulica — Plankar Martin, del. cinkarne, Nova vas 17, Celje; II. volišče: Osnovna šola v Gregorčičevi ulici — Furlan Mihael, mizar, Lava 1, Cehe. III. volišče: Občinska pisarna občine Celje in okolica — Hriberšek Avgust, del. tt. Westen, Celje. 6. Vojnik — Bicel Ignac, del. v opekarni Svetec na Ljubečni, Vojnik. 7. Sv. Jurij ob Juž. železnici — Jager Anton, strojnik na žagi J. Borna, Sv. Jurij. 8. Šmarje pri Jelšah — Weinberger Engelbert, steklar, Rogaška Slatina. 9. Štore — Gorišek Ferdinand, sklad, predd., Štore. 10. Št. Pavel pri Preboldu — Zagoričnik Ivan, tekst, del., Dolerra vas 46, p. St. Pavel. 11. Radeče — Novak Alojz, strojnik, papirnica, Radeče. 12. Rogaška Slatina — Jugovar Franc, steklar, Rog. Slatina. 13. Planina pri Sevnici — Krajnc Josip, manipui. tov. kopit tt. Br. MVinkler, Ledina p. Sevnica. 14. Oplotnica — Leskovar Jože, del. Zlogovna gora št. 26, p. Oplotnica. 15. Konjice — Synek Ivan, predd. tov. »Alfa«, Slov. Konjice 48. 16. Mozirje --- Hren Anton, del. žage, Nazarje 41. 17. Šoštanj — Zapušek Alojz, usnjar, Šoštanj. 18. Velenje — Ule Anton, priv. nam., Velenje. 19. Brežice — Šetinc Franc, sklad, del., Sela p. Brežice. 20. Krško — Lupša Gregor, čevljar. Krško. 21. Sevnica — Robar Štefan, tov. del., Sevnica. 22. Rajhen-burg — Petančič Viljem, obč. nami, Raj-henburg. 23. Maribor: 1. volišče: Telovadnica dekl. mešč. šole, Miklošičeva cesta št. 1 — Žnuderl Štefan, usn\ pom. pri tt. Freund, Maribor. II. volišče: Telovadnica dekl. šole, Cankarjeva ulica — Karner Edo, zas. nam. Javne kuhinje, Maribor, Slomškov trg. III. volišče: Telovad. drž. ženske uč. šole, Cafova 9 — Jeki Karol, pom, del. Ljudske tiskarne, Maribor, Sodna ulica 20. IV. volišče: Otroški vrtec, Erjavčeva ul. 3 — Stein-berger Konrad, tkalec tt. Hutter & drug, Maribor. V. volišče: IV. deška osnovna šola v Gosposvetski ul. — Knez Franjo, brivski pom., Maribor, Jurčičeva ulica. VI. volišče: Pritličje IV. deške osnovne šole v Gosposvetski ulici (Samostanska ul.) — Močnik Andrej, črkostavec Ljudske tiskarne, Maribor. VII. volišče: III. deška osnovna šola, Ruška cesta — Rakuša Karol, pek. pom. Delavske pekarne, Maribor. VIII. volišče: Dekl. osnov, šola na Magdalenskem trgu — Kopič Ivan, mizar tt. Kilfmann, Maribor. 24. Sv. Lovrenc na Pohorju — Goz-nik Matevž, kovač, Sv. Lovrenc. 25. Sv, Lenart v Slov. goricah — Omerzo Leopold, tov. usnja, Sv. Lenart v Slov. gor. 26. Št. Iii v Slov. goricah — Harz Josip, del., Selnica ob Muri št. 141. 27. Fram — Kegl Franc, mlin. potn., Fram. 28. Ruše — Dit-majer Hinko, del.. Ruše. 29. Slovenska Bistrica — Bera Pavel, valjar pri tt. Zugma-yer i Gruber, Slov. Bistrica. 30. Murska Sobota — Pentek Holman, trg. porni tt. Ascher in sin, Murska Sobota. 31. Dobrovnik — Bogdan Franc, del. opekarne, Dobrovnik. 32. Dolnja Lendava — Belovič Anton, trg. pom., Dol. Lendava. 33. Gornja Radgona —• Pahor Danilo, trg. pomi, Gor. Radgona. 34. Ljutomer — Belič Franc, usnjar, Ljutomer. 35. Apače — Štajer Karol, mizar, Črnci 60 p. Apače. 36. Radenci — Domajnko Jakob, del., Mota, Slatina-Ra-denci. 37. Velike Lašče — Garafol Ivan, kurjač, tt. Kosler, Ortnek, Dol. 38. Kočevje — Kosec Franc, strojnik TPD, Kočevje. 39. Ribnica — Ackovič Svetozar, strojnik, Je-lendol, p. Dolenja vas. 41. Preddvor-vollšče Kokra — Žagar Anton, lesni del., Preddvor, Tupaliče 19. 42. Škofja^ Loka — Lagander Franc, del. tov. Šešir, Škofja Loka. 43. Železniki — Benedičič Vinko, ban. cestar, Zali log. 44. Kranj: I. volišče — Podgornik Ludvik, čevlj. »Jadran«, Kranj. II. volišče — Pravst Anton, usnjar, »Standard«, Kranj. 45. Radovljica — Brenkuš Alojz, kovač, tovarna verig, Lesce. 46. Bled — Bern Ludvik, strojnik, Bled. 47. Bohinjska Bistrica — Pfeifar Tončka, pri tt. Heinrichar, Bohinjska Bistrica. 48. Jesenice — Žnidar Anton, valjač, Jesenice, Delavska ulica 5. 49. Ljubljana; I. volišče: Šentjakobska šola (osnovna) — Arnšek Lado, strugar, Tyrševa cesta 35. II. volišče: Mestni dom — Vuk Ivan, Ljubljana. Čopova ulica 1-1. III. volišče: II. drž. realna gimnazija — Šušteršič Franc, zidar, Lmbljana VII. IV. volišče: I. drž. real. gimn. — Bricelj Niko, mizar, Ljubljana. V. volišče: Osnovna šola na Ledini, Komenskega ulica — Vidmar Franc, strugar, Ljubljana. VI. volišče: Sodišče — Moškrič Jože, graf. del., Ljubljana. VII. volišče: Ženska realna gimnazija — Jevnikar Angela, uradnica, Ljubljana. VIII. volišče: Tehniška srednja šola — Smerajc Andrej, krojač, Ljubljana. IX. volišče: Gluhonemnica — Čamernik Ivan, tob. del., Ljubljana. X. volišče: Mestno zavetišče, Jab-ljeva ulica — Erjavc Alojz, mizar, Ljubljana. XI. volišče: Dvorana Koutny — Židan Mihael, sodar piv. »Union«, Ljubljana. XII. volišče: Deška osn. šola — Koman Ivan, tesar, kemična tovarna, Moste. XIII. volišče: Strelišče na Dolenjski cesti — Vertnik Rudolf, pek. pom., Ljubljana. XIV. volišče: Osnovna šola na Viču — Demšar Polde, ključ, tobačne tovarne, Ljubljana. XV. volišče: Osnovna šola Moste — Galof Albin, strugar, »Saturnus«, Moste. XVI, volišče: Osnovna šola v Šiški (dekl.) — Kregar Ivan, mod. mizar, Tyrševa cesta 35. 50. Št. Vid pri Stični, vol. Višnja gora — Zaletelj Ludvik, pri tt. Kr. dež. elektrarne, Stična. 51. Št. Vid nad Ljubljano — Kokalj Lojze, mizar, Podgorica 23, p. Št. Vid. 52. Vrhnika — Istinič Ivan, strojnik, Stara cesta 182, Vrhnika. 53. Grosuplje — Mehle Franc, del. v vrvarni, Stranska vas 17, p. Grosuplje. 54. Vevče — Kocjančič Franc, pap. del., Vevče. 55. Logatec — Podlogar Alojzij, obratovodja pri tt. Brus, Logatec. 56. Cerknica —- Cič Luka, gaterist, Marti* njak 41. 57. Lož, volišče Štari trg — Rav-šelj Jakob, lesni del., Viševek št. 41, p. Stari trg. 58. Kamnik — Markuš Karol, usnjar tt. Knaflič, Kamnik. 59. Domžale — Kvas Jakob, Štude, p. Domžale. 60. Črnomelj — Bajt Vinko, del. tt. Jugoles, Črnomelj. 61. Metlika — Trampuž Mirko, uradn. Hran. in pos., Metlika. 62. Novo mesto — Midorfer Ivan,, kroj. pom., Novo mesto. 63. Trebnje — Kolenc Alojzij, opek. del. tt. Kofol, Trebnje. 64. Toplice — Župane Rudolf, mes. pomi, Toplice 59 pri Novem1 mestu. 65. Žužemberk — Longer Ciril, ogljar, Bošt 10, p. Žužemberk. 66. Mokronog — Ljubelšek Jože, rudar, Tržišče, Dol. 67. Ormož — Špilak Franc, del., Dobrova pri Ormožu. 68. Ptuj — Kmetec Janko, živilski del., Ptuj, Panonska cesta 1. 69. Guštanj — Lepko Franc, strojnik, Guštanj. 70. Črna pri Prevaljah — Mlinar Filip, rudar, Črna. 71. Ribnica na Pohorju — Pec Aleksander, kamnosek, Ribnica. 72. Vuzenica, volišče Muta — Sahor-nik Ferdo, kovač, Muta. 73. Marenberg — Bobovnik Ivan, usnjar, Marenberg. 74. Slo-venjgradec — Kranjc Anton, del., Straža 14, p. Mislinje. 75. Prevalje — Schrott Franc, rudar, Leše pri Prevaljah. 76. Dravograd — Graf Franc, strojnik tt. Ornik & Mitrovič, Otiški vrh, Dravograd. 77. Tržič — Kosmač Ivan, elektrikar, Tržič. 78. Trbovlje — Hu-darin Ivan, rudar, Trbovlje I. 79. Hrastnik — Kellner Alojz, steklar, Hrastnik. 80. Litija — Vuk Viktor, predilničar, Litija. 81. Zagorje — Šober Franc, strojnik, TPD, Zagorje. B. Obratna volišEa t 1. Združene papirnice d. d., volišče Goričane — Narobe Franc. 2. Tekstilna tov. »Kočevje«, volišče Kočevje — Kosec Marija. 3. Jugoslovanska tiskarna, volišče Ljubljana — Moškrič Jože. 4. Cinkarna »Celje«, volišče Celje — Vodopivec Jak., mizar. 5. Premogovnik TPD, volišče Hrastnik — Urlep Gvido, rudar. 6. Kranjska industr. dr., volišče Jesenice — Toman Franc. 7. Kranjska industr. dr., volišče Javornik — Sire Franc. 8. Svinčeni rudnik, Mežica — Mlinar Filip. 9. Rudnik Leše, volišče Leše-Prevalje — Schrott Franc. 10. Rudnik Senovo, volišče Senovo — Petretič Ludvik. 11. Jeklarna Jurij.a Thurnskega, volišče Guštanj-Ravne — Lepko Franc. 12. Železarna Štore, Šamotna tovarna, volišče Štore — Resnik Josip. 13. Rudnik Trbovlje I, volišče Trbovlje — Hudarin Ivan, rudar. Rudnik Trbovlje 2, volišče Trbovlje — Pliberšek Franc. Rudnik Trbovlje 3, volišče Trbovlje — Prašikar Franc, Loke. 14. Državni rudnik, volišče Velenje — Ule Anton, priv. nam. 15. Rudnik TPD, volišče Zagorje — Šober Franc, strojnik. 16. Polzela, tov. pletenin, volišče Polzela — Pader Avgust. 17. Ždravilišče Rog. Slatina, volišče Rog. Slatina — Škorjanc Jože, steklar. 18. A. Westen, tov. ploč. izd., volišče Gaberje-Celje — Hriberšek Avgust. 19. Sjedinjene tvorn. stakla, volišče Rog. Slatina-Sv. Križ — Jugovar Franc, steklar. 20. Električna cestna železnica, volišče Ljubljana-Remiza — Juhant Franc. 21. Bonač Ivan, tov. lepenke, volišče Količevo-Domžale — Kvas Jakob, del., Štude. 22. Kemična tovarna Moste, volišče Ljubljana — Koman Ivan, tesar. 23. Industr. platnenih izd., volišče Jarše — Hribar Gregor. 24. »Saturnus« Moste, volišče Ljubljana — Golob Albin, ključ. 25. Remec & Co., tov. upog. poh„ volišče Duplica-Kamnik — Borec Mavricij. 26. Strojne tovarne in liv., volišče Ljubljana —■ Ropret Ivan, strugar. 27. »Titan«, volišče Kamnik — Štupar Franc, »Titan«. 28. Tobačna tovarna, volišče Ljubljana — Frece Franc, strugar. 29. Pivovarna Union, volišče Ljubljana — Farčnik Franc, voznik. 30. Združene papirnice, volišče Vevče — Rome Franc, strojnik. 31.v Beer-Hribernik & Co„ tekst, tov., volišče Št. Vid nad Ljubljano — Koderman Mihael. 32. Doctor in drug, tekst, tov., volišče Maribor — Sturm Franc. 33. Tovarna za dušik, volišče Ruše-Maribor — Ditmajer Hinko. 34. Derwuschek Franc, volišče Košaki-Maribor — Jeki Karel. 35. Sladkogorska tov. lepenke, volišče Sladka gora — Standecker Štefan. 36. Tekst. tov. Hutter in dr., volišče Maribor — Steinber-ger Konrad. 37. Tekst. tov. Braun, predilnica Ehrlich, volišče Maribor — Karner Edo. 38. »Petovia«, tov. čevljev, volišče Breg-Ptuj — Schmidt Matevž. 39. Sjedinjene tvornice stakla, Kemična tovarna, volišče Hrastnik — Kellner Alojz, steklar. 40. »Kovina«, I, jug. met. ind., volišče Tezno-Maribor — Balašič Ivan. 41. Zelenka & Co.. meh. tkaln., volišče Maribor — Muršič Alojzij. 42. Tho- Točna konstatacija. »Pohod« od 30. septembra 1933 je v članku »Kompromisarstvo« zapisal tudi bridko in resnično resnico. Tako konstatira: »... Kamorkoli se ozreš, vidiš, da imaš pred seboj same »nacionaliste«. Vsakdo od njih ti dokazuje, da so se njegovi predniki najmanj štiri rodove borili za svobodo teptanega rodu. Ako pa malo natančneje pogledaš in pretipaš obisti teh današnjih jugoslovanskih in slovenskih »fanatikov«, boš lahko ugotovil, da večina teh izvoljencev do prevrata sploh ni razumela slovenski ali pa je z navdušenjem pela »Bog ohrani« (podčrtali mi) in se besno borila proti peščici zavedne (revolucionarne, pristavljamo mi) mladine. Prišel je preobrat in vsi volkovi so se naenkrat prelevili v jugoslovanske ovce in se postavili na čelo naroda itd « Mi to z obema rokama podpišemo in mimogrede omenimo, da smo ma Karol, tvor. svil. izd., volišče Maribor — Majhenič Robert. 43. Našička tvor. tanina, volišče Dol. Lendava — Dohr Richard, uradnik. 44. Cementna tovarna, volišče Trbovlje — Nosovnik Ivan. 46. »Semperit«, volišče Kranj —■ Poličar Peter. 47. »Intex«, volišče Kranj — Kristan Franc. 48. »Jugo-bruna«, volišče Kranj — Teran Valentin. 49. »Jugočeška«, volišče Kranj — Vreček Franc. 50. Tekstilindus. volišče Gaštej-Kranj — Bajželj Pavel. 51. »Tekstilana«, volišče Kočevje — Jenko Peter, rudar. 52. Rudnik Krmelj, volišče Krmelj — Lubeljšek Jože, rudar. 53. Premogovnik Hudajama, volišče Laško — Eigner Franc, mizar. 54. Premogovnik Zabukovca, keram. ind. Liboje, volišče Zabukovca — Paradiž Pangrac. 55. »Peko«, tov. čevljev, volišče Tržič -— Stefe Anton. 56. Glanzmann & Gassner, predilnica, volišče Tržič — Kosmač Ivan, elektrikar. 57. Jug. tekst. tov. Mauthner, volišče Št. Pavel pri Preboldu — Kribar Franc, tek. mojster. 58. Jug. tekst. tov. Mauthner, volišče Liti 'a — Vuk Viktor. 59. Rudnik Liboje, volišče’ Liboje — Potočnik Josip. 60. Tovarna usnja VVoschnagg, volišče Šoštanj — Koradej Vinko. Na obratnih voliščih se bo volilo že v soboto, dne 21. oktobra, in sicer v času, ki ga razglasi krajevni volivni odbor. Delavci in delavke, gllejte, da bodo zlasti veliki obrati vsi rdeti! Na krajevnih voliščih se bo volilo v nedeljo 22. oktobra od 9. ure dopoldiie do 5. ure popoldne. Opozarjamo še enkrat svak ega, da voli na tistem volišču, v čigar območju je podjetje, pri kateremt je zaposlen. Vsakdo naj ima pri sebi dokument, s katerim se izkaže pred volilno komisijo. Vsakdo, tudi tisti, ki stanuje malo bolj daleč od svojega volišča, naj se toliko potrudi, da gre v vsakem vremenu volit. Kajti kdor pri teh volitvah ne bo volil in glasoval rdeče, je izdajalec proletarskih interesov. Predstavniki naših list bodo povsod pazili na to, da bo glasovanje pravilno poteklo. Volivci, obračajte se v potrebnih slučajih- na te predstavnike in naše zaupnike. Volitve so tajne in zato lahko vsakdo voli po svoje vesti. to že neštetokrat povedali, ker biti sedaj »nacionalist«, nese, kakor je nekoč rfesel »Bog ohrani«. In če bi jutri trebalo zapeti »Giovinezza«, pa bi baš ti zopet najbolj vneto in navdušeno peli in vzklikali bodisi »ducejut« ali »fiihrerjui«. Tak je nacionalizem in vendar gospodje ne vidijo, kako sami sebe tolčejo po zobeh1. LETOŠNJE KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE bodo vosebno lepe. Med njimi bo tudi znamenita knjiga »Dialektični mate-rijalizem«. — Plačajte članarino 20 Din že zdaj! Delavci so danes v okroinih uradih n v samo predmet uradovanja, dočim bi VTlOl 911 OOlOCcV9II njih Prva stvar novoizvoljene Delavske zbornice z našo večino bo, da pridalo bolniške blagajne pod upravo 'mkontrolo izvoljenih delavskih zastopnikov! Veličastna manifestacija duha in discipline celjskega delavstva in nameščenstva. Celjsko in okoliško delavstvo in nameščenstvo bo volilo rdeče! Iz povojne zgodnvine delavskega po-'kreta je Celje znano, ker baš v tem kraju ni bilo prevelikega razcepa in bratomornih borb. Sicer je bilo nekaj razlik med obema socialističnima frakcijama, vendar so se te, Pod silo razmer in ob dobri volji na obeh straneh, že davnaj popolnoma izravnale. Zato predstavlja celjski proletarijat najbolj homogeno delavsko gibanje v vsej državi. L teh razlogov je tudi njegova udarna sila na višku1. Za Celjsko delavstvo je karakteristična njegova občudovana duhovna enotnost in velikanski smisel za osno- prostovoljno disciplino, ki naj dič-i organizirane skupine in jim daje karakter armad v katerih le za vsakega določeno področje njegovega delovanja. Pri sedanjih akciji za volitve v Delavsko zbornico je napravilo celjsko delavstvo še en korak dalje. Zasulo je prepad med1 ročnimi in duševnimi delavci, katerega so- delavski nasprotniki deset in desetletja rafinirano izpodkopavali, dobro vedoč, da predstavlja združeno ročno in duševno delavstvo nepremagljivo silo. Celjski delavci in nameščenci so se tega dejstva že davno zavedli, toda prilike za izvršitev tega zgodovinskega dela so bile primerne šele sedaj, j ,.s® ta veliki akt na zunaj manifestira. Ne-Ku-u s^°d v prenapolnjeni dvorani in na-1 'h -galerijah velike dvorane Narodnega aonia v Celju, ie proklamacijo nerazdružlji-vega zavezništva med ročnimi in duševnimi nelavstvi na najsvečanejši način potrdil. K poteku samega shoda je pripomniti, da Celje že dolgo časa ni videlo- »branih na zborovanju tolikih -mas delavcev in nameščencev, kakor v nedeljo. Tako velike, da direktno veličastne enotnosti -duhov, pa splo še nikdar ne. Sho-d pomeni, mogočen odgov-or vsem tistim, k-i so pisali, da bo; v Celju oddanih pri volitvah v Delavsko zbornico, komaj toliko rdečih glasovnic, kakor ima ena roka prstov. Shod je pokazal, da rdeča glasovnica ne potrebuje cirkuške reklame, -pa tudi ne -podlih zavijanj, kakor se jih poslužujejo nasprotniki, temveč zadosti je le en sam poziv, da nasto-pijo nepregledni bataljoni delavsko-nameščenskih vojščakov. Točno ob napovedani deseti uri je^ v imenu Strokovne komisije kot sklicateljice shoda otvoril zborovanje s. France Svetek, ki je po sklep.u zaupniškega odbora predlagal, da se shodu izvoli tudi častnega predsednika, ki naj bo v znak neomajane zvestobe s. Martin Plankar, Že ta, prvi akt se je izvršil -ob navdušenih ovacijah zborovalcev, -ki so pokazali, da znajo ceniti zvestobo svojih zaupnikov. Takoj nato je podelil predsednik s. Svetek besedo glavnemu referentu s. Josipu Ošlaku iz Maribora. V zanosu, ki je pričal, -da prihaja vsaka beseda iz srca je podal s. Ošlak svoj referat -o dosedanjem delu kluba Svobodnih strokovnih organizacij v Delavski zbornici, ter o njegovih bodočih nalogah. Višek je -dosegel njegc-v referat pri izvajanjih, -ki jih je naslovil na tiste, ki bi hoteli tudi v Jugoslaviji posnem-ati hitlerjanske metode. Govornik je izvajal; Ti ljudje -so nas -doslej vedno .uveravali, da ideje socializma ne morejo oploditi našega ljudstva, ker so zrastle na tujih, nemških, tleh. Mi jim odgovarjamo z -njihovimi argumenti: Fašizem je tuj produkt in se pri nas ne bo razplodil! Nadalnji govornik, tajnik Strokovne komisije za Slovenijo s. Joža Golmajer je v temeljitem 'referatu pojasnil tehnični potek priprav za volitve in -markantno- orisal naše razmerje in stališče -do nasprotniški-h list. V imenu privatnih nameščencev je re-feriral lokalni kandidat tov. Pibrovc, kot kandidat Splošne delavske zveze -s. Oset in v imenu kovinarske organizacije ipa njen kandidat s. Godnik. Vsi kandidati so želi za svoja izvajanja burne aplavze. Pred zborovanjem so zapeli pevci Delavski pozdrav, na koncu pa mogočno himno dela: Slava deluj, katero celjski pevc-i s tak-o vehemenco- -obvladajo. Pred shodom se je vršila okrožna konferenca, katero je poselilo 98 zaupnikov iz vseh krajev in vseh podjetij celjskega okrožja, Zmaga 'bo na celi črti naša! Mežiško delavstvo ie odločeno zmagati. M V. nedeljo, -dne 8. oktobra se ie vršil v Mežici velik shod v dvorani Konzuma, ka-erega je sklicala podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije. Rudarji so si želeli tega zborovanja, da so mogli še enkrat manifestirati svojo voljo in odločnost, preden stopijo na volišče in pripomorejo rdeči listi -dk> zmage. Zaman so se trudili razni -nepoklicni agitatorji in oznanjevalci solidarnosti medi delom m ka-pitaliz-m-om, da bi naše rudarje omajali v njihovi zvestobi do svobodne stro-, ovne prganizacke, zaman je bilo vse za-avljanje odpadnika marksističnega gibanja, i te ^ v spremstvu gotove gospode hodil znanjat nacpski evangelij. Naši rudarji so m °stane,o razredno zavedni, kr, ■ 6 i, korana je -bila polno zasedena, 10 s' Vrtačnik otvoril shod in. po krat- rlk uvP^a Podal besedo s. Erženu iz Ma- Domp,, v daljšem govoru -obrazložil konito predstVavnicDoCldXk,\Zbrt0rniCO’ atero morajo stati razredne'' strokovne or- ganizacije in v kateri morajo odločati predstavniki teh -organizacij. Ne narodnost in tudi ne vera nimata z volitvami v Delavsko zbornico nič skupnega, ker v boju- za socialne pravice delavstva taka vprašanja ne igrajo nobene vloge. Tisti, ki prihajajo in razdvajajo delavstvo z narodnostjo in vero, imajo druge namene, ki so delavstvu škodljivi. Naglede na to, da je smešno agitirati z nacionalnimi gesli med -delavsko maso, ki je po svoji ogromni večini itak slovenskega pokoljenja. Delavstvo ve, da se za nacionalnimi fraz-ami krije fašizem, ki bi ga gospodje radi (presadili- iz Italije in Nemčije- na naša tla. Kaj pa je fašizem, nas učijo dogodki v Nemčiji še prav posebno, V -boju- za svoje pravice in svobodo, proti kapitalizmu in njegovemu zavezniku fašizmu- bo delavstvo nastopilo pri volitvah v Delavsko zbornico z rdečo glasovnico v roki. Mežiška -dolina bo pokazala, da je ostala zvesta ideji mednarodne -delavske so- lidarnosti. Burno pritrjevanje je sledilo izvajanjem govornika. Nato je s. Eržen govoril še o dogodkih po svetu, ki delavstvo tudi zanimajo, -dokler ni s. Vrtačnik otvoril še drugega sh-o-da, katerega so se udeležili tudi kmetje v izredno velikem številu, tako da so napolnili tu-di hodnike, ki vodijo v dvorano. Ob tej priliki je s. Eržen govoril o predmetu, ki naše ljudstvo še posebej zanima, saj gre boj za važna socialna vprašanja, Za svoja izvajanja je žel splošno odobravanje. Za njim so povzeli besedo še s. Lam- i preht, s. Vrtačnik in dr., ki so po-vdarili po- | trebo složnega nastopa za zm-ago delovnega ljudstva, Z zavestjo zmagovalcev gredo mežiški ru-darji odločilnemu dnevu nasproti. Vsi- in enotno naprej! Ljubljana. Ivan Casikarleve „Hiapce“ bo uprizoril delavski oder »Svobode« v režiji in predelavi Ferda Delaka v nedeljo, dne 15, oktobra 1933 ob 8, uri zvečer v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Način te uprizoritve in predelava ter režija bo zopet nekaj novega, svojevrstnega, kar zmore le »Svoboda« in delavstvo-svobodaši. Nastopili bodo: župnik, nadučitelj, učitelj, učiteljica, zdravnik, župan, Kalander in govorilni zbor »Svobode«. Predstava bo tako lepa, da bo vsak gledalec z veseljem in radostjo ugotovil, da je »Svoboda« in njen delavski oder poln ustvarjajočega življenja. Zato ne odlašajte in vzamite vstopnice že sedaj. Dobe se v Strokovni komisiji, in sicer po Din 12, 10, 8, 6 in stojišča 4 Din. _______________ Zagorje ob Savi. Ti presneta reč! Zadnje čase so se možgani nekaterih naših možakarjev silno- razvneli, tako da vidijo strahove kar pri belem dnevu. Nedavno tega so imeli tako močne privide, da' so se spoprijeli s samo naravo, ki jim je -menda tudi sovražna. Nad rudnikom Kisovec pri Zagorju je 600 m visok hrib Stangovec. Ves je obraščen s smrekami in bukovjem, vmes pa raste tudi neke vrste 'bršljan, katerega listje na jesen čisto pordeči, To se je zgodilo letos v tako veliki meri, da je odi -daleč izgledalo, kakor da ibi -bil kdo izobesil veliko rdeče platno. Tudi naši možakarji -so smatrali, da je to rdeče platno, ki ga je moral nekdo obesiti prav iz hudobije. Zle-denela jim; je kri v žilah, tez saku) ar st« se plazila -proti 1 vtjo : ’v.- - o s nama- &s to fssirafcf* platen, !n če - -jiJ-ČP, <1 ’’ *' H rf. ?•> itak ■•'lefa-nik očakov. Lahko si mislite, kakšno je bilo razočaranje, ko so na licu mesta ugotovili, da se je narava razbohotila v svojem- jesenskem krasu ... Tisti možakarji, ki imajo privide, pa modrujejo sedaj med seboj in pravijo, -da taki naravni pojavi ne pomenijo nič dobrega. Res je tako, pravimo mi, skoro se bo izkazalo! Mariborski „Rotari-klub“ je društvo, kojega člani so industrijalci, veletrgovci, tovarnarji advokati, bančni direktorji, grofi itd. Društveniki ima;o vsak pondeljek v prostorih Klešičevega bara skupno večerjo. Iz društvenega delovanja izvemo med drugim sledeče: Na eni zadnjih sej je poročal rotaryjanec g. dr. Kovačič, ravnatelj Banovinske hranilnice, da •'e našel v obmejnem selu Št. liju v Slov. goricah zelo ugoden krai za interklubski sestanek s klubom iz Graza. — Člani mariborskega »Rotary-kluba« so Slovenci, nacionalni in katoliški in napredni, mariborski in okoliški nacionalni Nemci, Židi, katoličani in pravoslavni. Člani graškega »Rotary-kluba« pa so seve sami Nemci, povečini gotovo nacionalni. Slovenski bančni ravnatelj dr. Kovačič je torej našel v obmejnem Št. liju »zgodno mesto« za sestanek mariborskih in graških nacionalcev Nemcev. To registriramo med drugimi ponavljajočimi se sestanki mariborskih Slovencev in Nerflcev z nemškimi nacionalci iz Avstrije v času, ko gotovi nacionalni krogi vsikdar zaženejo huronski krik, če pride v Maribor kako delavsko društvo iz Graza, ali hoče kako tukajšnje delavsko društvo v Avstrijo na obisk. Takrat je takoj država v nevarnosti in pa narodnost. Seve, bogati rotaryjanci, ti se lahko sestajajo tudi v obmejnem Št. liju, bivši domeni Siidmarke in Schulvereina. Za takšne sestanke ni nobene nevarnosti. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Naš stari sodrug Čobal se izvrstno počuti in ni res, da bi bil kakorkoli slabo razpoložen, kot pravijo nekateri njegovi nasprotniki. Vsi naši Ijuidje se tega vesele in pravijo, da bodo vsem tistim, ki se drugače »tro-štajo«, pripravljali te dni prav posebno presenečenje! Trbovlje. Volilci, pozor! Opozarjamo ves volilce v Trbovljah, da so volitve popolnoma svobodne. Pozivamo vsakogar, ki bi se -ga hotelo kakorkoli -siliti, da naj glasuje proti svojemu prepričanju, naj to takoj sporoči v-olilnemu; odboru v »Delavskem domu«. Posebno opozarjamo na to rudarje, da takoj javijo, ako 'bi se zgoraj navedeno- izvajalo s strani nadrejenih organov. Zato* volilci, vsi na volišče! Studenci pri Mariboru Zanimive številke o izdatkih naše občine. Ako listamo po knjigah, v katerih so zabeleženi izdatki naše občine, najdemo tudi te-le postavke: Gospod X. je zahteval za sestavo volilnega imenika v 1. 1931 po Din 10 na uro in je prejel 1. oktobra 1931 izplačanih Din 860. Pri predaji blagajne 1. 1924 je imel knjiženo napako Din 800 v škodo obč. blagajne, katero je moral naknadno poravnati. — Isti gospod je 24. aprila 1932 pr e- Kdor ie za brezposelno in starostno zavarovanje. Tone Maček: jg Siučaf&M*&ecgec, Skušal je zaspati, a mučila ga je silna vročina, ki je kar žehtela v mali podstrešni sobici pod strešno opeko, ki je bila od sol-nca razbeljena. 1 rpinka je zagrnila okno z modrim predpasnikom, da bi ju solnCe ne motilo, kar pa je sopa-rico v sobi še povečalo, zato ga je France zopet snel. Skozi odprto okno je za hip zavel tok sveže sape, a z njo se je vsul v sobo tudi rojjnuh in mušic od sosedovega gnojišča, ki so počitka potrebna delavca mučile do besnosti. Nič ni pomagalo, če sta se pokrivala preko glave s predpasniki in rutami, skozi platno so pikale s svojimi krviželjnimi želi, da sta se brez prestanka otepa-yal|a in premetavala na trdih ležiščih. Šele zvečer, ko se je sobice nagnilo že globoko proti zatonu, sta zaspala z neglobokim, nemirnim spanjem. Franceta je predramil nedoločen šum1, ki se ie že dalj časa spajal z njegovimi sanjami v čudno mešanico. S trudom je odprl težke veke in se začuden oziral. Le počasi je spoznaval kje se nahaja. Prebudila ga je gospodinja, ki se je medtem vrnila in je začela pripravljati večerjo. Prinesla je v škafu vode od studenca, prinesla je iz barake na dvorišče polno cajno premoga, ki ga le izsula v zaboj poleg štedilnika, nato je zaropotala s cilindri in z železnimi, kljukastim1 razgre- bačem in je zanetila ogenj. Pristavila je vodo za kavo in pripravila kozico za žgance. Pri temi je polglasno oštevala hčer, ki se je celo popoldne nekod potepala. Soseda, ki je stanovala poleg v enaki sobi, je prišla, da si izposodi sladkorja za kavo in se je pritoževala čez mioža, ki je skoraj ves zaslužek prošlega tedna pustil v Birtičevi kleti. Še preden je odšla, je vstopila druga soseda, stanujoča v sobici na nasprotni strani hodnika. Z nekimi piškavimi izgovorom je prišla, da vidi Trpinkinega novega »purša«, in da zve kaj več o njem. Videlja ga je samo za kratek hip dopoldne, ko je prinesel svoj kovček po stopnicah hi od takrat jo je mlučilla želja, da ga pobližje spozna. France se je delal kakor da spi: prisluškoval je, da bi razumel pogovor treh žen, ki so migale z bradami in mahale z rokami poleg štedilnika. Razločeval je samio posamezne besede, slišalo se je sarmo nepretrgano š-š-š-š-š. Medtem se je popolnoma znočilo, gospodinja je prižgala petrolejko. Sosedi sta odšle in Francetu je uspelo še malo zadremati. A komaj so ga sanje zazibale v pozabljenje, že ga je spet prebudil rezek Trpinkin glas: »Halo fanta! Ura je poldevetihi!« France je skočil) pokonci kakor bi ga iz topa izstrelil in je kakor pijan obsedel na robu postelje. Janez se je leno pretegnil kakor maček na solnem in je zamrčal kakor bi žago potegnil po hrastovi grči. Gospodinja ga je morala še enkrat buditi: precej trdo ga je stresla za ramo: »No, ali bo, ali ne bo? Večerja je na mizi!« Medtem se je vrnil tudi Dolfe. Bil je videti precej čemeren. Janez ga je začel dražiti: »Alji se ti je Pepca izneverila, da se tako kislo držiš?« »Brigajo me babe. Kadar se moraš ti brez krajcarja v žepu sprehajati po dolini, se tudi kislo držiš.« »Nič ne rnaraj. Še štiri dni imarnlo do plačilnega dne. Bo- pa potem- zato bolj luštno.« »Prav vam je,« se je vmešala Trpinka, ali morate res vse že prvi teden »zabiti«, da se potem: ostale tri tedne »suhi« čemerite? Kdaj se boste enkrat naučili pametno gospodariti?« »Pametno gospodari lahko tisti, ki v enem dnevu zasluži več ko jaz cel teden,« se obregne Dolfe. »Solidnost veliko boljj pristoja ravnateljem, inženirjem, pisarjem in paznikom, kakor pa nam.« Janez in France sta pojedla Vsak skledico zabeljenih koruznih žgancev in popila skodejo kave, zavila sta si vsak kos suhega kruha v papir in ga vtaknila v žep. Oblečena v najslabšo delovno obleko, izvzemši čevljev, ki so morali biti dobri, sta jo mahnila proti rudniku. Janez je dostojanstveno nosil svojo kopaš ko sekirico na ramenu kot znak, da on ni kak navaden tekač, ampak pravi »knap«, kopač, ki se je šele po daljšem času in preizkušnji povzpel iz tekača in vozača do tega položaja. (Dalje prihodnjič.) DAMSK gotovi In po meri. Noluetjd izbira I. PREAC Maribor, Giavni trg štev. 13. jel za sestavljanje kuluik-seznamov Din 800. — Gospod Y. je prejel za sestavo seznama o izdaji gramoza iz obč. gramoznice dne 23. dec. 1931 Din 300. Od njega sestavljeni seznam pa vsebuje mnogo napak, ker so nekateri dobavni listi dvakrat vneseni, drugi izpuščeni. Danes se z gotove strani očita zavednim delavcem, da so protidržav-ni. Nadalje se skuša delavce terorizirati na naravnost nečuven načiri, protivno vsem zakonom, ki jamčijo državljanom svobodo odločanja in opredelitve. Mera je polna. Mi bomo predlagali uvedbo kazenskega postopanja proti vsem tistim, ki pravijo, da so dobri Jugoslovani, pa zakone gazijo. Ormož. Redkokdaj slišimo iz Ormoža kake novice. Dne 8. okt. smo imeli precej ljubljanskih gostov, po večini so bili gostilničarji. Dolgo se je že govorilo o polnoštevilni udeležbi, ali gostje, ki jih je bilo približne 180, so le okrog 10. ure malo pojužinali in nato še predpoldne odšli v Vinograde. Kakor se govori, niso bili v Ormožu niti pri obedu, kakor se je z raznih strani preje govorilo. Ali so gostilničarji res ta dan bili zadovoljni? Vabilo na iz