BUT* Fo zaplembi clmiga izdaja. THE
Izhaja vsak drugi četrtek ter relja s poštnino vred dve kroni za celo leto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne 4 redne vrstice (petit), če so enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 36 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in so no vračajo.
Zlatomašnik papež Pij X.
(Dalje.)
IV,
Škof .v Mantovi.	.
Težko breme je bilo, ki so jo zvalilo na rame Jožefa Sarto, ko je zasedel Škofovsko stolico v Mantovi. Škofija je bUa namrejč vsa zmedena ter v duhovnem oziru hudo razdejan,a. Saj že nad 10 let ni imela pravega pastirja, bajti italijanska vliar da ni: hotela potrditi že leta 1871. imenovanega Škofa Petra Rota, in tudi v prejšnjih časih so bile dolge dobe, ko ni bilo škofa. Zato se ne smemo čuditi, da je c,crkveno življenje ginilo ne le med verniki, ampak da je celo velik del duhovščin^ zelo zabredel, zanemarjal svoje dolžnosti v spovednici in na prižnici večkrat popolnoma ter bil mnogokrat celo v veliko pohujšanje maloštevilnim zvestim kristjanom, in da je vsled tega duhovščina zgubila malone ves ugled.
Z apostolskim ognjem se (jo lotil Sarto dela, ko je dne 16. novembra 1884., tortej skoro ravno pred ,25 leti, prejel škofovsko posvečenje v Rimu.
Prvja skrb mu je bila, da se ljudstvu vcepi zopet krščansko prepričanje; izato je neutrudno
oznanjevali božjp besedo doma v: stolni cerkvi, kakor tudi na škofovskih birmskih potovanjih, kjer se je večkrat zgodijo, da je isti dan tri- ali štirikrat pridigoval. Pa tudi duhovščina je morala to svojo prej tolikokrat zanemarjeno dolžnost zopet vestno izpolnjevalk Kakor punčico svojega očesa pa je negoval svoje bogoslovno semenišče, dobro vedoč, da na mladem duhovskem naraščaju sloni bodočnost ŠkoJije, Skoro ni minil dam, da bi šjkoi Sarto ne bil obiskal semenišča ter ga nadzoroval v vsem, v uku in vzgoji. Se sam je gojence vadil v i cerkvenem koralnem petju, da bi jim tem bolj vnel ljubezen do sjlužbe božje ter za lepoto hiše božje.
Po presledku 200 let je obhajal tudi škofijski cerkveni zbor ali sinodo; posrečilo so mu je (io-I biti zopet frančiškane v Italijo, ki sp bili — ka-i kor tudi drugi moški redovi —, prej Izgnani, i I Pa tudi socialno bedo, zlasti delavskega ljudstva, je skušal kolikor mogoča odpraviti, ali vsaj omejiti. Sam je obiskoval d|elavco v njihovih revnih , bajtah, in koiliko dobrega jo ob teh obiskili na tihem 1 storil, o tem b)o pač znala /poročati še-le knjiga živ-Ijenjh . m . .
Pozabil pa ni pri tem vele važne stvari: židov-sko-liberajlni tisk s /svojimi časniki je vbadal celo javnost po Škofiji. In kakor Še ponekod pri nas, so tudi ipantovdki ka^toiiičajni sami podpirali te časopise ter s svojim denarjem redili najhujše sovražnike vsega, kar jo katoliško.
Sk/ofu Sarto, nobeno dolo ni bilo/ pre'iežiavno, da bi ljudstfvo vzdramil k zavesti ter ga osvobodi: tega sramotnega suženjstva pod jarmom židovsko-li-beralnega tiska. Neštetokrat je na javnih zborovanjih sam nastopil kot govornik in ljudski buditelj ter je ustanovil poseben katoliški list, ki ga je vzdrževal z velikimi žrtvami.
Edini, odmor za škofa je bil med spmenišča-ni ali pa na božji poti pri Materi milostii blizu M fantove, kjer jo obenem tudi večkrat obiskal svojega brata Angolo; bil se je namreč tamkaj nastanil kot trgovčo s tobakom in soljo.
A kaj naj rečemo o darežljivosti škofa Sarto? Saj še njegovo perilo v predalih ni bilo varno, da no izgine mpd ubežoe, oko gpi njjegpvi sesJtpj ne-bi imol/i navadno pod ključem; škofjovski prstan pa je itak moral večkrat romati v zastavnaoo, da je bilo mogoče revežem kaj dati!)
Nek/Cga dne pritarna Škofova sestra vsa zbegana proti poldnevu iz kuhinjo ter toži, da Je meso v kuhiinji ukradeno. Škofi zmaje z ramama ter meni, da je menda pač maček prišel zraven, „Kaj še“, zavpije sestra, „jsafij maček vendar ne-bi mesa z loncem vred odnesel!" Brat ,80 ji nasmehne, rekoč: „/Dobra sestra, učenji se močno zdi, da premalo paziš na gospodinjstvo. Cg( pa že na vsak način hočeš /vedeti, kdo je kriv:! jaz sem Storil to. — A kaj sem hotel. Ubog Človek je prišel; doma ima bolno ženo, ki potrebuje mesene juhe: in jaz sem mu dal najšo. Pa Je brez stuahu; bo že Bog tudi nam pomagal^
Bog pa je tudi rjos blagoslovil Sartovo delo: škofijp, mantovska je v kratki doibj postala vzorpa škofija. Zato je pa tudi vefliki papež Leon |XIII. tega svetega in modrega Škofa vedno višja cenil. In prišel |e čas,' ko mu je poveril še večjo nalogo. LO' ta 1891. jo umr(l patrijarh v Benetkah, učeni in slavni Domenikb lAgostini, in za nasledjnika mu je bil imenovan — Jožef Sarto.
^Jubilejni mladeniški shod na Brinjevi gori.
'Mlaldina konjiškega okraja ni hotela zaostati za svojimi vrstniki po drugih okrajih slovenskega Stajerja, V nedeljo, dne 18. oktobra se je zbralo nad tisoč mf'atdeničev na prijazni Brjnjevi gori, da se tamkaj poklonijo Materi božji in nato snidejo v narodnem taboru,
Z e iv soboto zvečer so mladeniči med pokanjem topičev postavljali velikanski mlaj s slovensko trobojnico na vrhu. Posestnik Lamut pai je v ,Orači,ču pri kapeli ’dal postaviti krasen slavolok z napisom: „Mladeniči, pozdravljeni, za domovino vojskovat pripravljeni ! “
V: nedcfjo je pri pozni službi božji vlČ. gosp. duh, svetovalec in zreški župnik, Matija K|arba, v kratkih besedah podal mladeničem zlata ;zrna, sveto mašo jo daroval č. g. Jožef Skvarč, kaplan pri Sv. Jungerti na Pohorju.
Popoldne se je na okusno okrašenem prostoru pod milim nebom vršilo zborovanja. Profesor doktor Jožef Hohnjec iz Maribora otvori shod in pozdravi navzoče v jmenu S. K. S, Z, Ko se je na to z vzklikom sestavilo predsedstvo shoda, je znani govornik, g. dr. IlohUjec, v izbranih besedah razlagal pomen mladeniških shodov v jubilejnem letu in zbrane može in ml/idoniče navduševal za delo v blagor slovenskega fjiidstva po krščanskih načelih in nazorih. G. govornik jo pri poslušalcih] izzval gromovito odobravanje.
'Mladenič Cvahte (Slov.i Bistricai) je izrazil pozdrav v imenu S. M. Ž. Razložil jo njen razvoj in navdušeno priporočal tri mlaJdenjlŠkte čednosti: v srcu živa vera, ' ljubezen do naroda, in vsestranska izobrazba. Priporočal je Čtivo: dobre knjige vobče, zlasti pa lista „,Na.Š Dom1' In „,S!lov. Gospčdar“',
j	Gospod državni poslanec PiŠek je govoril o
kmečki organizaciji, o državnem zboru in o starostnem zavarovanju. Go koncu pa je pozival mladeniče, naj 'od)očno zadirajo ptujskegfn kj|ju]kc,a „V^tajdrcla"• Ploskanje in splošno pritrjevanje skoraj ni moglo ponehati.	;
Nadalje so: govorili in izražali rodoljubne pozdrave mradicniči: Fr. Selih (Konjf;co> v imenu bralnega društva, Karol Kavkler ((Laporje), Janko Kar-ba (Krapjle pri Ljutomeru) v imenu ljutomerskih in obmejnih mladeničev, viharno veselje jo povzročil, ko jo sporočil pozdrav predsednika M. Z., vrlega Že-bota, in izrazil trdno upanje, da se bodo slovenski mladeniči združili v bratski slogi od Mure pa do Jadranskega morja v nepremagljivo falango za slovensko domovino; Jožef BefLn (Prlihova) je pozival k slogi zoper Nemce in nemškutarje; Jožef Ktajžar (Prihova) je navduševal za pravo izobrazbo; Anton Zatler (Žiče) je pozdravil v imenu žičkega, bralnega društva; Stefan Poljanec (Poljčane) je pozival mladeniče k treznemu, mirnemu ppstopanju vsepovsod; Janez Strmšek (St. Jernej) je pozdravil v imenu tamošnjega bralnega 'društva, Anton Kotnik (Zreče) v imenu zreških mladeničev; Franc Gujjznik (Kebolj) je priporočal narodno zavest; posestnik Lamut (Zreče) je pozdravil v imenu društva „Straža" in navduševal za narodno delo po krščanskih načelih.
Gospod predsednik Vinter se je končno zahvalil zborovalcem, posebno navdušenim mlatdim govornikom ter zaključil zborovanje s trikratnim gromovitim žitvio-klicem na visoka jubilanta,, papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I.
Kralsno je uspel ta shod, nemara bo obrodil tudi kaj dobrega sadu!
Bratje Slovenci!
Obmejni Slovenci vas prosimo pomoči! Znano vam je, s kako brutalno silo deluje ves nemški narod, na čelu mu društvi „/Sudmark" in k,Schulver-ein“, da se ffm prejo ponemčijo kraji ob železnici nad Mariborom. Z vso svojo močjo, z vsemi (denarnimi in' drugimi sredstvi, ki jih ima Sudmairka na razpolago, so se vrgli naši narodni nasprotniki na St. Tlj, to je zadnja in obenem najvažnejša slovenska postojanka ob meji. Ze več stotisoč kron je žrtvoval nemški narod v| svrho vpleneimšjkiib matjef.bv
J. Markošek.
LISTEK.
Spomini z romanja v Sveto deželo.
■'*'*	(Dalje.)
Romarsko vodstvo jo izročilo I škofij st vm v Građen 1000 K kot prispevek za nabavo prekrasne romarske zastavte, ki nas je ' spremljala na potu. Ce bodo irddostovala sredstva, ustanovila gb bo: „Cesarja1'Franc Jožefova jiibiltejna ustanova",' s katero sč' bo omogočilo temu in onemu štajerskemu duhovniku po triletno bivanje v Sveti deželi v svrho študij. Iz velikih ugodnosti,, ki so se nudile romarjem,T jč" razvidno, da ni iskalo brik,Jensko romarsko društvo, ki, jo vzelo prvo štajersko romanje v Sveto deželo pod svoje okrilje, bogve kake veliko koristi za se; vendar naravnost v svojo mate-rijelno škodo društvo tudi ni smelo delati. Vsak udeleženep društvu kak preostanek iz sroa privošči, saj so bo porabil v plemenit namen, v prire-j ovan j e drugih romanj v Sveto deželo.
Kaj nameravajo doječi romarji v Sveto deželo, kateri so njih sadovi?
Se o tem naj spregovorimo nekaj besed, pred-no so podamo s čitatelji zopet v duhu na pred kratkim srečno izvršeno romanje.
Dandanes napenjajo sovražniki katoliškega]na-ziranja vge moči, da bi, Če mogoče, s korenino vred izruvali katoliško-vorsko in nravno mišljenje; Ob vse se obregnejo, kam jo le količkaj v zvezi z verskimi nazori, rabijo vse pripomočke, ki bi jih' mogli pripeljati do pogubijiivega cilfia;i ali ni našfr dolžnost, da tudi mi rabimo vsako dovoljeno sredstvo, s katerim bi uničili ah vsaj zmanjšali pogubne vplive?
Verskemu odtujenju nasproti moramo poživlja^ ti verskega duha, krepčati in okremeniti versko pre-
pričanje! Preimeniten pripomoček k temu je romanje v Sv. deželo.
Sveta dežela, v resnici sveta! Saj te je posvetil Najsvetejši, Sin božji s svojim življenjem, trpljenjem in smrtjo! Sveta dežela^ čarobna besjeda,, ki nas spominjaš vseh milosti, izvirajočih v nevsahljivem studencu na gori Kalvariji. Sveta dežela, domovina božjo Matere, domovina apostolov, stebrov naše sv. cerkve, oznanjevalcev oživljajočih Kristusovih naukov, sveta dežela, polna natfdragocenejših spomenikov in žlahtnih stvebnj kamorkoli pogleda vzradošče-no oko romarjevo.
Pri slovesnem vhodu, v Jeruzalem na cvetno nedeljo je odgovoril Gospod nevoščljivo mrmrajočim in navdušeno množico grajajočim larizejem: „Povem vam, da, Če ti molče, bodo kamni vpili (Luk. 10, 40.).
Ta beseda Gospodoma se dan na dah izpolnjuje. Ker molči večina prebivalcev Sv. dežele o Kristusu, saj je judovska in mohamedanska, in torej tno pozna, ali noče poznati Kristusa, kristjanov Je pa tamkaj primeroma zelo malo, vpijejo tembolj kamni, zidovje, starinski spomeniki iz naj starejših časdv, potrjeni po nepretrganem izročilu, in dajejo romarju pričevanje o Kristusu in resničnosti krščanske vere.
Kakor so imeli v srednjem veku križarske vojske (vojni pohodi v Sv. deželo), neutajno mogočen vpliv na duševni in duhovni preporod tedanjega mlačnega, versko-brezbrižnega Časa, tako razširjajp tudi sedanje miroljubne, z rožnim vencem in križem oboroženo romarsko čete versko navdušenje^ in budijo čute hvaležnosti k božjemu Zveličarju, ki je hodil „dobrote deleč"1 po Sv. deželi.
Po žalostno in, nespečno končanih križarskih vojskah so prišli časi, ko jo •ned nami v Evropi po- i jemavalo tisto nepopisno blago hrepehenje po Sv. deželi, ki je bilo iako žarno, kakor niikfdar poffrej, vs-
dru^tv|a „iSudj^arke1" samp za Sij. Ilj. Ve\8 sSptSsoS kron za nakupiovanje slov eniške; zemlje, za ponemSeiir je slovjemskegia ljudstva v eni sami župniji. Preubo-gi smo, d’a bi zamegli z nasjpjrotniki pa enak način tekmovati. Edino le izobražeivapno delo meid' IJudstvpm nas še zajmoro rešiti in zagotoviti obstanek slovenskega življa v St, Uju.
Bralno društ^Vo v Št, liju,, ki |e poklicano, da širi in pospešuje pravo izobrazbo med tukajšnjim ljudstvom^ je brez strehe; ne more se vslevi tega gibati in razvrati pravega Ijudsko-izobraževainega dela, Nujna potreba jo, Ida bi društvo imelo svoj „Pru-štveni dom“, kjer bi jmclj šentiljski in okoliški Slo-venlci, posebno mladina, s,voje zavietišče,) svpje zbirališče,	x.
Obračamo se torej do vseh rodoljubnih Slovencev, brez razlike političnega prepričanja, do, vseh slovenskih denarnih zavodov^ do vsega Slovenstva, naklonite nam radodarno svojo pomoč. Pomenite, da se gre za rešitev obmejnih bratov!, Prosimo toraj, milo prosimo, slehernega Slovenca in Slovenko: Dar rujjje Z)a ,;„D,ru,šjtyeni djom“ v Siti. Ijif.u, iTa domj, v katerem se bomo zbiraHi tuka|šnji Slovenci in se navduševali za nadaijno borbo, bode jasna priča slovenske požrtvovalnosti in Ijulbezni do hudostiskanih obmejnih S!pvencevv Se pozni rodovi se vas bodo, rojaki mili, hvaležno spominjplli, da ste na tak krasen način pokazali svoj,o, pravq ljubezen do teptane domovine,’	,;	1
Darovi se naj pošiljajo na naslov:. Kmetijsko bralno društvo v St. liju v Slovenskih goricah ali pa njega blagajniku Franju Žebotu, jstotam.
iYsia(k najmanjši dar se bode hvaležno sprejel in seznam dafrpv, v štajerskih / slofv^nskjih čas^klii objavil	, ,	1, . i i 1 , I L)
Pripnavlj^a’-lni odbor za zjitianjo Drujš^venega doma v St. liju.
Novideželnozborski volilni red,
I. .Volilni okraji,
§ 1. Za volitev veleposestva je za,celi Stajer volilni okraj Gradec.,
§ 2. Za volitev v mestih in trgih st> sledeči okraji,, ki zanimajo nas - Slovence:
3.	Mesto Maribor;
h. mesto Radgona in trgi Cmurek, Gornja Radgona, Gnas in Stras;i
10. trgi Lipnica, Ernož, Ivnik, Vjldon, Sv. Jurij (okraj Vildon), Arnovž in Luče (okraj Arnovž);
17.	mesta: Celje, Br.ežice in trgi Sevnica, Laško,
Vojnik, Vitanje, Šoštanj in Velenje;
18.	mesta Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, in tr-
gi Marenberg, Muta, Vuzenica, Konjice, Sv. Lovrenc nad Mariborom;
19.	-mesta Ptuj, Ormož, trgi Ljutomer, Rogatec, Sv.
Lenart, občina Brežice (okraj Ptuj), Rogaška Slatina.
20.	trgi Mozirje, Gornjigrad, Ljubno, Žalec, Sv.
Jfurij na juž. žel., Središče, Vransko, Kozje, Braslovče, Šmarje, Veržej, R&jhenburg in Studenci pri Mariboru.
§ 3. Vsak,v § 2. navedeni okraj jo tudi.volilni kraj. Občipe z več ko 4000 prebivalci se delijo v dve ali več1 volišč.
§ d- Vsak volilni razred v § 2. zaznamovan tvori en volilni okraj.,	,;j
§ 5. ‘Trgovske in obrtne zbornice v Gradcu in Ljubnem ..volijo po tri poslance, torej, skupaj 0.
§ (3. Volilne okraje kmečkih občia.J^rijo:
5. sodni okraji Radgona, Cmurek;
0, Lipnica, Arnovž, Ivnioa, Vildon; j, .
7. Nemški Lonč, Ščavnica, Voitsberg;
14.	Celje, Vnansko, Gornjigrad, Laško;, ,
15,	Slovenjgradec, Marenberg, Šoštanj;, ^
10, Mjaribor, Sv. Leiuart, Gornja Radgolih,, Ljutomer ;
17.	Ptuj, Ormož;
18.	Šmarje, Rogatec;
10, Brežice, Kozje, Sevnica;
20. Konjice, Slovenska Bistrica.
§ 8, Okraji, pod 14., 10. in 17, volijo po dva poslanca.	1
§ 0. V splošni kuriji volijo:
4.	mesta Maribor, Celje, Brežice, trgi Sevnica, Laško, Vojnik, Vitanje, Šoštanj, Velpnje; mesta Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, trgi Marenberg, , Muta, Vuzenica, Konjice, Sv. Lovrenc ’ nad Mariborom; mesta Ptuj, Ormož, trgi Ljutomer, Rogatec, občina Brežice (okraj Ptuj) in Rogaška Slatina; trgi Mozirje, Sv, Jurij na juž. žel., Središče, Vransko, Braslovče, Kozje, Veržej, Rajhenburg in Studenci pri Mariboru;
9. sodni okraji: Ljutomer, Gornja Radgona, Slov.
plamtelo leta 1095., in goreli) skozi dva stoletja. Prišli so žaljostni časi, ko so je pri političnih in verskih homatijah, ki so se vršile vi Ev\ropi, in poniževalo ugled takoimenovanih kat. držav, na Sv, deželo skoraj celo pozabilo. Le malo Število jih je bilb, ki so jo obiskali, in sicer tako mpJo, da so protestantski in protestantom naklonjeni pisatelji to z vidnim veseljem povdarjali, ia so za kaitoličane žalostno dejstvo pripisovali vplivu „svtitle luči reformacije", ki je pregnala srednjeveško temo dn z njo nespametne katoliške navade, kakor romanje. Ndvedoma so se rešili pod tem „blagodejnim"' vplivom katoličani polagoma srednjeveškega bolestnega hrepon,enj|a po Sv. dežjeii,"
Vzroki, katere navaja protestantsko sovraštvo, da pojasni malo število romarjev,, so, kakor, navadino vse, kar pride od te strani, neroslnični; imamo jih pa iskati pri nekaterih v nčki verski mlačnosti, večinoma pa v slabih prometnih in še slabših varstvenih razmerah jn velikih, skoraj nepremagljivih tež-kočah in ovirah, katere so nahajali romarji v Sveti deželi pri v resnici „turških" razmerah.
Vse to se jo v movlejiših časijh zdatno izboljšalo, tako da je dandanes romanjo v Sv. deželo sicer malo naporno, pa nikakor no pretežavho ali celo nevarno,	J' : ' 1 1 ] j
Radostno beležimo, da se je v zadnjih, letih število katoliških romarjev v veliki meri zvišalo, da se vzbuja zanimanje za svpto kraje bolj in bolj1 v zapadni cerkvi, med katoličani srednje in zapaldne Evropce, in so bodo kmalu zamašila klevetna usta ošabiph raizkojnlh Grkov, najpr old'rfcn e j šli h nasprotnikov katoliŠkp stvari v S(v. 'deželi; kolikokrat so se v prejšnjih časih širokousfclfji nazkiofniki, kazoč na neznatno Število katoliških romarjev, da je le razkol-na cerkev edino prava. In zakaj? Ker nje verniki obiskujejo v večjem: Številu av^ kraje^ in je, torej njih
cerkev v tesnejši zvez) z nj)imi kakor katoliška. Rekli so: Iz malega Števila katoliških roiAuiviev se da sklepati, da gine kutoljiška vera in da zapušča eov Duh) s svojimi darovi bolj in bolj katoliško cerkev.
Tlako so širili v nevednem razkoluem ljudstvu ošabnost in nadutost in širili prepad, ki loči razkol-110 cerkev od sv. Kristusove cerkve skoraj nepremostljivo. In ne samo z besedami, tudi s krvavo nasilnostjo delali so razkolnlijkii vi Svy deželi proti katoliški stvari, saj so najljutejši nasprotniki frančiškanskega reda, ki oskrbujejo iz najstarejših Časov v imenu katoličanov svetišča palestinska, in so mu priza-djali nepopisnih bridkosti in tudi krvavih pobojev.
Z na novo oživljenimi katoliškimi, romanji v Sv. deželo dohaja Irančiškanskemu redu večja moralna podpora, razkolniki pa, ki so odivzeli piloma frančiškanom že nekatera svetijšlča,j krotijo pvpjo bjoja-željnost, ko vidijo tako močjio; zanimanje! z^, pvetišča pri katoliških, romarjih.	. j
Razkolniki so dobili tako velik vpliv v Sv. deželi posebno z velikimi romanji, ki prihaj,ajo redno leto za letom in obsegajo po več tisoč romarjev; tar ka mnogoštevilna romanja ne ostanejo brez mogočnega vpliva na merodajne turške uradnike in paše.
iPosebno razkolna Rusija,! o katere prizadevanju bomo tudi pozneje govorili, si skuša na ta nači|n zagotoviti vpjliv v Sv. deželi,., Zida bogato ok,inčane cerkve, velikanska romalrska gostišča in bolnišnice, nakupuje zemljo v bližini Svetišč' za rusko naselnike. Ruski finančni minister da vsako leto pol miljijona rubljev v podporo ruskih svetišč vi Sv. deželi, in vsako leto prihajajo ruske bojne ladje na palestinsko obrežje in dajo mornarjem priložnost poromati, v Jeruzalem.
(Daljo prihodnjič.)	1
j 1 1

Bistrica, Sv. L'enart, Maribor, Konjice, Ormož, Ptuj, Rogatec;
10. sodni okraji: Celje, Marenberg, Slovenjgradec,
Šmarje, Šoštanj,, Vransko, .Gornjigmd; baško, Kozje, Sevnica, Brežice.
§ 11, Vsak v § 9, navedeni volilni okraj voli enega poslanca-
II. jO pravici voliti in (voljen biti.
§ 12. Volilci v veleposestvu so deželni deski vpisani posestniki nla Štajerskem in ki plačujejo 200 K realnega davka.
§ 13. Ako je več soposestnikov, more voliti samo eden in to s pooblastilom svojih soposestnikov.
§ 14. Korporacijo ajli 'društvo rdore le isti zastopati, ki jo po pravilih v zastopstvo določen, ki je star 24. let in ima avstrijsko državljanstvo in ni po § 19. volilnega reda od izvrševanja volilne pravice izključen. Občine, ki imajo posestva, vpisana v deželno desko, ne smejo voliti.
§ 15. V volilpih razreidih mest in trgov, kakor tudi kmečkih občin volijo, ki so Qb dnevu raz-pisanja volitev stari 24 let in plačujejo 10 K direktnega davka, na Štajerskem predpisanega, pri, katerem pa so od OiSiebne dohodnine le polovica računi.
V tem volilnem razredu pa volijo tudi] vsi javni uradniki, stanujoči v občini, ne glede na plačevanje davka, kakor duhovniki, dvorni, državni in deželni uradniki, tudi v pokoju, vojaški zdravniki, advokati, notarji, kakor tudi osebe akademiške izobrazbe, javni učitelji,
§ 16. V| splošni kuriji volijo osebo moškegla spola, ki so stare ob dnevu razpisan j a volitev 24 let, so avstrijski dlržlavjljani,' biviajjo že eno le(to v eni občini in nimajo volilno pravice vi kakem (drugem volilnem razredu,
§ 17. Velik volilec mora svojo volilno pravipo sam izvršiti.
§ 18. Kot deželni poslanca se lahko vo.li, kdor je:
‘a) avstrijski državljjain; bi) star 30 let;
c)	poseduje vse avstrijske državljalnske priavice;
d)	je volilec v razredu veleposestva, mest in trgov,
kmečkih občin ali splošne kurijo.
Okoli po svetu.
Iz poštno službe. Računski olicijal pri poštnem ravnaitejljstvu v GraHcu g, Ivan Miki je imenovan za računskega revidenta.
Mandat je odložil v 'štajerskem deželnem zboru g. Ivan Vošnj'ak,
Nadvojvoda Evgen jo imenovan za generalnega nadzornika čet,
Jugoslovan — minister-rojak. Jugoslovanske strajnke so se bajef zedinile v tem vprašanju. Njih kandidat je poslanec dr. Šušteršič.
Slovenska trgovska šola se z novembrom otvori v Ljubljani. Ima namen:' služiti narodnemu gospodarstvu in vzgojiti praktične trgovce. Zato bo Šala le dVorazredna s pripravljalnim razredom in zadružno Šolo. Letos se otvorita pripravljalni razred in zadružna šola. Redni pouk se začne 16. novembra. tTako je storjen korak Kaprejj, ki bo prinesel novega, svežega življenja v naše najrodno gospodarstvo.
Visokošolski krščanjsko-soci alni odsek je sklenil, da nastopi stranka z vise mi parlamentarnimi sredstvi proti prepoved^ da ne) bi smeli dijaki nosili barv.
Zasedanje gor iške ga deželnega zbora je odgođeno.
V Gorici je umrl v četrtek dne 8. t. m. izvanredno plodovit glasbenik Danilo Fajgelj. .Njegovi proizvodi se nahajajo med drugimi tuđi v Će-cilji in Slovenski pesmarici.
Na Dunaju se je vršilo protialkoholno zborovanje. Tudi Slovenci šo bili dobro zastopani, vseh jih je bilo 14, med njimji 4 državni iposlanci. D!r,. Krek je bil izvoljen tudi v predsedstvo.
Bosna. Odposlanci mnogih bosenskih dnjštev so sklenili, dla postavijo ,v Siajrajevu spomenik našemu cesarju.
V Budimpešti se je v! mostnem parku slovesno odkril spomenik prestoltoDjasledniku Rudolfu,
Kronanje bulgarskega kralja bo dne 11. novembra.
Crnogorska skupščina se je v tajni seji izrekla za vojsko ob strani Srbov proti Avstriji, končno odločitev pa je prepustila knezu. Knez Nikita pa je razveljavil skjlep skupščine; saj je jasno, da bi vojska z Avstrijo strmoglavila Srbijo in Črnogorci
V	Sevastopolu v Rusiji so zasledili tajno revolucijsko zvezo m bombjno izdedoviallnico. Zaprli so mnogo oseb.
V. Londonu so ženske demoastrirale pred angleško zbornico. Policija je zaprla 42 žen in deklic.
Med japonskimi in kitajskimi Četami je prišlo 'ddj 'spopada, Japonsko poslaništvo zaideva od kitajske vlade zadoščenje, če ne;, prekoračijo Japonci mejo.
Razgled po domovini.
Iz šolo. Gospod nadučitelj Ebor|I v Žičah jo po 43 letnem službovanju stopil v pokoj; na njegovo mesto v Žiče pride g* Čuček, dozdjaj učiteljev oddati v. Zrečah,
Iz šole. Učiteljici Natalija .Vabič in Marica Rapoc sta nameščeni pri Sv, Marku niže Ptuja. Učiteljska supljentinja Albina Zavašnik pri Sv, Petru na Medv. selu je imenovana za stalno učitelji-oo istotam.
V	Maribor so došl v soboto dne 17, t, m, topničarji iz Gradca in sicer 3, topniČarski pešpolk, ki se je nastanil v, novi tCpničarski vojašnici. Vojake je sprejel župan in več obč, odbornikov.
Mariborski razgrajači prod sodiščem. Prosti hodijo po ulicah glavni krivci demonstitaicij proti Slovencem v Mariboru dne 191. septembra; a zoper nedolžne, zapeljalo žrtve, ki so se udeležile fantalin-skih napadov na slovensko posest, se je vršila obravnava dno 15. in 16. t, m. pred okrožno sodnijo v Mariboru, Mnogo občinstva jo z največfio napetostjo pričakovalo razsodbe, V težko ječo s postom enkrat na teden so bili obsojeni zaradi javnega nasilstva: A. Skoliber 2 in poli mesca, Karol Suiamon 6 tednov, Fr. Nerat, Jožef Strniša in Karol Cerveny na 1 mesec, Fr. Jamernek na 1 tdden zapora. Vsi so obsojeni tudi na povrnitev škodo, ki znaša 859' K. Sest je bilo oproščenih, ker so jim krivda ni mogla dokazati.
V	Studencih pri Mariboru je umrl delavec
Franc Pohar, mož slovensko-katoliškega: prepričanja.	M
Sv. Magdalena pri Majriboru. V tukajšnji cerkvi sta se v sredo, dne 21, oktobra poročila gospodična Elica Bračko in gospod Vinko Serona, učitelj na okoliški šoli v Ptuju. Poročal ju je nevestin brat, Č ,g. Evald Bračko, kaplan v J arenini. Mlademu paru želimo tudi mi obilo sreče !i
Slovenci, pijte svoj pridelek, slovensko vino! Štajerski Slovenci, zlasti v Slovenskih goricah in v Halozah,' imajo izborno kapljico. Zato naj naši gostilničarji točijo lo naše vino; nečastno in v gospodarskem oziru zelo škodljivo je, uvažati vina iz drugih dežel ali pa gostom vsiljevati tuje pivo. Gostilničarji pa naj prodajajo domače vino po zmernih cenah !
Trgatev po Slov. goricah' je srečno končana. Tako bogate in lepe jeseni že dolgo nismo imeli.' 'Trte jo bila tako oblože ml, d:a je mtnogim zmanjkalo posode za sladko kapljico. Da, bi le ne; pozabili, dostojno zahvaliti nel.eškega Obetal za to netnavajdno krasno trgatev!
V	Ljutomeru je Umrl bivši župan,«lekarnar
Schvvarz.
Ljutomer. Pri pogrebu bivšega ljutomerskega župana in lekarnarja Ivana Sehwarza se je — na prošnjo dotična obitelji — na poMopallišČu mjolilo v nemškem jeziku. Ali je rodbina Schtvarz res nemškega pokjolenja? Pokojni Ivan Sclnvarz je rodom Ceh; vdova je iz znane slovenske ljubljansko rodbine Ppsjakove — sorodnica slalvne slovenske pesnice Lujze Pesjakove. — Čudno je le bilo, da je na nemško molitev odgovarjala le Sflavenka <— cerkvena pevka, Nemška gospoda menda, na zna več ,,'Oče-naš“i — ali se sploh scajnuje mojliti. Opazovalec,
Čevljar Janez Obu je dne 20,i septembra 1908 v Celju dobil le lahko poškodbo nla glavo. Po podatku raztalesanja ta poškodba ni bila v nikaki zvezi z vzrokom smrlji. Pijan se ja imentovanl že opatova^
no izrazil, da se tofte usmrtiti in končal si je življenje tudi res v pijajnostL Tako nam poroča c* kr, državni pravidnik.
Koroške novice.
, Deželni/ zbor. V 411. ejoji jo prijel na vnsto predlog deželnega odbora za izsušovtajltio delo vodne zadruge .Vočičie-'Mi'žice na Zi]L Stroški bi znašali 44.600 kron.. Predlog) se je izjbilil poljedefiskema odseku.	i, > ' 1 ij.li |
Za župnijo Skocljan je prezentiran č- g. Vinka Poljanec, župnik v St. Jurju na Vinogradih. Iskreno čestitamo!
St. Jakob v Rožu.. V novi „Narodni šoli“ se začne Šolsko leto dno 3..; novembra 1908. Sola bo trirazredna, za dečke in deklice. Učni jezik bo slovenski ; učilo so bo pa tudi nemščino kot učni predmet. Slovenski stariši, pripeljite svoje otroke v „Narodno Šolo"!
Koroško dobi svojega kfcetarsikega nadzornika s sedežem v Celovcu. Doslej se je nadzorovanje preskrbovalo iz Štajerskega.
V Rožeku je pri občinskih volitva/h zmagala slovenska stranka. Živeli volilci!
Društvena kronika.
Zgodovinsko društvo v Mariboru je v .nedeljo dne 18, t. m. imelo v Brežicah občni zbor,
Naša Izobraževalna in bralna društva pozivamo, da vsa pisma in pošiljaltve kolekujejp s ko-lekom :i. Obmejnim bratom v pomoč.
Izobraževalnim društvom priporoča S. K.
S.	Z. prirejanjie predavanj, kjer se naj razpravlja o bosanskem ' vprašanju. : Kot pripomočjek k predavanju jim služi knjiga J, pl, Andrejka: Slovenski fantje' v BoSni in Hercegovini leta 1878, i izdala Družba sv. Mohorja leta 1904,
Sv. Lovrenc v Slov, goricah. Zadnjo nedeljo se je vršilo pri nas dobro obiskano mladeniško zborovanje, Govoril je tajnik Z, M,: Sut, Ustanovila st je tudi mladeniška zveza,
Ljutomer. Ta teden bo bratov iv naših goricah večinoma končana. .Vsak je zadovoljen z letošnjim pridelkom. Pri nas ivl Ljutomeru pa je že tako, da ko eni nehajo brati, pa gredo drugi na „bratav“a Med temi mnogoštevilnimi „berači" vsako leto nastopi .„Bmino društvo za ljutomersko okolico'",; Ce katero društvo, gotovo naše Bralno tirušt o zasluži vsestranske podpore. Kdor pozna delovanje tega društva! kdor ljubi slovensko mladino, kbmur je če kaj mar za izobrazbo slovenskega ljudstva, bo pač z veseljem kaj daroval za letošnjb tombolo. — Tombola Bralnega društva so je vsako leto odlikovala z lepimi 1 in bogatimi dobitki. Letošnja ne bo in ne sme! zaostati. — Zato ob vsakem vremenu pridite v nedeljo, B, (novembra ob 6, uri zvečer h gospodu Vaupotiču iskat sreče selbi in Bralnemu društvu! Na veselo svidenje in Bosti sreče! Odbor,
Mladini.
Pismo mladeničem.
!XVII.
Hvala Bogu, nekateri mladeniči prav pridfao berejo moja pisma. Se zadnjič hw 50 gospod urednik pokazal navdušeno pismo njekega mladeniča, ki piše: „Iz srca pridejo besede mlaclinaljuba Ev,, pa grejo tudi v srce." Bog daj, da bi Šlo moje besede v srca mnogih mladeničev, in obrodile tam tisoče-ren sad. Vem, da mnogo mojih besed patde na kamenita tla, vem, da padejo moje besede velikokrat tudi med trnje, vem, da padejo tudi na cesto, kjer jih ptice pozoblj.ej'p, pa Če le padejo tu in tam na rodovitna tla, sem zadovoljen, in moj trud je tisočero poplačan.
Fantje! Se veliko imam na srcu, kar bivam rad povedal Poslušajte me še !do konca leta! Čvrst in mlad fant velikokrat tako malo skrbi za najdražjo Časno dobrino,' za zdravje. V letih polnih moči in krepkosti misli,, da si sme vse dovoliti. Mladenič, skrbi od mlaldih dni za svoje zdravje ' in prihranil si boš veliko denarja in obvarovali se boš marsikatere boleizni!
Kodiiko je takšnih, Id niso nikdar y svojih! mlu,
fdih letih skrbeli za zdravje, potem pa iščejo v star rih letih pomoči in zdravil pri raznih mazačih.
Predvsem je nezmernost, ki po besedah nekega grškega pesnika več ljudi pomori, ko meč v vojski. Nič bolj gotovo ne spodkopava zdravja, kakor nezmerno vživanje alkoholnih pijač, naj se jim pravi kakor hoče. Kdor take vpijanljive pijače v sebe vliva, pokvarja svojo kri, uničuje svoje živce in ugo-nabCja svojo življensko moč- Saj je mogoče, da majhne množino alkohola pospešujejo prebavljanje, pa večje množine je obtožujejo, da, ustavijo,
Lidbig pravi, da ima mali košček kruha več hranilne moči v sobi, kakor litetr piva. Alkohol povzroči, da se živci razburijo, da začne nekako vročica telo kuhafti in da se mišice napnejo. Pa kmalu po tej napetosti živcev in mišic sledi oslabelost. Moči človeške so se preveč razdražile, in večkrat ko človek tako svoje moči razdraži, tem hitreje jih porabi. Ce hoče zopet svoje moči nazaj dobiti, si mora privoščiti primerne hrane in počitka,'
Nikjer ni dokazano, ‘da alkohol, tudi zmerno vživan, kaj koristi zdravim Ijiliem; to pa se ne da ovreči, da oslabe tudi od naravo močni, zdravi možje vsled pogostnega vživanja alkohola v ne^aierih letih na duhu dn na telesu, in da postanejo za vstraj-no delo nezmožni.
Ce jc torej samo na sobi čisto nedoT.žno, se tu In tam s kakim požirkom okrepčati,, bi bilo vendar za mladeniča boljše, če bi se alkohola čisto zdržal. Škof Egger piše v svoji izbortni knjižici: „Nekaj poduka o uživanju alkoholnih pijač" tako le: Eden izmed potov, ki vodi k pijančevanju, ih marsikateri so ga že hodili do konca, od katerih se ni hikdar kaj takega pričakovalo, je ta: ITu ini tam se vzame kak kozarček, Ida se malo pokrepča; pa kar od začetka žadbstuje, kmalu ne zadostuje več. Dražilo se po-množuje, moči pa slabijo, oboje gre vedno naprej, dokler nimamo celega pijanca.
Kmetje in delavci se bahajo, kako jih zagreje in pokrepča, kozarček žganja, jče morajo v hudi zimi delati na prostem. Pa v resnici stori žganje človeka nezmožnega^ opravljati težavna dela in d^lj časa prenašati mraz. Zakaj pa navadno ravno pijanci zmrznejo? Zato pa ne smejo tisti, ki potujejo na severni tečaj, kjer morajo prenašati niajhujšo zimo, s seboj nositi žganja. Človek, ki je enkrat zar čel žganje piti, postane navadno nesrečen.*1
Izračunilo se je, da pride devet desetink ubožcev, tri čettrtinkp zločincev, polovica bolnikov, tretjina umobojlnih, Četrtina zanematrjienih otrok na račun nesrečnega alkohola.
Zato pa ostani zmeren, dragi mladenič! Več jesti in manj piti, to je nujna zahteva.
PeUer Hebel pripovedhie zelo« zauiSmivo neko prav smešno dogodbico o nekem bolniku, ki je na čuden način ozdravel. Tla mož Je imel 366 bolezni, vsak dan namreč drugo. Vsi zdravniki so ga zdravili, kar jih je bilo v Amsterdamu. Pa vsa zdravita niso nič pomagala. Naenkrat je zvedel ta bolnik o nekem imenitnem zdravniku, ki je stanoval 100 ur daleč. K temu je dobil zaupanje. Pisal mu je, kako Je ž njim. Zdravnik pa je hitro vedel, kaj mn manjka, namreč ne zdravil, ampak zmernosti in delavnosti. Zato mu je pisal pismo s to le vsebino: „Dobri prijatelj, Vi imajte hudo bolezen, pa še se Vam lahko potaaga, Če bote ubogali. Vi imate grozno žival v trebuhu, zmaja s sedmimi glavami. Z zmajem moram sam govoriti, zato morate k meni priti. Pa ne smete se voziti' ali na konju jezditi, ampak prijahati ti morate na Črnih vrancih, ki Va^m jih je če)vljar napravil, kajti drugače bdte preveč stresli zmaja, in on Vam še pregrize Črevesa,' in sicer sedem Črervea naenkrat. Tudi ne smete jesti več kakor dvakrat na dan en okrožnik sočivja, opoldne klobasico zraven in zvečer eno jajce ter zjutraj meseno juhico z drobnjakom. Kar bote več j;edli, od tega bo zmaj večji, tako da Vam bo jetra stisnil in Vam, ne bo več hlač meril krojač, pač pa mizar rakev. To je moj svet, če pa ne bote ubogali, ne bote drugo leto slišali kukavice peti. Storite, kar hočete!"
Ko je bolnik prebral pismo, dal si je takoj škornje močno namazati in se podal na pot, kakor mu je zdravnik zapovedal. In ko je prišel za 18 dni k zdravniku, bil je popolnoma zdrav. Doktor mu j rekel: „Tč Vam je pač dober duh navdianil, da ste me ubogali. Zmaj je že proč. Pa jajca njegova
le imate v trebuhu, zato morate zopet peš iti domu, in doma pridno drva žagati, da ne bo nihče videl; Jesti ue smete več kafcor je za Piotolaženje gladu potrebno, da se iz jajc no zvačtUo novi zmaji,, potem še lahko postanete star mož„“
Bogati tujec pa pravi: „Gosptod doktor, dobro Vas razumem. Vi ste zvil nlož,“ Ubogal je zdravnika, in je živel 87 let, 4 nvesace in deseti dni, in je bil tako zdrajv - kakor riba v vodi ter ja vsako leto večjo svoto posljal doktorju, ki ga je tako imenitno ozdravil
Veste-li, kaj vam hočem, ljubi mladeniči, s to zgodbico povedati ? Ce hočete zdravi biti in zdravi ostati, morate zmerni biti m je(d)i in ppjačd ter plrid-no delati, „Najprrdnejši delavci so naiši naj slabši odjemalci," je govoril nek lekarnar.,
'O skrbi za zdravje Še hočem prihodnjič na-daJjevDtti, Do tedaj pa zdravstvujte!	Ev.
, r"a t Mladenkam.
Bi Po minulih desetih letih.
Marijami^:7, „,To je torej konec te nesrečne zveze!. Re^na ‘MAu si s peterimi otročiA1! — A povej mi vendar* je to vse prišloKaj vas je spravilo ob vse imetje ?. In ,V ijko mrtev je-li mogoče č — .Taiko gLaiSj1 "pravzaprav} ničesar nisem več čula o tebi* odkar !sr sklenila ono usod,epolno. zvezo in zapustila svoiO'Todno ,vast dom in rojake ter se podala k tuiino,^
Julika:, „Oh* Marijana* kako idotoro ste mi sver tovali in prerokovali! Zakaj .Vas nisem slušala! — Popisovati bolj, ki sem jo občutila, odkar sem sklenila zakon — pojvodati .Vam, koliko sem duševno trpela — jo ni mogoče. Nisem imela n|inie urice, ne pravega spanja več; vest me jo pekla po noči in po dnevu. jHako me je bolelo srce, če sem videla zahajali ppbpžne množice v cerkev — kamor nisem več smem — oziroma kamor se nisem več upata, — Ce sem hotela skrivajo moliti., šepetal mi je notranji glas na uhč^ „Ti nisi vredna mojitvo! “ in moji ubogi otročiči/ katerim ne o Bogu, ne o Mariji, ne o angelih, nisem smela ziniti besede!
V, krasnem našem stanovanju ni bilo ne razpela, ne svete podobe. Pred Vilkom sem se zatajila, ae . kazala vjeselo; nisem mn mogla odkriti žalosti svojega srca, Vilko je bil namreč vedno dober na-pnam meni in otrokom, ,Vsajko željo nam je izpolnil., Neizrekljivo nas je ljubil. Vilko, akoravno prostomi-slec, v svojeg! srcu ni bil zloben; on je ,bil pravzaprav trden značaj;, Bog ve, katera okolnosti so mu vzele pravo vero! Tu in tam se mji jo celo dozdevalo, da sam sprevidi, da ni na pravji poti; na tihem sem .celo upala, da pride — po božji pomoči — pri njem do preobrata. Dejaven pa je bil1 Viilko tudi, skrben v vsakem oziru, A kaj je to vse hasnilo! Brez božjega blagoslova ni sreče. Skoraj vsako kup-čijsko podjetje mu je spodletelo. Nesreča za nesrečo zadela je našo trgovino. Premoženje jo giuilo, dolgovi so naraŠčaCi — in na zadnje — polom.
Jaz vsega tega vedeLa nisem; slutila sem, da je Vilko v denarnih stiskah* a da stv,a,r tako slabo stoji, to mi še pa misel ni prišlo.
In pride oni grozen dan H Cujem strel, hitim v Vilkovo j soho — tam leži revež v svoji krvi! Ni bil mrtev, # smrtno ranjen, Zdriajvnik je rekel,' da še morda žr«i nekaj dni, a rešitve ni.
ZgubdtjLrsvojftega MUjka — grozno! Groznejša pa je bila misel na ubogo njegovo dušo. Po dolgem sem zopet gorečo molila, klicala Marijo, zavetje grešnikov, na pomoč. In glejte — Bog so je v stvoji brezmejni usmiljenosti ozrl na me ubogo grešnico.
Ko proti večeru onega dne sedim pri Vilkovi postelji, čujem njegov oslabeli glas,, ki mi šepeče nia uho:i „Duhovnika!" „.Hvala Bogu in Mariji", vsklik-nila sem v duhu,, hitela venkaj,,' da ukrenem potrebno; črez dve uri spravljen je IbjB Vilko se svo'i ' Bogom; od tistega trenutka je mirno ležal in celo spaval; druigo jutro, ko sem bila tudi jaz opravila dolgo spovjed in prejela Najsvetejše, bila sva —1 v pričo svojih otrok — na smrtni postelji cerkveno poročena. Zapinje besede Vilkove so .bile: „.Julika, ti si bila moj dobri angel. Čuvaj otroke!" O, moj “Jezus, usmiljenje!"
Proti deveti uri dopoldne je mirno v Gospodu zaspal.
Žalost je bila neizmerna, a ta žalost, ki je
bila združena z mirno vestjo, je bila nekjako tiha, brez vsega razburjenja; saj sem sedaj zopet lahko molila; ta molitev pa je bila moja tolažba.
PrišLi so hudi časi; vse nam ja bilo pnoda^ no v poplačanje dolgov; preostala je meni in otrokom le maja vsotica. Preselim se semkaj v domačo vas, ter se nastanim tu kot Šivilja. Upam;,, da z božjo pomočjo preživim z delom svojih rok sebe in svoje otročiče.
Marijana: V mojih očeh pa nisi sedaj revna Julika, ne, ti si srečna Julika; kloliko milosti je ska-zal Bog tebi in tvojim! Hvali Boga za to dan za dnevom. Z Vilkovim spreobrnenijem pa je rešena tudi tvoja duša — dan ti je dušni mir. V nadajjnem spolnjevanju svojih dolžnosti pa bošl našla zadoščenje in zadovoljnost,
Mi vsi vaščani pa s teboj molimo la ti obljubljamo vsestransko podporo."
Julika: „Hvala Vam in vsem dobrotnikom! Julika pa ostane do gioba zvesta sv. veri iu narodu svojemu! “	M..
Mladenkam, ki hočejo v mesto služit. Res je veliko takih deklet, ki morajo služili; žal, da tudi hčerke premožnihi starišev iščejo kruha po mestnih službah! Kako hudo je to za mlada dekleta! Pjriide v mesto, pa ue more dobiti poštedo krščanske službe! Nekatero! tudi ne gledajo veliko na to, ali je poštena hiša ali ne, da jim je la za telo dobro preskrbljeno, Koliko deklet se- pa po mestnih službah izgubi, ste se, stariši, že sami lahko prepričali. Drago dekle, če že res moraš v mesto služit, išči si pošteno, krščanska službo, da boš ob nedeljah hu praznikih svoje verske dolžnosti lahko spotnov^a! Ako bi dekleta v take hiše sploh nei šle služit, kjer. se sv, vera zaničuje in zd^rutmuje, bj bile službe, po mestih veliko boljše. Pa kaj, ko ja pa že več slabih deklet ko dobrih v mestih. Velikokrat se žei lahko sliši, kadar si gospa služabnico išče: „Take. nočem, ki hodi v cerkev!" — Veliko sei mora vojskovati, kdor hoče v mestu veren ostati, mora biti trden kot vojščak, se ne ozirati ne na levo, ne na desno, le vedno naprej, — Poznam dekleta, ki so iz verne hiše doma, in stariši ve)liko pomanjkanje trpijo, ako pa njo srečaš na ulici, pa mipliš, da je purgarska gospodična! Take tudi kaj rada zahajajo na ponočno veselice; poseljno v zimskem času ostajajo cele noči v slabih družbah. Žalostno je gledati po nedeiljjah v jutru, ko dobri kristjani grejo k sv. maši, tedaj še ponočna druhal s plesišča vre domu. Oh koljko gorje! Britko bi jokala skrbna mati, akp bi znala, kako njena hčerka živi v mestu. Zato pa dragi stariši, ne puščajte mladih, neizkušenih dokjlet v mosi.o! Kako veliko nevarnosti jih čakajo! Saj si tudi doma lahko kaj zaslužijo. Sicer pa se itak velikokrat sliši,, kako se kmetje pritožujejo,, da nimajip delavcev, da vso v mesto sili. Pa Če tudi no dobijo v mestu siiužbe, pa brez dola po ulicah postopajo celi dan! Večkrat se sliši: „Jaz ne-bd rad, da bi si moji otroci s težkim delom kruh služili, rajši naj v mesto gre, da ne bo doma toliko trpela/!"' O, tudi v mestu, če hoče kruh jesti, si ga mora velikokrat prav težko zaslužiti! Draga dekleta, le pridno doma delajte in ubogajte stariše in poslušajte me, jki govorim iz lastne skušnje. Milo so mi stori, ko se spominjam nar za,j na mladostna leta, ko sem (lahko bila v domači hiši! Daljo pa po svetu, tem večje garje! Ljubo doma, kdor ga ima!	Micika.
Sv. Lenart pri Vel. Nojdeljji. Mladeniški shod, ki ga je prihedila S. K.. ,S. Z. za Štajersko dne 18. oktobra pri nas, je Ml mnogošjlevilno obiskan. Shodu je predsedoval g, fT, Korpar iz .Oslušovec, ki je po kratkem pozdravu oddal besedo odposlancu „Zveze slov. mladeničev", Jožetu Sut. ITa v kratkem oriše pomen in namen mladeniških Zvez, kjoristi, ki jih ima mladenič od zveze in dolžnosti, ki ga vežejo, kot člana mladeniške zveze. Med drugim oriše tudi dve stvari, katerih so je treba vsaikemu mladeniču posebej varovati, in to so: slab tisk in slaba družba. — Nato se je ustanovila „'Mladeniška zveza", ki bo, za kar so nam imena mladeničevrodbiprnikov porok, dobro napredovala; pristop k zvezi je takoj priglasilo 38 mladeničev. Vrli mladeniči, le tako naprej !
Opravilnih za mladeniške zveze je tiskian in se dobiva pri S/K. S. Z. v Mariboru, 4 v en izvod. Pri naročilih je treba poslati do 10 komadov
3 v, 25 kom. 5 • v, Čez 25: koma'dov 10 v za poStnino. Znesek se lahko pošlje tudi v znamkah. Mladeniči! Mladeniško zveze, pesežite po njem!
Utrinki iz Lurda.
(Dalje.)
V 35 vlakih ,so 'je pripeljalo 20.000 romarjev. Mnoigo se jih je pripeljalo z avtomobili, vozi. Iz bližnje okolice jih je veuko prišlo peš. Lurd ni imel dovolj prostora,' da bi. prenočil vse romarje. Zmanjkalo je postelj. V velikih dvoranah je mesto dalo slame na tla, da jih ' je moglo več prpnočiti,. Mnogi so spali pod milim nebom. „Množče, da jih nihče mi mog(cl' prešteti! “ Ljudstva je bilo vse polno:	pri jami, drevoredi, kopeli, rožnivenska cer-
kev, kripta, bazilika, kalvarija, mestne ulice in cesto. ' Navzlic dežju v petek in v soboto j,e ljudstvo vztrajalo. Najlepši dan je bil v nedeljo 23. avg., praznik najčistejšega Srca Marijinega, imenovan: dan čudežev!
Pri procesijah je bila neka posebnost. Izred-f na - četa z belo zastavo, „čudežno zastavo",-imeno* viano z napisi:	„Bolni smo bili — Marija je pro-
sila, in bili smo ozdravljeni." NLd 400 jih jei kot-nafkalo za to zastavo, vsi so bili v Lurdu ozdravljeni. Na čelu v prvi vrsti stopa tisti, ki • ga je 28. febr. 1858. njegova mati vsa zmešana od žalosti kot umirajočeg|a otroka potopila v novi, čudodelni studenec, in ki je bil trenutno ozdravljen. In še drugi, znani gredo za zastavo. Marija Lebran-che, Gabriel Gcdgam itd. Bili so zapisani smrti, pa na priprošnjo picblažene 'Device Marije so ozdraveli.	,
Za to srečno četo ozdravljenih sp valijo ne-brojne množice. Preti njimi škofje in duhovščina, do 2000, Tudi Sarič, škof iz Dalmacije, je bil zraven. Ljudstva je bilo 70.000—80.000. Škof Scho-pfer jo imel krasen govor. ^Preteklo je 50 let vere in čaidežev!. Reči, ki se tu gode, segajo v srce in v dušo. O teh dogodkih veljajo Jezusove be-■ ■ gede: „Vi mi boste priče", ki jih je govoril apo-* stolom. To niso prazne besede! Potrjuje jih bela fc zastava! Čudeži v Lurdu so priče za Marijo, so priče za sv. cerkev, so priče za papeža, so priče L za Francijo.“
|	(Konec prihodnjič.)
Cerkvene zadeve.
i
Maribor. Danes, dne 29, oktobra je bil preč. ■1 g, duh. svetovalec in župnik svetinjski, Iv, Boha-njec, inštaliraj! na župnijo Šmarje, [Iskreno čestitamo!
Za provizorja k Svetinjam pride č, g. Franc ‘ Bratušek, kaplan pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
V mariborsko bogoslovje so bili letos nano-r vo sprejeti sledeči gg. abiturijenti: Peter Berdeviz | St. Petra v Sav. dolini, Ivialn iBlumer iz Rio ClUro l v Braziliji, Franc Casl iz Rečice v Sav. dolini, Iv.
: Cilenšek jz Gobove 1 j pri Žalcu, 'Anton CeČko iz Fran-j kolovegfa, Viktor Lunder iz Vel. Poljane na Kranj-i skem, Franc Polak iz Celja, Jožef Potočnik od St. s Roka ob Sotli, Franc Zagoršak iz PolenŠaka, Ant. ^ Zupanič od Sp. Hajdine pri Ptuju.
I4	Upravitelj laške dekanije je postal vlč. g.
„ Edvard Janžek, župnik« pri Sv. Marjeti pri Rim-,, skih Toplicah, provizor na Laškem pa tamkajšnji ! vikar vlč, g. Fortunat Končam B Strela je ud|a;rila dne ,18, t. m. zviefior v t? zvonik podružne cerkve sv. Danijela v župniji Tr-K bonje ter vnela i zvonik, ki je popolnoma pogorel. G’ Le neumorna pridnost na pomoč prihitelih sosedov |i zaprečila je, da se zvonovi niso stopili in da se ni H cela cerkev upepelila.	1 *
Duhovna gredica. Vsi svetnjki — Dušno. Te-[v^son, pozna jesen je. Prej takle lepa, zelena nabava i'se je kar črez noč sprememba. Listje je ovenelo in ; orumenelo, začelo jo odpadati. Polje,| gorice, giodlo-j, vi in sploh vsa narava je gola in prazna. Ptičice te so potihnile, nekatere n ms celo zapustile. Vse je tiho, i'i; vse mirno, vse nekako resno. Vso pričakujte bližali jočq se zimo. Zima je že pred durmi. Zfimia bo pa ggaji vesela ali žalostna. Vesela in prijetna bo za |s kmeta, kakor s^pjlOh za vse„ aleo je bila dobra, rodo-;.v vitna jlesem; a huda, žalostna bo zima,, ako jo sim I bo obrodila jesen. Od jeseni je torej odvisno veselje, I pa tudi žalost po zimi. Da od jeseni; od jeseni nar I: Šega življenja je odvisna sreča in veselje, odvisno je ji naše vživa^njo v večnosti. V jeseni svojega življen-
ja moramo torej biti, dobfo pre(skrb|ljeni in p (iplavljeni za odhod; preslcrbeti se ipoiramo tukaj z zar kladi in dobrimi deli. ako hočemo vživati njih said enkrat tam gor. — Na to nas lepo opominja nača skrbna mati sv. cerkev po dveh praznikih, to sta: God vseh svetnikov in pa voirr#. !du£ dan ali dušno. Postavila ju je v pozniv resni jetseni, da hi njej, kakor tudi človeku samemu, pomagafia doseči namen celo mrtva natura. Eden praznik; nam kaže veselje,; drugi žajlest,; eden živ/jlei^e, clfrugi nje Baklo smrt. Praznik vseh svetnikov nas spominja, da smo poklicani, namenjeni vsi v večno življenje« vsi, ki smo so prerodili po sv. krstu in postali tata otroci božji. Spodbuja, tolaži nas god vseh svetnikov, ako premislimo življenje le nekiaterifh. Mn*go so morali prestati, a sedaj se vesele. ^Žalost vaSg; se bo spremenila v radost!"1 (Jan. 16, 20.) ZatCLgft, ako pridejo ovire, križi, težave v žiVKjenju« ozrjunp se na svetnike in se navdušimo za nadaCjni bo|aj5 gotovo zmago s prelepimi besedami sv. Avguštinam . „Ce so mogli ti in te, zakaj pa ti ne?“ — Vernih duš dan ftll „Dušno" nam mora Še bolj povečati,,,[61^1!) za zveličanje duše. Dušno nas spominja vio,j kjer se morar jo duše pravičnih očistiti, kajti ,„nič omadeževanega ne pojde v nebeško kraljestvo-, (SkrtY raz, 21, 27 J Tam so morajo duše pokoriti v ognju. Hudo trpijo, a same si ne morajo pomagati,, zato pa kfnče.lo nas na pomoč: „Usmilite se njas, usmilite se nas, vsaj vi, prijatelji maši.*' (Job. 191, Ne pozabimo jih, molimo za nje, spomnimo se jih pri sv. maSah, pri sv. ebhlajjlilh, pomagajmo! jim z odpusftki! Tako si bomo pridobili veliko priproSnikov In dolžnikov, ki bodo enkrat posredovali in prosili za nas pred božjim obličjtem. Fr-jznujmo ta dva praznika tako, da bota našim priprošnikom v nebesin vsselje nad nami, nam v dušno korjst, vernim duSom t vicah pa v tolažbo in rošenje«	C«
Razno bltgo.
Nove dopisnice. V kratkem pridejo y promet
nove dopisnice, ki bodo imele utisnjeno umatniško izdelano znamko v zeleni baTKd. Napisa „dopisnica" ne bo več. Na sprednji strani bo na eni strani prostor za naslov, na drugi pa za priobčevjamja,
iBlH
'Oemant. rv
O 1 o I e
8 I a , p
* j • J W j P
J “ *
Pravilno rešitev so poslali: Blat Klavžer, Slavko Po-lančič in Jožef Štelcar v Maribora. Lahka st» naloga go.
tovo ni bila. Ampak čim trša je lupina, tem slajše je jedro ! Radi bi dali nagrade za rešitve, a doslej nam gmotne razmere tega še niso pripuščale. Zaupno pa zremo v bodočnost.
Listnica uredništva.
Zreče: Ko smo imeli že dru? dopis starljen, »mo prejeli še Vašega. Prav žal nam je, da je prišel prepozno. — Razborjeprl Sloven jgradcu. Došlo po sklepu uredništva. — Sv. Ana na Krem-' bergu: Istota ko došlo prepozno. Mogoče nam jele prijazno odzdraviti na rodoljubni pozdravi PrihodnjičI
Pojasnila o inseratih daje
npravniitvo la tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v.
Viaka beseda stane 3 vin.
Pozor,
kmetico in dekleta!
V moji lekarniški prakii, k* tero izrriujem že de« 26 let, poire-čilo iznajti najboljše sredstvo za rast las, t. j.
Kapilor it. II.
Isti delaje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 8 E 60 v, dva lončka 6 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, ds se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.

Franc Divjak
slikar in pleskar ▼ Maribora •
župnijska nlloa It. 7
se priporoča č. duhovščini in [ slavnemu občinstvu v izvrše- j vanje najfinejšega in prostoj- | šega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.
Uro z verižico
as za samo K 3.23
dobi vszk krasno remontoir žepno nro, glorija-srebro, sistem Roskopf patent 36 ur natanko idoča, za kar se tri leta jamči, s pozlačeno primerno oklepno verižico za samo K 3.23. Tri komadi z verižicami K 9.40. Pošilja po poštnem povzetju tovarna švicarskih ur
L. Zvreig, Krakov (Avst.) 56.
Štampilje
iz kavčuka se dobijo sv. Cirila v Mariboru.
tiskarni
UstianovšJ. I.
2 najboljšimi stroji In najnovej-ilml črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakor: vsakovrstno formulare, pooblastila, dolžna pisma, tabelo, blankete, okspenzarjo, pobotnice Itd.
Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice Itd.
Za razne korporacije In društva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselica
:: :: :: 1.1. d. :: :: ::
g
Koroška oasta it. 5.
Ji
■■■
Zt bolne! Za trpeče! Za zdrave!
V še tako trdovratnih in zastarelih slučajih kakor: revma, protin, živčna bolesni, glavo In nobobol, bolečina v brbtn In miiloab, bodljaji, trganj« v udih, nogobal, otekline, hvalijo splošno na mnogih klinikah praktično
poeknšeno, od okoli 1000 zdravnikov priporočeno sredstvo, ki takoj prežene bolečine, namreč
lchtyomeiitol
pat. v v»fh državah. Mnogokrat obdarovano. Učinek nedoseženi Vspeh učarujočl Nad U'Ot'O zahval. — Pošilja samo: Kem laboratorij lekarnarja 8. Edelmann v Boho-_ rodczanu (via Lvov) oddelek 86. Poštnine prosto od pet steklen c naprej, če se pošlje K 6. , proti povzetju 20 vin. več, 10 steklenic franko K 10'—, ±6 steklenic franko K 23'—. 27
Ceno posteljno perje.
1 k« »Itckr, puljeneira K 1—, pol Delca* K VSO, belegra K *•—, prima perje mehkega kakor puh K S —, veleprlma oglajenega najboljše vrste K S'—, mehkega perja (puha) »Ivega K 6 —, belega K 10 —, prsnega puha 12 IV—, o,l 6 kg naprej pištninc proato.
Narejene postelje
iz	y », 'jr« '»» »h ejm. runuiio'*«, Kit hpleKH inlcU ( anklnff«),
pn ica, vt*iiktM i7<)XllH ‘in n dvema '/kIr*niemna. te dve 80X58 cm. iiidoail n.»polnjeno, z novim, nlvlm opiičenimg koiatim in stanovitnim perjem K 10	, napol mana K 20 —, maha K 24 pernica sama K 12 —,
14 —, 10*—, zglavnimi K «*—, 8 60, 4*—. razpošilja po povzetju, aarojnina 898	zastonj, od K 10.— naprej poštnine prosto
Maks Bsrger V Dfšenicu štev. 235, tarnava.
Karno ugaja,se zameni ali pošljedenar nazaj. Ceniki zastonj In pošt. prosto.
Ljudska hranil, in posojilnica
v Celju.
(Registrovana zadruga z neomejeno zavezo)
.■arini n GHavzii trg", žte-vr. 5. I. n.a,d.str©pje. comii
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obre-stnjejo s 4Vs#/o obrestmi. — Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5 0/0 in 5 7»% *n na osebni kredit proti 6% obrestovanju.
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešajejo. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 8—11 nre dopoldne in od 3—6 popoldne, s
Pozo v*!
Čitaj I
Pozoi*!
,e<“	S|a?onska
1» Mjevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim nspehom vporablja proti zastarelemu kašlja — bolih v prsih, — prehlajenju v grla, hripavosti, težkemu dihanja, astmi — pljučnemu katara, suhemu kašlju, tnberknlozi i. t. d. i. t. d.
Delovanje Izborno, vspeh siguren. Cena je ko na vsako poito za 2 steklenici 3 K 40
franko
vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetjn ali Bo ee pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča,
H66	tak*rnwja ▼ Pakracu št. 201. (Slavonija.)

Med. mil v.
dr. Ivan Turšič
se je naselil kot zdravnik
v Mariblbru,
in bo od 20. septembra naprej ordiniral v svojem stanovanju
Damgasse 5, I. nadstropje. 768

Izvrstni molitveniki



so:
Herg, Venec pobožnih molitev in sv. pesmi	. . K 3'50
Rozman,Dehlišhebabice,, 3 — Venec svetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otrošhi	. . „—-40
Sv. Opravilo . . . „ 136
Vsi tl molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tiskorne sv. H
== g Marinom.

fe=J