Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
i
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XVI. - Štev. 1 (774)
Gorica - četrtek 2. januarja 1964 - Trst
Posamezna številka L. 40
Na pragu v novo leto
Padle so zavese starega leta. Sam Bog ve, kaj vse so pokrile in zagrnile za seboj : solze, trpljenje in žalost mnogih znanih ter nepoznanih; greh in posvetno življenje; Bogu zvesto življenje, združeno z žrtvijo in odpovedjo.
V zgodovino so prešle osebnosti kot papež Janez XXIII. in predsednik Kemiedy; novo življenje se poraja na razvalinah Skoplja in Longarona; človeštvo se počasi zaveda, da je ena sama velika družina in da se z vojno vse lahko samo zgubi, kar si človek v potrpežljivem grajenju miru postavlja.
Vse je minilo. Križe in upe življenja smo prinesli v novo leto. Vprašujoč je naš pogled, nemirno naše srce ob misli, kaj nam je Bog namenil v novih 366 dneh, ki se kakor spomladni cvet poljske cvetlice počasi odpirajo pred nami.
Še vedno je milijone ljudi na svetu, ki so oropani najosnovnejših pravic človeškega dostojanstva. Še vedno je slišati klice lačnih, nagih in brezdomcev, ki jim je človeška hudobija uničila dom in družino. In še vedno je preveč takih, ki vidijo le svoje koristi, ki hočejo samo uživati, ki izkoriščajo stisko bližnjega, zato da je njim dobro.
Kdo bi se čudil, če je naš korak v novo leto ob pogledu na vse to plašen in negotov?
Naravno je zato, da si ob prvem koraku v novo leto iskreno stisnemo roke in si iz srca voščimo: Srečno in veselo novo leto!
Res, srečno in veselo! Moj Bog, kako sanja človeštvo neprestano o sreči, kako išče veselja, radosti, zabave, pa ostane vse le prazna utvara, sama laž. Ali ni zato res potrebno, da se na pragu novega leta pogovorimo, kje bi našli pravo srečo, da ne bomo ob njegovem zatonu spet razočara' ni ugotavljali z rimskim cesarjem Titom: »Annum perdidi — leto sem zgubil.«
KJE SREČE NI
Nemški pesnik Lenau lepo pravi: »O človeško srce, kaj je tvoja sreča? Nič drugega kot nezavestno rojen trenutek, komaj pozdravljen, pa že izgubljen in nikdar več povrnjen.«
Res, to je sreča — tega sveta. Zato je bolje, če smo si na jasnem danes kakor jutri, da sreča ni v dobrinah te zemlje.
Salomon, ki je veljal za najbolj bogatega, srečnega in modrega kralja svoje dobe, je na kraju svojega življenja potožil: »Čudovita dela sem izvršil, mesta zgradil in vinograde zasejal, z vrtovi in nasadi posejal svoje kraljestvo, srebra in zlata sem na kupe imel, večja so bila moja posestva kot vseh mojih prednikov, ničesar si nisem odrekel, kar je poželelo moje srce, danes pa gledam, da je vse to uničeno kot pena, ki se razprši po morski o-bali.«
Koliko milijonov ljudi bi lahko danes žapelo isto pesem o iskanju sreče v svetu, ki je ni!
Saj nam je znano, kako išče svet sreče v premoženju, denarju, bogastvu. Imeti avto, televizijski aparat, moderno opremljeno stanovanje. Preživeti počitnice kjer koli, samo da se je reklo, da nisem ostal doma. Saj mnogi vse to dosežejo, pa jim le srce ostane prazno in še naprej vpije Po sreči. Kolikokrat so srečnejši zadnji kočarji in občinski reveži kot oni, ki se kopljejo v blagostanju, saj jih prav to Ižobilje dela naveličane življenja in vodi dostikrat v obup in smrt.
Spet drugi hočejo biti srečni tako, da gojijo lepoto telesa in obraza. Pa morajo kntalu ugotoviti, da rože na licu hitro o-venejo. življenje je kot črv na korenini drevesa; neprestano gloda na našem te-,esu. Kmalu se pokažejo gube, posrebri Se glava, ukrivi se hrbet — že si vržen s Ceste življenja.
In so potem taki, ki mislijo, da bodo srečni, če si bodo vse privoščili: zato tekajo od plesišča do zabavišča, kupujejo Pornografske knjige in revije, se zatekajo v mrak kino dvoran, kjer vabi napis: mladini izpod 18. leta vstop prepovedan; v
alkoholnih pijačah, v vročih objemih in poljubih, v temnem plašču noči si skušajo najti srečo. Zadnji akordi te pesmi o »sreči« pa izvene potem v ječah, bolnišnicah, norišnicah, ločenih zakonih, v moritvi spočetih, pa ne rojenih otrok, v obupancih, ki si na najbolj gorostasne načine končujejo svoje življenje.
Že vidimo: kdor si išče srečo na ta način, je ne bo nikdar našel. Vse govorjenje o raju na zemlji je le prazno besedičenje, je laž, je prevara.
Kaj torej? Ali res sreče ni? Kaj pa tisto hrepenenje po sreči, ki je v našem srcu? Ali naj mar Bogu očitamo, da je položil v naše srce neko hrepenenje, ki je nedosegljivo?
VIRI PRAVE SREČE
Da, je sreča, ki je večna, neodvisna od sveta, ki jo more dati le Bog. Ta sreča obstoji v miru srca, ki so ga angeli oznanjali v božični noči: »Mir ljudem na zemlji!«, obstoja v miru, ki ga je Kristus o-znanil grešnici: »Pojdi v miru!«, obstoji v Jezusovem povabilu: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, pa boste našli mir v svojih dušah!«
Res, mir vesti, mir z Bogom, izpolnje-
vanje volje božje, to je edina sreča, edino pravo voščilo za novo leto.
In kako se to srečo doseže?
Prvo pravilo bodi: živi z Bogom in za Boga! Vse trpljenje, vse solze, vse tegobe imajo svoj zadnji vzrok v dejstvu, da je čiovelc zapustil Boga in sam gospodari svetu.
Drugo pravilo je: spolnjuj zapovedi! »Srečen je oni,« pravi psalmist, »ki se Boga boji in hodi po potih, ki jih je Bog zaznamoval.« Naša edina nesreča je v grehu, naša edina sreča pa v krepostnem življenju, saj v njem najdemo Boga, ki je naša zadnja sreča.
Tretje pravilo pa se glasi: delaj dobro, delaj dela ljubezni! Daj lačnemu kruha, brezdomcu streho, raztrganemu odelo; potolaži žalostnega, opogumi obupanca, prisluhni tožbi bolnika; misli na naše dobrodelne ustanove, kot so Alojzijevišče, Zavod sv. Družine; podpri naš slovenski in katoliški tisk; omogoči razvoj naših prosvetno-kulturnih domov; pomagaj misijonom — saj, »karkoli storite najmanjšemu mojih bratov, meni storite!«
Sedaj vemo vse. Zato bodi naše edino novoletno voščilo: »Srečno z Bogom v novo leto, pa bo tudi uspeh imelo!«
— ej —
 ...............    IMIIIII....Illlllllllllllllllllll.Illli.II.Illlllllllllllll.Illllllllllllllllllllllilllllllllillllllllllllllllllllllll.IIIIMIIIIIIHIIU,
Posvetovanj a ob koncu leta
Zahodni svet je preživljal ob koncu leta 1963 neke vrste notranje politične krize, ki se je odražala na raznovrstnih področjih, od političnih do gospodarskih in vojaških vprašanj. To je 'sicer naravno, da se med svobodnimi državaimi pojavijo različna mnenja o raznih skupnih mednarodnih problemih, ker je pač to bistvo demokratičnega sistema. Toda težkoče, pred katerimi stojijo sedaj zahodni zavezniki, so se že dalj časa ostvarile in so sedaj tako rekoč prišle na rešeto. Zaradi preglednosti je treba ločiti probleme vojaško-obrambne narave od gospodarsko - finančnih na eni strani ter probleme zahodnih evropskih držav otd problemov vse zahodne skupnosti z ZDA na čelu na drugi strani.
Bruseljska pogajanja
V glavnem mestu’ Belgije so se s sporazumom zaključili usodni trenutki za usodo Skupnega evropskega trga. Sporno vprašanje je bila sprostitev izvora kmetijskih pridelkov med državami SET-a, ki se je nevarno zataknilo zaradi togega za-držanja Francije in Zahodne Nemčije, ki imata v tem sporu glavno vlogo. — Kot znano, pogodba o ustanovitvi Skupnega ervopskega trga predvideva sprosti lev trgovine tako z industrijskimi kot s kmetijskimi pridelki. Tako so se znatno znižale carine industrijskim predmetom, ki so dosegle tudi 50% znižanja. Toda težave so nastale pri kmetijstvu, ki ga zaradi svoje posebne narave ni bilo mogoče obravnavati vzporedno z ostalimi gospodarskimi panogami.
Vprašanje sprostitve kmetijskih pridelkov so najprej skušali rešiti postopno z uvedbo obveznih deležev, ki jih morajo uvoziti nekatere države. Tako so na primer določili, da mora Zahodna Nemčija, ki pridela doma malo žita, uvoziti gotovo količino francoskega žita, italijanskega vina, riža in podobno. Toda večina držav se teh obveznosti ni ppvsem držala in zaradi tega so tri glavne države Skupnega evropskega trga (SET-a), Francija, Zahodna Nemčija in Italija, vsaka na svoj način zahtevale, da se to vprašanje uredi.
Najbolj odločna je bila v tem oziru Francija, ki bi rada prodala svoje kmetijske pridelke v okviru SET-a. S tem bi nekako rešila krizo svojega kmetijstva, ki se premetava v težavah zaradi prevelike produkcije. General De Gaulle je preko svojih glasnikov dal vedeti, da bo Francija dosledno zahtevala sprejetje skupne kme-
tijske politike še tekom leta 1963. Na tiskovni konferenci meseca julija pa je francoski predsednik izjavil, da bo Francija proučila, če je njeno članstvo v SET-u še koristno in primerno v kolikor njegove članice do 31. decembra 1963 ne bi bile pokazale, da so ga pripravljene uresničiti. Francija je namreč vstopila v SET predvsem zato, ker je pričakovala, da bo glavni preskrbovavec zahodnoevropskih držav s kmetijskimi pridelki. — Francoski minister za kmetijstvo Pisani pa je pretekli teden na seji ministrskega sveta SET-a v Bruslju dejal, da bi pomenilo konec Skupnega trga, če do 31. decembra 1963 ne bi sprejeli zahteve o uskladitvi agrarne politike.
Ta francoski »ultimat« je naletel na največji odpor v Zahodni Nemčiji, ki želi francosko zahtevo po formiranju evropskega kmetijskega trga povezati s tako imenovano »Kennedyjevo rundo« o carinskih pogajanjih med Evropo in ZDA. Le v tem širšem okviru, pravi boimska vlada, bi se lahko ognila škodi, ki bi prizadela njeno kmetijstvo, če bi hitro znižali cene na francosko raven. Računajo, da bi ta škoda znašala milijardo mark (150 milijard lir) na leto.
Zaradi francoske zahteve in nemškega nasprotovanja takojšnji ugoditvi je izvajanje Skupnega tržišča zašlo v slabe vode. Na zasedanju kmetijskih ministrov sredi decembra v Bruslju niso ničesar dosegli. Sklenili so, da se bodo v ta namen še zbrali. Z dobro voljo in z velikimi napori se jim je prav pred vrati božičnih praznikov posrečilo najti kompromisno formulo, ke je vsaj v glavnem bila za vse partnerje sprejemljiva.
Stališče Italije
Stališče drugih držav članic do tega francoskega spora je bilo različno. Tri države Beneluxa (Belgija, Holandska in Luksemburg) nimajo posebnih zahtev. Italija pa ima marsikaj pripomniti k dosedanjemu izvajanju pogodbe o SET-u. Načelno je tudi ona za dosledno izvajanje pogodbe glede kmetijstva, obenem pa zahteva proučitev položaja v vsaki državi posebej ter naj bi Skupni evropski trg ne bil zaprt zunanjemu svetu s pretiranimi carini. Zlasti pa se zavzema za to, da bi njeni glavni pridelki kot riž in. olje imeli pošteno ceno na trgu. To pa je mogoče samo, če bo svoje pridelke lahko prodajala ne samo svojim evropskim sosedom, ampak tudi drugim državam izven SET-a.
(Nadaljevanje na 2. strani)
'tcece, cSvtjc	jknL	jLtta-
c D	v	v	jA-vl-dt	vtr.	j	\	ic	rK	dr	n«,
a-	a«-
BOŽIČNE MISLI SV. OČETA
V
Štirje pekoči problemi sodobne družbe
V letošnjem božičnem govoru je sv. oče Pavel VI. opozoril svetovno javnost zlasti na,štiri probleme.
Prvi je lakola v svetu. »Lakota lahko povzroči razdiralna gibanja z nepojmljivimi posledicami,« je poudaril papež. »Kristusove besede: „Množica se mi smili, dajte ji jesti,” so vsem, ki imajo, opomin, naj mislijo na lačne, pomnožijo vsakdanji kruh in gospodarstvo vodijo tako, da naraščanje prebi-vavstva ne bo izgovor za dejanja, ki . so proti nravni poštenosti.« (sv. oče misli tu na grešno omejevanje rojstev)
Drugi problem je položaj novih držav. Te države so sicer dosegle narodno samostojnost, so pa še vedno gospodarsko odvisne od bolj razvitih držav. Bilo bi nekr-ščansko, če bi se te narode, ki so komaj samostojno zaživeli, skušalo politično podvreči potom gospodarske pomoči ali gospodarskega pritiska. Kar ti novi narodi potrebujejo, je nesebična znanstvena in tehnična pomoč.
Tretji problem je svetovni mir. Ta mir je še vedno slaboten, krhek, izpostavljen rušenju. Današnji mir je, žal, vse preveč zgrajen na medsebojnem strahu, namesto da bi ga rodilo prijateljstvo. Ohranja se iz strahu pred orožjem, namesto da bi rastel iz medsebojnega zaupanja med narodi. In če bi propadli mirovni napori v današnjih časih — kar nas Bog obvari —naj človeštvo ve, da bo uničeno.
Četrti problem je pomanjkanje enotnosti med posamezniki, naro-
di in državami. Vsi ljudje dobre volje bi se morali vskladiti glede kulture in politike in tako dati družbi trdne osnove trajnega miru.
Trajni mir, je dejal sv. oče, pa se ne doseže s hinavskim govorjenjem o miru, ki hoče uspavati nasprotnika zato, da se bo napada-vec neovirano pripravil za boj ; tudi ne s praznim govorjenjem, ki se zadovolji z nekaj frazami, namesto da bi stvar miru vzel zares in stvarno; tudi ne bo trajnega miru, če bo slonel le na slabotnem ravnotežju gospodarskih interesov ali na želji po gospodarski nadvladi; prav tako je nacionalistični ponos velika ovira za bratsko in urejeno sožitje med narodi.
Mir, če naj bo res mir, se mora naslanjati na resnico, pravico, svobodo in ljubezen. In tak mir želi sv. oče za božič vsem ljudem po širnem svetu.
Sv. oče in patriarh Atenagora se bosta srečala na vrtu Getzemani
Najbolj senzacionalna novica ob koncu leta je prišla iz Vatikana. Javili so, da se bosta sv. oče Pavel VI. in carigrajski patriarh Atenagora sestala v grškem samostanu na 'rtu Getzemani dne 5. januarja. Pred tem je v soboto bil pri sv. očetu Atenagorov posebni odposlanec škof iz Ihiatire. Temu srečanju je naslednji ponedeljek sledila novica o sestanku med papežem in carigrajskim patriarhom. Ta pojde v Palestino po dogovoru z vsemi drugimi pravoslavnimi cerkvami razen z grško, ki edina temu nasprotuje.
Božični prazniki pri nas in po svetu
Božič je za nami. Mrzlični tempo našega časa nam dovoljuje le še kratek pogled nazaj in že drvimo proti novim dogodkom, proti novim pričakovanjem, ki naj bi nam jih prineslo nastopajoče leto 1964.
BOŽIC NA GORIŠKEM
Komaj je utihnil hrup semnja sv. Andreja, že so se pojavile na trgu prve smrečice in nam govorile, da se bliža božič, najlepši družinski praznik. Vedno manj je bilo smrečic na trgu, vedno bližji je bil božični večer. Zadnje nakupovavce je zajel snežni metež. Skozi razsvetljena okna toplih stanovanj pa je že pronicalo sveto-nočno razpoloženje. Bogato obložene smrečice, božične melodije iz radia in televizije, morda še kje živa božična pesem. Na gosto je snežilo. Oglasili so se polnočni zvonovi in po zasneženih ulicah in poteh so hiteli verniki v razsvetljene cerkve.
Goriški slovenski verniki so se zbrali v cerkvi sv. Ivana k polnočnici. Polnočno mašo je imel msgr. Močnik, ki je ob evangeliju z lepimi besedami voščil vsem blagoslovljen sveti božič. Raz kor pa so odmevale naše lepe božične melodije in vzbujale v vseh srcih praznično razpoloženje.
Prijetno nas je v božičnih dneh razveseljeval tržaški radio s svojim bogatim, res krščanskim sporedom. Škoda, da se je prav na božično vigilijo podrl -drog oddajnika in so lahko lepim sporedom sledili le tisti, ki so imeli radijske sprejemnike na kratke valove Gorice IV. Tudi ljudem onstran meje so le radijski valovi tržaškega radia prinašali božič v duše in domove.
S KRVJO IN SOLZAMI
OROŠENI PRAZNIKI
Skoro ni bilo še božiča, ki bi ne bil orošen s krvjo težkih nesreč in solz preživelih.
Na Atlantskem oceanu se je tik pred božičem vnela velika potniška ladja »La-konia«, namenjena na svojem izletniškem križarjenju na otok Madeiro. Na ladji je bilo 1028 potnikov in mož posadke. Rešilo se je samo 900 potnikov. 96 je bilo mrtvih, 31 potnikov pa še pogrešajo. Med žrtvami je tudi mnogo otrok.
Zaradi snega in poledenele ceste je bilo po cestah italijanskega polotoka v prvih božičnih dneh veliko nesreč. Zahtevale so tudi svoj krvavi davek: šestindvajset mrtvih.
Poleg nesreč moramo zabeležiti tudi nasilja, ki so se zgodila na sam božični dan od strani tistih, ki jim je božič samo dan veseljačenja in pijančevanja. V Mes-sini je v čakalnico prvega razreda udrla tolpa pijanih razgrajačev, vsi mladoletniki, in začela nadlegovati potnike, ki so čakali na prihad vlakov. Dva agenta javne varnosti sta tedaj nastopila, da bi nadležneže odgnala. Pa sta slabo naletela. Podivjana tolpa fantalinov se je zagnala proti njima, enega ubila, drugega pa težko ranila. Sedaj so že vsi pod ključem.
KAKOR V SVETI NOCI
Niso pa vsi doživljali sveto noč v toplih in razsvetljenih domovih pri božičnem drevescu in jaslicah, v domačih cerkvah in tudi ne v veseljačenju in pri športu na zasneženih poljanah.
V veronskih hribih, daleč od drugih naselij, se je mladi materi v božični noči dopolnil čas poroda. Nikjer ni bilo gor-kote, ki bi sprejela novorojeno dete in mati se je v stiski zatekla v hlev, kjer je edino našla še topel kotiček in tam porodila dete, kakor Mati božja v sveti noči. Šele pozneje so za ta slučaj zvedeli ljudje, ki so takoj obvestili zdravnika, ki je z velikim trudom pregazil sneg do oddaljene koče. Otročiček je bil že napol zmrznjen. S sanmi so nato mater in otroka prenesli v najbližjo bolnišnico.
KRVAV BOŽIČ NA CIPRU
Po treh letih težko dosežene neodvisnosti so se odnosi med Grki in Turki na Cipru resno poslabšali. Med krvavimi spopadi, do katerih je prišlo prejšnje dni, je baje bilo nad dve sto ljudi mrtvih. Spopadi so se nadaljevali tudi na sam dan božiča.
Ciprska vlada pod predsedstvom nadškofa Makariosa je takoj pozvala Anglijo, Grčijo in Turčijo, ki jamčijo neodvisnost Cipra, naj posežejo vmes ter preprečijo nadaljnje izbruhe sovražnosti. Vojaško poveljstvo na otoku je s tem v zvezi prevzel neki angleški general. Londonska vlada je poslala tudi vojaška ojačanja na otok. — Ciprski delegat pri OZN pa je zahteval sklicanje Varnostnega sveta.
Vzrok sedanje krize na Cipru je nameravana sprememba ustave, katero hoče izvesti grška večina, a ji turška manjšina odločno nasprotuje, ker se boji, da bi bila s tem prikrajšana za svoje pravice.
Zadnje dni so se sovražnosti pomirile.
BOŽIC ZA ŽELEZNO ZAVESO
Mnogi si pred besedo železna zavesa zatiskajo ušesa. A ne iz usmiljenja do tiranov, ki za železno zaveso strahujejo milijone in milijone. V komunističnih državah vlada svoboda, vsak gre lahko v cerkev, če le hoče, mnogo se je spremenilo in izboljšalo, tako govorijo.
Medtem pa so v naši sosednji državi praznovali naj večji in najleši praznik cerkvenega leta v znamenju dela in učenja, v brnenju strojev in vrvežu trgovanja, skratka v znamenju navadnega delavnika. Zakaj ta prezir do vsega, kar je državljanom naj svetejšega. Zakaj to namerno izzivanje svetih čustev vernih ljudi? Vendar so ljudje po težkem božičnem delavniku še našli čas, da so se v velikem številu udeležili polnočnic v vseh cerkvah po mestih in po deželi ,in tam našli tolažbo in moč svojim zagrenjenim dušam.
Berlinčani so izrabili priložnost, da lahko s prepustnicami obiščejo rojake v vzhodnem dedu mesta. Preko en milijon •ljudi je tako prešlo zid sramote in obhajali božične praznike v vzhodnem Berlinu. Toda tudi pri tem so bile žrtve. Neka mati je ob snidenju s sinom od ganjenosti umrla. Komaj 18 letni Pavel Schultz, ki je s svojim prijateljem tvegal pobeg preko zidu na zaipadni sektor Berlina, je padel zadet od krogle komunističnega plačanca in le mrtvega ga je sprejela svoboda. Protesti, ogorčenje, žalost, obup, vse to ne bo ganilo trdih src naj hujših tiranov dvajsetega stoletja.
Na Poljskem je bil letos božič uradno priznan praznik. Preko radia so oddajali božične melodije, na poštnih uradih so postavili velika božična drevesca in' 3000 vernikov se je zbralo v katedrali sv. Ivana, da so prisostvovali božični maši in govoru kardinala Wiszynskega.
Sramotni neredi pa so na Češkem onemogočili dostojno praznovanje božiča. Pred cerkvijo sv. Jakoba v Pragi se je zbralo tudi letos okrog sto pijanih mladeničev, ki so začeli vpiti in plesati pred cerkvenimi vrati v pričakovanju, da jih odpro za polnočnico in bodo tam nadaljevali kot med lansko polnočnico svoje izgrede. Vrata pa so ostala zaprta, ker so duhovniki iraje žrtvovali polnočnico, kakor pa da bi se ponovili lanski izgredi. Med lansko polnočnico so fantalini vdrli v cerkev, posedli po oltarjih, tam začeli piti in igrali na karte in sramotili vemo ljudstvo, ki se je zbralo v cerkvi.
Z. P.
Božič svetega oCeta
Politika zadnjega tedna
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sporazum v Bruslju
Po večtedenskih pogajanjih, so se ministri držav Skupnega evropskege tržišča sporazumeli o skupni kmetijski politiki, ki je predstavljala najsrečnejšo nevarnost za zastoj v procesu gospodarske integracije Evrope. Sporazum je tako odstranil De Gaullov meč nad usodo SET-a. Kot znano je francoski predsednik postavil ul-timatum za 31. december 1963. Napori »bruseljskega maratona« za premostitev krize so se zaključili z uspehom in to še pred določenim rokom.
Doseženi sporazum v Bruslju za izvajanje skupnega trga tudi na kmetijskem področju je pozitivno odjeknil v evropskih prestolnicah, kajti odstranil je resno krizo, ki je grozila SET-u.
Bistvo sporazuma je v tem, da so ministri držav SET-a na eni strani sprejeli več novih pravilnikov o prostem kroženju kmetijskih pridelkov odnosno izdelkov (goveje meso, mlečni izdelki, žito, riž, olje in maščobe), za kar se je zlasti potegovala Francija, na drugi strani ipa so določili skupno stališče do bodočih pogajanj o zunanjih carinah, znanih pod imenom »Kennedyjeva runda«, ki se bodo pričela spomladi v Ženevi.
Kar se Italije tiče, je ta dosegla precejšnje ugodnosti za prodajo svojega riža ter finančno pomoč gojiteljem oljk iz nalašč za to ustanovljenega sklada za izvajanje kmetijske politike SET-a. Omenjeni sklad bo znašal 87 in pol milijonov dolarjev.
Atlantsko zasedanje v Parizu
V francoski prestolnici je bilo pred prazniki tudi letno zasedanje sveta Atlantskega pakta, katerega so se udeležili zunanji ministri vseh petnajstih držav članic. Italijo je zastopal zunanji minister Saragat. Kljub temu da je šlo za običajno letno posvetovanje, je zadobilo letošnje zasedanje poseben pomen spričo raznih okoliščin in sprememb, do katerih je prišlo v odnosih med Vzhodom in Zahodom, kakor tudi sprememb pri vodstvu glavnih zahodnih držav (ZDA, Zahodna Nemčija, Velika Britanija in Italija).
Poleti so v Moskvi podpisali trojni sporazum o delni prekinitvi jedrskih poskusov, kar je v precejšnji meri vplivalo na izboljšanje mednarodnega ozračja, čeprav se ni s tem rešilo nobenega izmed perečih mednarodnih problemov (hladna vojna, razorožitev, Berlin in drugi). Na drugi strani je naenkrat odmanjkal ameriški predsednik Kennedy s celo vrsto še neuresničenih načrtov. V Zahodni Nemčiji je krmilo države sprejel nov človek v osebi Erharda, ki že daje čutiti svoj vpliv. Medtem ko je kancler Adenauer zadnje čase nihal med Parizom in Washingtonom, se je Eihard odločno postavil na stran Amerike. Kljub pogodbi o francosko-nemškem prijateljstvu se je zapletel v spor z generalom De Gaullom glede izvajanja kmetijske politike v okviru SET-a. Spremem-
Sv. oče je bil za božič zelo delaven. V ponedeljek zvečer je prebral božično poslanico, ki je zelo konkretna. V njej je namreč poudaril, da je treba nadaljevati boj proti lakoti, toda ne s preprečevanjem dobrin in s pravilno porazdelitvijo zemeljskega bogastva. Še nadalje se je treba truditi za mir v svetu. Spomnil se je tudi preganjanih kristjanov.
Te misli je sv. oče potem ponavljal v različnih oblikah pri vseh božičnih govorih.
Polnočnico je Pavel VI. daroval v Sik-stinski kapeli za člane diplomatskega zbora. Drugo sveto mašo je daroval ob 8.30 v župni cerkvi sv. Mihaela v ljudski četrti Pietralata, ki spada med najrevnejša rimska predmestna naselja.
Med sv. mašo je govoril in sam obhajal številne vernike. Po maši je pred cerkvenimi vrati sprejel od župnika in vernikov božične darove kakor sadje in jagnje. Predno je zapustil župnijo, je obiskal v privatni hiši bolnico, ki je že 15 let na bolniški postelji.
Na poti v Vatikan je obiskal zavod mladih pohabljencev, ki jih je imel v oskrbi znani milanski duhovnik don Gnoc-chi. S prijaznimi besedami je nagovoril dečke in jim rekel, da so oni najbolj potrebni, ker trpijo, očetovskega obiska. Pred odhodom je fante obdaril.
Ob 11.30 je sveti oče maševal v cerkvi sv. Petra. In po maši je iz zunanje lože podelil blagoslov mestu in svetu Vrbi et orbi.
be na vrhu so zajele tudi Veliko Britanijo. Macmillan se je umaknil iz aktivnega političnega življenja in novi ministrski predsednik Home skuša poživiti angleško zunanjo politiko, spretno izrabljajoč pri tem zamenjavo v Beli hiši. Na svojo roko se skuša dogovarjati s Sovjetsko zvezo, in to je Moskvi izredno všeč. — Italija pa je pred kratkim dobila novo vlado, v kateri prvič sodelujejo tudi socialisti.
Ministri atlantskih držav so se morali zato posvetovati o celi vrsti vprašanj, od večstranske jedrske sile pa do vprašanja kreditov sovjetskemu taboru. Nadalje je bilo treba misliti na okrepitev in modernizacijo zavezništva, kakor tudi vzpostavitev sloge in enotnosti med zavezniki. Dejstvo je namreč, da ni nihče preveč zadovoljen s sedanjim stanjem. ZDA, ki nosijo glavno finančno breme, želijo, da bi njeni evropski zavezniki izpolnili vsaj minimalne obveznosti do zavezništva; evropske države pa bi na drugi strani hotele imeti več besede pri odločanju; zlasti kar se tiče jedrskega orožja.
Obiski državnikov
Novo leto se naznanja z živahno politično dejavnostjo. Posebno evropski državniki so dobili pogum po srečno zaključenih kmetijskih pogajanjih v Bruslju.
Kot prvi je pričel nemški kancler Er-hard, ki je že zadnje dni minulega leta odpotoval čez ocean k ameriškemu predsedniku Johnsonu. Ta obisk je vzbudil zanimanje političnih opazovavcev, kateri poudarjajo, da bodo ob tej priliki že morda prišle do izraza sedanje težnje ameriške politike do Evrope.
Poleg politično-vojaških vprašanj sta se oba državnika razgovarjala tudi o gospodarskih odnosih med Evropo in Ameriko.
Za 14. in 15. januar je napovedan obisk italijanskega predsednika Segnija in zunanjega ministra Saragata v Washingtonu.
Konec januarja (27. in 28.) pa bo uradno obiskal Rim nemški kancler Brhard, ki ga bo spremljal zunanji minister Schroe-der. To bo prvi obisk med načelnikoma nove italijanske in nemške vlade Morom in Erhardom. Slednji bo ob tej priliki tudi poročal o svojih razgovorih z ameriškim predsednikom Johsonnom.
Odjuga med Prago in Beogradom
Po raznih oklevanjih je tudi češkoslovaško ljudsko republiko zajel val destalini-zacije, ki je po odstranitvi vladnega predsednika Širokega zadobila znaten zagon. Novi ministrski predsednik Slovak Lenart je normaliziral odnose z Jugoslavijo, tako da sta si obe državi lahko izmenjali nekaj sindikalnih in kulturnih delegacij. Napovedali so celo, da bo jugoslovanski mar šal Tito ob priliki potovanja na Poljsko obiskal tudi Češkoslovaško. Mnogi s tem v zvezi napovedujejo skorajšnjo odstavitev predsednika republike Novotnvja, ki je znan stalinovec.
Tudi na turističnem področju je praška vlada precej popustila. Kdor želi potovati na Češkoslovaško, je dovolj, da si preskr-
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Pater Prešeren hudo bolan
Iz Rima je prišla vest, da je pater Prešeren nevarno bolan.
Blagega gospoda priporočamo v molitev, da bi nam ga ljubi Bog ohranil še pri življenju.
f Msgr. Alojzij Filipič
Božja dekla smrt je grabila te dni med vrhunci naših duhovnikov onstran meje. Poleg apostolskega administratorja slovenskega dela nadškofije, msgr. Toroša, je v soboto 29. decembra terjala življenje zlatomašnika, nekdanjega veljaka med duhovniki, msgr. Filipiča, župnika v Batujah, ki je bil med vojnama župnik v Grgarju pod Sveto goro.	*
Rojen je bil 31. maja 1888 v Ravnici nad Solkanom, v mašnika posvečen 26. julija 1911 in ko mu je vojni metež razdejal cerkev, župnišče in vso imovino, se je izpod Svete gore umaknil na spodnjo Vipavsko in je tam pastiroval nazadnje v Batujah. Pa ni bil le goreč duhovnik, bil je obenem navdušen turist in vešč botanik, ki si je na svojih planinskih poteh po naši domovini nabiral in pripravil lepo zbirko naših rastlin v herbarije.
Pred dobrim mesecem ga je podrl na oesti neki avto in mu je zlomil nogo. Zdravniki so ga omavčili in ga s tem obsodili v negibnost. To je bila njegova največja pokara. Sčasoma so se pridružile še druge nadloge s prebavo in moral je spet v bolnišnico. — Včeraj zjutraj smo po radiu zvedeli za smrt pok. msgr. Toroša, zvečer pa je iz šempetrske bolnišnice prišla žalostna vest, da je preminil tudi on, ki je.bil skozi 52 let skrben in vdan hlapec Gospodov po vseh službah, ki jih je v življenju opravljal.
Večni mir njegovi duši!
bi vizum, ki ga izdajajo tudi na mejnih prehodih. Prvi turisti, ki so se te možnosti poslužili, pravijo, da se na meji v par minutah opravijo vse formalnosti. Še redno pa velja za češkoslovaške državljane, da ne morejo neovirano potovati na Zahod. —- Kdaj bo tudi za njih železna zavesa odstranjena?
Napovedana potovanja Hruščeva
Uradno so sporočili, da bo sovjetski ministrski predsednik Hruščev meseca junija obiskal skandinavske države, in sicer Švedsko, Norveško in Dansko. Do obiska v omenjenih državah bi moralo priti že leta 1959, toda Hruščev ga je pod pretvezo protisovjetske kampanje švedskega tiska odpovedal za nedoločen čas. Sedaj se mu zdi, da je napočila prilika, da odide na pot v te severne evropske dežele, kjer so na oblasti socialisti, toda demokratični, ki nimajo nič skupnega s sovjetskim totalitarnim socializmom.
Diplomatska tekma med Hruščevom in Čuenlajem
Sovjetska zveza si na vse načine prizadeva, da bi zmanjšala pomen potovanja kitajskega ministrskega predsednika Cuen-laja po afriških državah. V ta namen je sporazumno z Jugoslavijo in Alžirijo dala objaviti dolg intervju Hruščeva o- problemih držav, ki so se komaj osvobodile ko lonializma. V Beogradu pa so objavili, da je v pripravah sklicanje druge konference nevezanih držav.
Zanimivo, da so alžirski listi objavili omenjeni intervju Hruščeva prav na dan, ko se je v deželi mudil Cuenlaj.
.Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
Kratke novice
Pravoslavni nadškof pri božični maši
Leningrajski nadškof Nikodem je bil letos pri božični polnočni maši v katoliški cerkvi sv. Ludvika v Moskvi. Nadškof Nikodem je zastopal moskovskega patriarha Alekseja. Izrazil je tudi željo, naj bi se katoliški duhovrtik, ki upravlja cerkev sv. Ludvika, udeležil polnočnice v Leningradu, ko bodo pravoslavni obhajali svoj božič.
Prodani vietnamski katoličani
Ob priliki svojega obiska v Saigonu je državni tajnik za obrambo v ZDA Robert McNamara izjavil, da bodo po novem strateškem načrtu prepustili vso delto reke Mekong (kjer je največ katoliških naselij) komunističnim gverilcem gibanja Viet-kong. Vojaške akcije zoper komuniste bodo po MoNamarovi zamisli prenesli najprej na sever države; ko bodo sever očistili komunistov, bodo pa znova osvojili delto reke Mekong. Tako bodo katoličani iz te pokrajine doživeli dvojno gorje: najprej divjanje komunističnih čet in nato, če jih bo še kaj ostalo, spet grozoto vojaške borbe in vojskinega razdejanja. Tako Združene države Severne Amerike še enkrat ponavljajo to, česar je že polna njih zgodovina zadnjih dvajsetih let: svoje zveste zaveznike (spomnimo se na Mihajlo-viča, Cangkajška, poljsko vlado v Londonu) hladnokrvno prepuste komunizmu, potem ko so jih dvignile v boj zoper njega. Morda ni daleč čas, ko bodo same na svoji koži doživele, da tako ravnanje ni ravno prispevek k utrjevanju svobode na svetu.
Brodolom v Severnem morju
Kapitan neke tovorne norveške ladje je brezmočen prisostvoval, kako se je v morske valove pogreznilo deset mož njegove posadke, potem ko se je ladja potopila in so brodolomci na rešilnem čolnu iskali rešitev. Kapitan sam, 34 letna Ole Johansen je končno po 54 urah, ki jih je preživel na neki razbitini ladje, le dosegel obrežje, kjer ga je neki svetilniški čuvaj našel nezavestnega. Prepeljali so ga takoj v bolnico in zdravniki upajo, da ga bodo rešili.
Kozmos XXIII.
V Sovjetski zvezi so dne 13. decembra izstrelili nov satelit brez posadke za vesoljske raziskave »Kozmos XXIII«. Satelit je že prešel v kroženje in dobro deluje. Pred tem so dne 16. novembra izstrelili podoben satelit.
Novo Skoplje
Iz porušenega Skoplja raste sedaj novo mesto. Pripadniki Jugoslovanske armade so v 99 dneh zgradili naselje ličnih hišic, v katerih bo prostora za pet tisoč oseb. — Prav te dni pa so dokončali naselje Vlae, ki so ga zgradila slovenska podjetja s slovenskimi 'delavci iz fondov, ki so bili nabrani v Sloveniji za obnovo težko prizadetega Skoplja.
Odnosi med kristjani in muslimani v Libanonu
0 odnosih med katoličani in muslimani je govoril nadškof iz Beiruta msgr. Ziade. Libanon dokazuje, da je sožitje med kristjani in muslimani možno. Libanon ima demokratično ustavo, ki je nastala ob skupnih naporih kristjanov in muslimanov in je brez dvoma edinstvena na svetu.
Premišljevanje po telefonu
V Zurichu v Švici so organizirali razlago svetega pisma po telefonu. Razmišljanje traja minuto in pol. Sedaj so na vrsti razmišljanja po Markovem evangeliju. Za razlago skrbijo katoliški in protestantski duhovniki.
Msgr. dr. Mihael Toroš - umrl
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
V nedeljo 29. dec. 1963, ob 6.40 zjutraj, je na Kostanjevici nad Novo Gorico po težki bolezni umrl presvetli msgr. dr. Mihael Toroš, apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije.
Pokojnik je ležal na svojem stanovanju na Kapeli do torka, 31. decembra. Nato so ga prenesli v cerkev na Kostanjevico, kjer je daroval mašo zadušnico ■solkanski dekan g. Andrej Simčič, in zatem v dekanijsko cerkev v Solkan, kjer se je izvršila pontifikalna zadušnica ob asistenci škofov, predstavnikov goriškega nadškofa in goriškega stolnega kapitlja ter številne duhovščine. Pogrebnih slovesnosti se je udeležilo zelo veliko vernikov z obeh strani meje. Po maši se je razvil žalni sprevod proti Sv. gori, kjer je bil msgr. Toroš pokopan za iglavnim oltarjem bazilike, v grobnici poleg knezonadškofa dr. Frančiška B. Sedeja.
Msgr. Mihael Toroš se je rodil v Medani v Brdih dne 12. avgusta 1884. Ljudsko šolo je obiskoval v Medani, javno gimnazijo pa v Gorici. Septembra 1899 je stopil v go-riško malo semenišče in leta 1906 v bogoslovno semenišče. Nadškof Sedej ga je v goriški stolni cerkvi posvetil v duhovnika dne 18. julija 1909.
Nadškof je poveril novomašniku mesto glavnega prefekta v goriškem bogoslovnem semenišču, čez leto pa ga je poslal v dušno pastirstvo, in sicer za leto dni v Dornberk in potem v Rihemberk, kjer je ostal dobri dve leti. Februarja 1914 je'nevarno zbolel. Težka pljučnica ga je hudo izčrpala. Medtem je izbruhnila vojna. Ker se je mladi duhovnik želel posvetiti pravnim
študijem, ga je nadškof Sedej poslal oktobra 1917 na Dunaj in leto pozneje v Rim, kjer je posvečal cerkveno pravo na Gregorijanski univerzi. Julija 1921 je doktoriral iz kanoničnega prava s tako odličnim uspehom, da ga je papež Benedikt XV. odlikoval z zlato svetinjo!
Ob povratku v Gorico mu je nadškof Sedej odkazal mesto zapisnikarja pri cerkvenem metropoiitskem sodišču in mu poveril stolico cerkvenega prava v bogoslovnem semenišču. Pozneje je poučeval tudi cerkveno zgodovino. Leta 1931 je postal predsednik cerkvenega metropolitske-ga sodišča v Gorici in pozneje še sodnik pri cerkvenem deželnem sodišču v Benetkah.
Nadškof Margotti je imenoval msgr. Mihaela Toroša za častnega kanonika goriškega stolnega kapitlja. Dne 7. maja 1935' mu je papež Pij XI. dostavil visoko imenovanje hišnim prelatom Njegove Svetosti.
Msgr. Toroš je koj zaslovel kot izveden jurist. Njegovi praVdoreki pri cerkvenem sodišču so bili vedno tako jasno podani in tako trdno utemeljeni, da so vedno obveljali tudi pri prizivnih sodiščih. A njegovo največje veselje je bilo predavanje iz cerkvenega prava v velikem semenišču.
Ob priliki nove državne razmejitve po drugi svetovni vojni so večji deli ozemlja goriške nadškofije, tržaške škofije in vsa Istra prešli pod Jugoslavijo. Papež Pij XII. je dne 2. julija 1947 imenoval msgr. Toroša za apostolskega administratorja po-reško-puljske škofije. V najtežjih povojnih razmerah je msgr. Toroš prevzel u-
pravo velikega dela Istre. Leto pozneje, ko so izgnali iz Solka;na apostolskega administratorja msgr. dr. Franca Močnika, ga je isv. stolica premestila v solkansko administraturo. Sedež si je postavil na Kapeli, to je na Kostanjevici, kjer je o-stal do smrti. Pozneje mu je sv. stolica poverila še upravo koperske administrature, katero pa je upravljal po 'delegatu msgr. Albinu Kjudru.
Duhovna vlada ap. administratorja msgr. Toroša je zahtevala velike požrtvovalnosti, previdnosti, pa tudi odločnosti. V novogoriški administraturi ni bilo ne primerne cerkve ne škofijskih uradov in ne drugih stvari, ki so nujno potrebne za redno poslovanje urejene škofije. Vkljub vsem težavam je msgr. Toroš vzdržal. Njegova nepozabna zasluga je, da je v tako skromnih razmerah ustanovil semenišče v Vipavi ter izposloval od oblasti edini slovenski verski list »Družina«.
Podmornica za misijone
Kalifornijski kapitan Danijel Huff je podaril podmornico »Ponderosa« misijonskemu škofu MeSorley-u. Doslej mu je podmornica služila za stanovanje. Na svoje stroške jo je dal prenoviti in tudi izučil moštvo za uporabo podmornice. Škof McSorley ima škofijo, ki je sestavljena iz 320 otokov v območju Filipinov. Seveda ni mogel vseh teh otokov obiskovati. Menda bo prvič v zgodovini Cerkve, da se misijonski škof poslužuje podmornice za pastoralne obiske.
Aktivna maša
Vprašanje. Hodim vsako nedeljo k maši, a po pravici Vam povem, da mi je dolgočasno. Gledam na oltar. Pridigo rad 'poslušam, a po pridigi mi je zopet dolgočasno. Vem, da to ni prav. Kaj naj storim?
A. P.
Odgovor. Žal je mnogo ljudi, ki tako prisostvujejo st', maši. Pridejo v cerkev brez molitvenika. Roke držijo na hrbtu in gledajo na oltar. Da, često ne gledajo niti na oltar, ampak na levo in desno. Ni govora, da bi bili zbrani in molili.
Vprašujete me, kaj storiti. Danes je v Cerkvi zelo živahno tako imenovano liturgično gibanje. Glavni namen tega gibanja je, da verniki molijo molitve, ki jih opravlja duhovnik pri maši in drugih cerkvenih opravilih. Pri maši je torej najbolj primerno, da molite iste mašne molitve kot duhovnik. Za to pa Vam je potreben utišal ali mašna knjiga. Pij XI. je rekel, da je misal »ena najlepših knjig, kar jih sploh imamo.« Papež Pij XII. pa je naglasil, da je misal »največja knjiga pobožnosti sv. Cerkve.« Misal je res praktičen učbenik krščanskega nauka in pristne pobožnosti. Zato danes, v dobi liturgične obnove, utišali ne ležijo samo na oltarjih in v zakristijah, ampak so tudi v rokah vernikov. Verniki morajo pri maši sodarovati kruh in vino in zavestno spremljati sv. mašo, ne pa samo gledati na oltar in ozirati se levo in desno, kakor na kakem sprehodu. Da, goreči vernik bo ne samo spremljal sv. mašo z misalom v roki, ampak bo pre-
jel tudi sv. obhajilo in tako postal zakramentalno deležen nekrvave daritve sv. maše.
Če boste rabili misal pri sv. maši, boste sv. mašo razumeli, boste res »molili mašo«, kakor je priporočal sveti Pij X. Ne boste samo gledali oltarja in se dolgočasili, ampak se boste vedno bolj vglabljali v božje skrivnosti, vaša vera bo vedno krepkejša in vaše življenje vedno bolj u-ravnavano po božji volji. Vaša maša bo aktivna. V »Katoliški knjigarni« v Gorici lahko kupite »Mali Misal« ali pa celotni misal dr. Metoda Turnška, ki ga je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu. Vsebuje ne samo vse maše za nedelje in praznike, ampak tudi posebne maše svetnikov, molitve za vsak dan, za popoldanske pobožnosti ter razne slovenske cerkvene pesmi.
Vprašanje. Rad bi vedel, v katerem jeziku je govoril Kristus.
R. N.
Odgovor. Kristus je govoril aramejski. Aramejščina je semitski jezik, kakor hebrejščina. Aramejščina je torej materinski jezik Kristusov. To je bil jezik, s katerim so govorili v Palestini .v prvem stoletju po Kristusu. V začetku so evangelij širili in pridigali v aramejščini. Izvirnik evangelija sv. Mateja je pisan v aramejščini. Izvirnik ni ohranjen. Imamo samo grški prevod tega evangelija. V času Kristusovem je bil hebrejski jezik samo liturgični, bogoslužni jezik in jezik učenjakov. Ljudstvo v svojem govoru ni rabilo hebrejščine, ampak aramejski jezik.
Ob priliki stoletnice prenosa sedeža lavantinske škofije iz Sv. Andraža (Labodska dolina) v Maribor se je 6. septembra 1959. udeležil proslav tudi sedaj že pokojni msgr. Mihael Toroš, apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije. Na sliki ga vidimo desno od pok. nadškofa msgr. A. Vovka. Levo od nadškofa sedi mariborski škof dr. M. Držečnik
Radio Trst A
Spored od 5. do 11. januarja 1964
Nedelja, 5. jan.: 9.30 Veseli motivi v slovenski pesmi. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za naj-mlajše: »Slavčka v viharju«. — 12.00 Slo venska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 Radijska novela: Ivan Cankar: »V samoti«. — 21.00 Iz slovenske folklore: »S koledniki po Sloveniji«.
Ponedeljek, 6. jan.: 8.30 Pesmi za praznik sv. Treh 'kraljev. — 9.00 Felix Mendelssohn - Bartholdy: Uvertura k scenski glasbi »Sen kresne noči«. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Iz slovenske folklore: »S koledniki po Sloveniji«. — 13.30 Božični motivi, — 15.15 Ansambel »Akademik« iz Ljubljane. —
17.00 Oddaja za najmlajše: »Petrčkove poslednje sanje«, pravljica. — 18.00 Glasovi iz. narave. — 19.00 Božič v pesmi. — 21.00 Giacomo Puccini: »Turandot«, opera v treh dejanjih..
Torek, 7. jan.: 12.15 Pomenek s poslu-šavkami. — 18.00 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj - 15. lekcija. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. —
21.00 Pregled italijanske dramatike. — 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti.
Sreda, 8. jan.: 11.45 Ameriški odmevi. — 12.15 Braili smo za vas. — 13.30 Pol stoletja melodij. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Ernesto Solvav« iz Tržiča. — 19.15 Higiena in
zdravje. — 21.00 IX. nagrada »Tržaškega mesta«, zaključni koncert »Prvega mednarodnega tekmovanja simfonične glasbe 1962«, ki ga je organiziral tržaški konservatorij »Giuseppe Tartini«.
Četrtek, 9. jan.: 11.45 Jugoslovanski pevci in orkestri. — 12.15 Za smeh in dobro voljo. — 18.00 Italijanščina po radiu: O-snovni tečaj - 16. lekcija. — 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. —
21.00 »Premetena vdova«, komedija v treh dejanjih.
Petek, 10. jan. 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: (10) »Trgovčeva sinova«. — 19.15 Radijska univerza: Vesolje okrog nas: (11) »Onstran Rimske ceste«. — 19.30 Z drugega mednarodnega zborovskega natečaja »Cesare Augusto Seghizzi«. Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Piva nagrada za mešani zbor in Zbor »Antonio Illersberg« iz Trsta. Prva nagrada za moški zbor. Natečaj je bil registriran v dvorani »Unione Ginnastica Goriziana« 7. in 8. decembra 1963. — 20.30 Gospodarstvo in delo. —
21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota, 11. jan.: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Zimski turistični razgledi. — 15.30 »Moč uniforme«, burka s petjem v -treh dejanjih. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: (7) »Trubarja nadaljuje in zboljšuje Krelj«. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Komorni zbor iz Celja. — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
'H1""""1"11 ""'""""H    ......................................................................    umnim............................................................................................................................................................................      n.............................................................................minulimi..........
15.
(Iz zapiskov zareškega župnika)
»Bolj ko razmišljam,« je pretrgal mučno tišino p. Nazarij, »tesneje mi je pri srcu. Papeži so obsodili brezbožni komunizem' kot nauk, kot zgodovinsko dejstvo in še zlasti kot praktično izvedbo socialne revolucije. Komunizem je nekaj bistveno sla-slabega, je rekel Pij XI., zato pa ne bo prav v nobeni reči z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture. Kdor se bo dal zavesti v zmoto, da bi pomagal v svojem kraju komunizmu, ga bo za to zmoto prvega zadela kazen. Cim višja je v deželi krščanska kultura, tem huje bo zadivjala jeza brezbožnikov.« — »Toda p. Nazarij,« ga je prekinil p. Sofronij, »naše ljudstvo se ne bori in ne umira za zmago komunizma, pač pa za narodno osvobojenje. Vedno je sužnjilo, zdaj se mu nudi edinstvena zgodovinska prilika, da se otrese vseh tujcev. Borba za narodno osvobojenje pa je nekaj dobrega in svetega, saj nam je sam Bog zasadil v dušo narodno zavest in težnjo po svobodnem razmahu narodne kulture.« — »Tragična zmota primorskih Slovencev je prav v tem,« je telitnd pribijal p. Nazarij, »da postavljajo na prvo mesto narodne koristi in šele potem verske in da menijo, da se borijo za
svobodo, medtem ko si z lastno krvjo gradijo komunistično vladavino.« — »Tako je!« mu je segel v besedo p. Ciprijan. »Skrivnost hudobije, o kateri govori sv. pismo, je na delu. Vaše ljudstvo pa ni poslušalo Cerkve, ni poslušalo papeža! faradi 'tega jim Bog pošilja silno blodnjo, da’ verjamejo laži, da bodo obsojeni vsi, kateri niso verovali resnici, ampak so pritrdili krivici.” (2 Tes 2, 12). Niso verovali duhovnikom, ki so jih svarili, pritrjevali pa so zapeljivcem, pustolovcem, banditom!« — »P. Ciprijan!« mu je gvardijan presekal besedo, »prepovedujem vam tako govoriti! Takoj mi pojdite v svojo celico in za pokoro, per penilenza, preberite iz Rožic sv. Frančiška zgodbo o treh razbojnikih in poglavje o popolni ljubezni.« — »Grem,« je odhajal p. Ciprijan, »zahtevam pa premestitev, takojšnjo premestitev!«
»Pridite!« me je tedaj potegnil za seboj p. Oto, »greva na volišče!« — »Na volišče? Pod granate?« — »Saj pravite, da hočete bili v vsem s svojim ljudstvom! Ja ne prijaše satan na nemški granati prav v šolo! Cisto zadaj se bova ustavila, nihče naju ne bo opazil. Greva, pa naj se pes obesi!«
Stekla sva preko trga in se prerinila v šolsko dvorano. Obstala sva lik vrat. Med glavami stoječih sva lahko vse videla, sama pa sva ostala docela neopažena. Spredaj na steni je visel križ, pod križem je za katedrom govoril tov. Zdravko. Poslu-
šalo ga je kakih 40 moških in 20 žensk.
»Volitve po' vseh pravilih v tam hipu niso mogoče,« je pravil. »Cas je težak, Nemec ropa po deželi, moški so na fronti. A treba je, da si v teh zapletenih razmerah postavimo krajevno oblast in osrednjo vlado. Zato izvedemo občinske in državnozborske volitve. Poživljam vas, da takoj zdaj izvolimo občinski svet, ki ima nalogo buditi narodno zavest ljudstva in mobilizirati vse gospodarske zmožnosti za osvobodilni boj.«
Tov. Zdravko je tedaj nekako pozabil na volitve in je brez nadaljnjega imenoval 13 članov v občinski narodnoosvobodilni odbor. Volivci so prikimali. Polovica imenovanih je bila moških in polovica žensk. »Enakost za vse!« je razlagal Zdravko.
»Zdaj pa,« je povzel Zdravko, »bomo volili poslance v državni zbor, to je v prvi slovenski parlament v osvobojeni domovini. Zbor demokratično izvoljenih poslancev se bo čez teden dni sešd nekje v Kočevju in bo pred mednarodno javnostjo prevzel zakonito predstavništvo slovenskega naroda. Poslanska skupščina si bo izvolila narodno vlado, ki se bo imenovala ..Slovenski narodnoosvobodilni svet” (SNOS). S tem, da Primorci pošljemo v parlament svoje poslance, dokažemo pred vsem svetom, da je Primorska nepreklicno in dokončno vključena v zedinjeno Slovenijo.«
V istem hipu so zagrmele silne detonacije. Topovsko streljanje je bilo že čisto blizu. Srca so zatrepetala, preplah in groza sta nam začela lesti po hrbtu, vse je drgetalo v nas. Tov. Zdravko je vidno prebledel, a je vseeno nadaljeval:
»Volilni zakon določa, da ima vsakih tisoč volivcev' pravico do enega poslanca. Ker Velike Zabije nimajo tisoč upravičencev, se priključijo Sv. Križu. Obe občini bosta imeli združno dva poslanca. Vsakdo ima svobodno besedo, da iskreno izrazi svoj da ali ne. Kar govorite in odkrito povejte svojo misel.«
Spot je umolknil, kajti zunaj je topovom rezko in udarno odgovarjala vrsta rafalov.
Tov. Zdravko je skupščini predlagal dva preprosta moža. Vsi so molčali. Pa je vstal kriški župnik in spregovoril: »Naša država je v samih porodnih bolečinah. Zato rabi modrih in izkušenih voditeljev. Predlagana nimata potrebnih sposobnosti. Zato predlagam za poslanca g. Franja Frankc-viča.« Moža, ki ju je bil predlagal Zdravko, sta vstala in odklonila imenovanje. Da se ne čutita zmožna, sta rekla. »Torej si volite advokatov'! Ti so najbolj zmožni!« je sikal tov. Zdravko. »Predlagal sem preproste može, ker želim, da bi vsi postali zmožni tudi za še tako odgovorne službe. Mi hočemo dvigniti ljudstvo! Razumete? Kdor je zmožnejši, naj stoji ob strani manj
zmožnemu in naj mu svetuje!« Pa se je oglasila neka ženska: »Torej bom svetovala. Gospod Franjo pozna vse naše potrebe in težnje. Njemu vsi zaupamo, njega hočemo.« Skoro vsi volivci so pritrjevali: »Tako je! Franja hočemo!« — »Bogataše hočete za poslance?« je ugovarjal Zdravko. »In koritarje!« mu je pomagal suhljat moški. »Kdo je to?« sem šepetajo vprašal zraven stoječega znanca. »Kraljič je! Veliko let je preživel v Franciji in tam je postal komunist.« Tedaj se je dvignil žabeljski župnik in menil: »Ako zremo na kandidate s stališča sposobnosti, je g. Franjo najbolj primeren. Nočem pa niti misliti, da bi kdo pri tako važnih volitvah zasledoval drugačne cilje in da bi...« — »Vi govorite v cerkvi, a tu molčite!« ga je prekinil Kraljič. »Protestiram proti tej žalitvi !« je kriški branil sobrata. »Rečeno je bilo, da sme vsakdo svobodno govoriti.«: — »Tudi mi protestiramo!« se je y imenu Velikožabeljcev oglasil Maks Troha. »Da ne zna ta Kraljič držati svojega gobca!« je bila huda mlajša ženska. Kraljič je sklonil glavo in molčal.
Tov. Zdravko je uvidel, da je vsako nasprotovanje zaman. Pristal je na Franjevo izvolitev. V zboru volivcev je padel nadaljnji predlog: »Drugi poslanec naj bo nekdo iz Velikih Žabelj, Roman Romanov!« Vsi so pristali. Volitve so bile tako zaključene.
(se nadaljuje)
r .
I lORISKE U	NOVICE
Božična slovesnost v goriški stolnici
Kakor z veseljem leto za letom pričakujemo svete božične praznike, tako se goriški Slovenci veselimo zadnje nedelje v decembru, ko imamo v stolnici zahvalno slovesnost s koncertom božičnih pesmi. Ta slovesnost je že sama na sebi nekaj velikega, saj pomeni skupno zahvalo Vsemogočnemu za vse prejete dobrote. Pomeni pa tudi bratsko srečanje Slovencev ob Soči, ki jih druži katoliška zavest ter ljubezen do materine besede in lepega petja.
Udeležba pri koncertu zavisi navadno od vremena; smo pač v zimskem času in moramo biti na vse pripravljeni. Letos smo bili v tem oziru srečni, saj je bil v nedeljo naravnost pomladanski dan. Ljudje so prihiteli iz vseh delov mesta, iz bližnjih in daljnih vasi. Na koru so se zbrali razni pevski zbori. Zastopana je bila skoraj vsa Goriška. Sodelovali so zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, Dekliška Marijina družba iz Gorice, cerkveni zbori iz Števerjana, Pevme, Št. Mavra in Podgore. Zbore je vodil g. Stanko Jericijo, z orglami pa jih je spremljala Lojzka Bratuževa.
Po prvi ljudski božični pesmi je stopil na prižnico g. Jože Jurak. S prepričljivimi besedami nam je govoril o Jezusu-učlovečeni Besedi, o neizmerni božji ljubezni, o Mariji, najsvetejši materi vseh časov, o človeku, ki se je do njega ponižal sam Bog, da ga posveti in odreši. Govornik je svoje misli uokviril v božični čas in nas približal jaslicam, da je v naših srcih vztrepetalo nekaj kakor božična lučka, ki izžareva ljubezen in hvaležnost do božjega Deteta. To smo še bolj živo občutili, ko se je po govoru oglasila s kora kot prva točka sporeda večno lepa Sveta noč, pesem spominov in sladkega domotožja. Tej so sledile Raduj, človek moj, Rajske strune, Zvezde svetlo sevajo in Otroci, veselje. Združeni zbori so vse pesmi zapeli z občutkom, glasovi so se lepo ujemali. Posamezne točke je povezoval msgr. Močnik.
Sledil je slovesen blagoslov s petimi litanijami. Vmes so se glasili lepi božični odpevi, ki so jih peli tudi po cerkvi. Najbolj pa je ljudsko petje prišlo do izraza pri zahvalni pesmi, ko je mogočno in svečano zadonelo iz vseh grl: »Hvala večnemu Bogu«.
Slovesnost sta zaključili pesmi Glej, zvezdice božje in Kaj se vam zdi.
Kar je lepega, vedno prehitro mine. Tudi mi bi bili radi še poslušali naše lepe božične pesmi, toda slovesnost je bila končana. Vsi pa smo si gotovo želeli, da bi se to pomembno slavje ponavljalo iz leta v leto. Bili smo tudi hvaležni prirediteljem in pevcem, saj vemo, koliko truda in požrtvovalnosti zahteva tak nastop.
Udeleženka
Dvajsetletnica nasilne smrti duhovnika Alojzija Obida
Dne S. januarja poteče dvajset let, od kar so komunisti umorili zglednega duhovnika Alojza Obida, ki je bil prvi in doslej tudi zadnji imenovani župnik za faro Podsabatin. Tisti usodni dan so ga komunisti prijeli v Št. Mavru in ga peljali štiri kilometre daleč proti podsabo-tinskemu pokopališču in ga tam ustrelili. Pokopali so ga v neko kaverno. Po enem letu so ga vaščani našli in njegove ostanke prepeljali na goriško pokopališče, kjer sedaj počiva.
Duhovnik Alojz Obid je bil doma iz Sv. Leonarda v Benečiji. Bil je skrajno preprost in do vseh dober. Ljudje iz Pod-sabotina se ga še danes s hvaležnostjo spominjajo. Spomnimo se ga tudi mi v molitvi in naj prosi v nebesih za tako •preizkušeni slovenski narod in za svoje brezčutne morivce.
Zavod sv. Družine ob vstopu v novo leto
Spet se bo naša ljudskošolska in srednješolska mladina te dni vrnila v zavod sv. Družine. Petintrideset jih je letos. Slovenske šolske sestre si skrbno prizadevajo, da bi naša mladina imela v zavodu svoj drugi dom, bila zdrava, vesela, lepo oskrbovana glede študija in duhovne rasti ter deležna krščanske in domoljubne vzgoje. Da bi zavod mogel nuditi čim več, vodstvo zavoda resno razmišlja, kako bi se poslopje moderniziralo ali pa zgradilo novo, ki bi popolnoma odgovarjalo zahtevam sedanje dobe. Svojim rojakom se toplo priporoča, da mu z nasveti in iskanjem fi-
nančnih sredstev priskočijo na pomoč in tako pripomorejo k čim prejšnji uresničitvi te velike zamisli. Istočasno se zahvaljuje vsem znanim in neznanim dobrotnikom, ki so zavodu v preteklem letu stali ob strani. V zavodski kapeli se jih sestre, gojenci in hišni duhovnik vsak dan hvaležno spominjajo.
Števerjan
Spet nov grob na našem pokopališču. Ravno na božič smo položili k večnemu počitku dolgoletnega števerjanskega grobo-kopa Rudolfa Tomažiča. Kljub revščini in trpljenju, ki sta ga spremljali vse življenje, je dočakal 82 let. še posebej zadnja tri leta so bila zanj pravi križev pot: zlomil si je pri padcu v sobi prej eno in potem še drugo nogo. Od tedaj pa je bil več v bolnici kot doma. Pred nedavnim so mu morali odrezati eno nogo.
Za vse trpljenje mu bodi Stvarnik dobrotljiv plačnik! Vsem njegovim pa naše iskreno sožalje.
Ij" 'I*	'T'
Ob konou leta je dobro, da objavimo v premislek našim ljudem številčno sliko našega prebivalstva v preteklem letu 1963. Rojenih je bilo 9 otrok (3 ženske in 6 moških); umrlo je 13 oseb (6 žensk in 7 moških); porok je bilo pet. Toda pripomniti moramo, da je od petih le ena nova družina ostala v Števerjanu. Kot je razvidno, nič lepa slika. Znaki kažejo, da se staramo in izumiramo.
Zadnji povišek blokiranih stanovanj
S prvim januarjem 1964 je zapadel zadnji povišek blokiranih stanovanj po zakonu iz leta 1955 in 1960. Zakon iz leta 1960 je podaljšal blokiranje stanovanj do 31. decembra 1964. Vsa blokirana stanovanja bodo letos povišana za nadaljnjih in zadnjih 20 odstotkov. Ta povišek bo znižan na 10 odstotkov v sledečih primerih:
a) v primeru, da živi najemnik v slabih gospodarskih razmerah ali pa ima velike družinske obveznosti;
b) v primeru stanovanj, ki so bila dana v najem po 31. marcu 1945 in do 1. marca 1947;
c) oproščeni bodo vsakega poviška prostori, ki služijo za stanovanja, kakor kleti, podstrešja in podobno in ki nimajo vseh pogojev, ki jih zahteva higiena. Prav tako bodo oproščeni vsakega poviška reveži, invalidi, slepi in upokojenci socialnega skrbstva, vojni invalidi in invalidi zaradi dela ter podobne kategorije.
Nov oddajnik TV za Goriško
Tržaški sedež italijanske radiotelevizije obvešča naročnike goriške province, da je s ponedeljkom 30. decembra začel delovati nov televizijski oddajnik na hribu Sv. Mihaela, določen za II. program TV. Goriški naročniki TV bodo zato morali usmeriti svoje aparate na 24 kanal s frekvenco 494.501 Mc/s.
Zvišana cena mleka
Z novim letom bodo gospodinje v Gorici morale plačevati mleko po mlekarnah po 110 lir za liter. Pokrajinska zveza kmetovalcev se je nedavno namreč obrnila na goriškega prefekta, naj dovoli ponovno zvišanje cene mleku, da bodo kmetovavci lahko kos izdatkom, ki jih imajo pri živinoreji.
Pri Gradežu so odkrili še eno podmornico
Petnajst milj od obale pri Gradežu so s pomočjo posebnih elektronskih aparatov odkrili pretekli teden trup še ene avstro-ogrske podmornice. Domnevajo, da je bila potopljena v času med prvo svetovno vojno v letih 1914-1918. Verjetno gre za podmornico vrste »U-41«. Dolga je 50 m in leži v globini 25 m. Ko bo vreme ugodno, jo bodo pomorske oblasti, ki so bile o najdbi obveščene, dvignile z dna.
Maloobmejni promet v novembru
Maloobmejni promet na goriškem področju je bil v novembru za 1500 oseb večji kot pa v oktobru. S potnimi listi je prekoračilo mejo pri Rdeči hiši 13.386 italijanskih in 4.744 tujih državljanov v obeh smereh. Z navadnimi prepustnicami je potovalo preko meje 27.344 italijanskih in 69.199 jugoslovanskih državljanov. Z dvo-lastniškirni dovoljenji je potovalo preko meje 1711 italijanskih in 544 jugoslovanskih državljanov, z izrednimi dovoljenji pa 948 italijanskih in 249 jugoslovanskih državljanov.
Prvi pregled živine po hlevih
Pokrajinski živinozdravnik dr. Germi-netti je na prošnjo podal izjavo o prvem pregledu živine v naši deželi. Izjavil je, da je bilo delo pregleda naporno, saj so obiskali 1900 hlevov s skupno deset tisoč glav živine. Zdravje živine je na splošno zelo dobro. Na 1900 hlevov' živine so našli le 320 primerov okuženja. Vendar, je izjavil zdravnik, je od zdravja živine v veliki meri odvisno tudi zdravje ljudi. Kajti deset odstotkov obolenj za jetiko pri otrocih je pripisati prav mileku okuženih krav, zlasti tam, kjer uživajo nezavreto in ne-pastorizirano mleko. Nadalje je izjavil živinozdravnik, da je zaprosil ministrstvo
Nova župnija v Trstu
Z odlokom dne 30. novembra je bda u-stanovljena v Trstu nova župnija, in sicer na iGreti. Novo župnijo sestavljata del bar-kovljanske in del rojanske župnije. Upravljali jo bodo redovniki karmeličani, ki imajo svojo redovno hišo na Greti.
Potreba po novi župniji se je čutila že dolgo. V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih na Greti mnogo stanovanjskih hiš, pa tudi osnovna in nižja srednja šola. Greta je postala veliko središče. Nova župnija šteje okrog osem tisoč prebivavcev. Za nekaj časa bo služila za župno cerkev kapela Karmelske Matere božje v redovni hiši, dokler ne bo zgrajena nova cerkev.
Nova župnija je začela z delovanjem v nedeljo 15. decembra. Vpričo nadškofa so prebrali odlok o novi župniji, nakar je imel g. nadškof sveto mašo.
Pogajanja za novo župnijo so bila dolga. Upamo, da je poskrbljeno tudi za slovenske vernike, ki jih je v novi župniji precejšnje število. Če se bodo naši upi izpolnili, potem nastanek nove župnije toplo pozdravljamo in ji želimo plodno delovanje.
Smrt duhovnika Di Giacomo - Jakliča
V Trstu so pokopali devetdesetletnega monsignorja Alojzija Di Giacomo - Jakliča. Njegov oče je bil doma v Ribnici na Dolenjskem. Pokojni je bil dolgo let katehet v italijanskih osnovnih šolah in voditelj škofijskega misijonskega urada. Zelo rad je hodil po gorah. Niti najvišjih evropskih vrhov se ni ustrašil, še letos je bil na Vi-šairjah. — Naj mu bo Bog dober plačnik.
Božič v ledu
Za božič so Tržačani živo občutili, kaj pomeni sprememba temperature. Na sveti večer okrog šeste ure je začelo snežiti, a sneg se je kmalu sprevrgel v dež. V višinah je bila višja temperatura, zemlja pa je bila zmrzla in tako je dež sproti zmrzoval. Že ob sedmih zvečer je bilo vse pokrito z ledom. Položaj se je slabšal od minute do minute.
Za ljudi, ki so hoteli domov, so se začele velike težave. Avtobusi in filovije niso mogle več obratovati. Vsak si je moral pomagati, kakor je vedel in znal. Posebno težko je bilo za tiste, ki stanujejo v višjih legah mesta. Mnogi so se trudili ure in ure, da so prišli domov. Openci, ki so odhajali ob enih ponoči s tramvajem iz mesta, so prišli na Opčine šele ob sedmih zjutraj. Okrog 150 ljudi so sprejeli v bolnico zaradi polomljenih rok in nog. Veliko dela imajo tudi mehanične delavnice s potolčenimi avtomobili.
Kakšno je bilo stanje v mestu za božič, najbolje pove udeležba pri. sveti maši v cerkvi. Polnočnice so bile slabo obiskane.
*
V neki mestni cerkvi je prišla k prvi sveti maši le ena oseba, ob sedmih se je zbralo 5 ljudi, ob osmih okrog dvajset in ob devetih približno 60. Polem se je počasi boljšalo. Dež je talil poledico in proti večeru so bile ceste proste.
Ljudje so bili močno prizadeti tudi, ker je umolknila slovenska radijska postaja. Zaradi teže nabranega ledu se je na Tr-steniku utrgala oddajna antena in tako smo bili za praznike brez božičnih pesmi. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo takega božiča.
Duhovna obnova za božič v Sv. Križu
V dneh od 19. do 22. decembra je bila v Sv. Križu pri Trstu duhovna obnova kot priprava na božične praznike. Vodil jo je č. g. Jože Jurak iz 'Gorice. Medtem ko so otroci in ženski svet še kar zadovoljivo prihajali h govorom, so pa moški napravili videz, kot da je Sv. Križ brez njih, kar je seveda napačno, saj bodo
za zadostno količino cepiva proti parkljevki. Ta se na srečo sicer ni še pojavila v naši pokrajini, bili pa so v videmski pokrajini že štirje primeri okuženja. — V kratkem nameravajo začeti z drugim pregledom živine, ki pa bo šel hitreje izpod rok, ker imajo že izkušnje od prvega pregleda.
Podražitev mestnih avtobusov
V soboto 28. decembra so stopile v veljavo nove tarife na mestnih avtobusih. Navaden vozni listek je zvišan na 50 lir ob delavnikih in na 60 ob nedeljah; povratni pa 70 lir ob delavnikih, nočni pa 60 iir ob delavnikih in 70 ob nedeljah.
tudi oni nekega dne morali stopiti pred Boga in položiti obračun o svojem delu.
Ljudskošalska mladina pa je imela svoj dan v soboto 21. decembra. Zjutraj se je polnoštevilno udeležila sv. maše in pristopila k sv. obhajilu, popoldne pa je prisostvovala skrbno pripravljeni in lepo izvedeni božičnici v šolskem poslopju. Pred jaslicami so učenci in učenke vseh razredov peli, deklamirali in zavzeto nastopali, g. Jože Jurak pa je podal božično misel. Otroke in prisotne starše ter učiteljski zbor je popeljal v duhu preko morja v dežele pod ekvatorjem, kjer tudi živijo velike skupine Slovencev in se otroci po šolskih tečajih prav tako veselijo božiča, ki pa je žal manj slikovit in poetičen kot naš, saj se obhaja prav na začetku poletja in bi bilo nemogoče zapeti pesem: »Jezus se joka na glas, ker mu v hlevčku je mraz.«
Letos za božično noč pa je Sv. Križ postal osrednje svetišče ne samo za vse zamejske Slovence iz Tržaškega in Goriškega, temveč tudi za naše ljudi onstran meje. Tržaški radio je namreč prenašal polnočno mašo in govor g. župnika Jožeta Kunčiča. Ubrano zborovo petje je tako po radijskih valovih napolnilo prostore nebroj slovenskih domoiv in jim pričaralo toploto božične skrivnosti.
Č. g. Karel Kozina bazoviškim faranom
Že več kot pol leta je preteklo, odkar smo se ločili.
Lep spomin na leta, ki sem jih preživel med Vami! Skrbni, pridni, veseli in pošteni ljudje, o čemer priča dejstvo, da je skoraj v vsaki hiši Katoliški glas, lepo število duhovnih knjig, zlasti lepa knjiga o Fatimi.
Prepričan sem, da ste se na božič lepo pripravili, saj samo krščanski božič lahko prinese v srca, v družine in med narode Kneza Miru, brez katerega ni pravega življenja. Božič ne pomeni le milino in domotožje po nebeški domovini, ampak tudi pripravljenost na žrtve, ki so potrebne, da na zemlji živimo po božji volji.
Vam, dragi bazoviški farani, vsem znancem, zlasti pa duhovnim sobratom pošiljam topla novoletna voščila
Karel Kozina 206, Av. de la Couronne, Brussel.
O Bogu in našem odrešenju
Tako se imenuje nova veroučna knjiga za prvi razred enotne srednje šole, ki je pravkar izšla v Trstu. Odobrila jo je koncilska kongregacija in jo tudi pohvalila, učbenik ima 31 poglavij in v dodatku molitvene in učne obrazce. Odlikuje se po jasno in logično razloženem nauku. Sko-ro pri vsakem poglavju je tudi slika, kar napravlja knjigo še bolj privlačno. Knjigo je natisnila tiskarna Graphis. Na razpolago je v naših knjigarnah.
Postopna ukinitev
tramvajskih prog
Tržačani smo z veseljem, obenem pa tudi z nekoliko otožnosti izvedeli, da misli tržaška občinska uprava postopoma ukiniti še preostale tramvajske proge št. 3, 6, 8, 9. Stvar je potrebna predvsem zaradi vedno na novo naraščajočega prometa. Prav zaradi tega bodo baje z deli pričeli pri št. 6, nato 8 in končno 3 in 9. Govori se, da naj bi bilo do leta 1969 vse delo smotrno opravljeno. Namesto starih preizkušenih tramvajev bodo brzeli po imenovanih progah hitri in lažje se umikajoči avtobusi oz. trolejbusi.
DUšNOPASTISKI tečaj zamejskih duhovnikov bo v letu 1964 v videmski škofiji v Italiji in sicer v Domu duhovnih vaj v Tricesimo zadnji teden meseca avgusta.
ZOBOZDRAVNIKA Dr. VRTOVEC DINO Dr. VRTOVEC JOŽE
Specialista za ustne in zobne bolezni asistenta na zobozdravniški univerzitetni klini v Padovi
želita srečno novo leto
TRST	VIDEM
ul. Merca Dante 1/1	ul.	Aquileia	94
Tel. 68349	Tel. 62798
Tudi budisti znajo biti nestrpni
Belgijski pater Robert Willichs, misijonar v Južnem Vietnamu, je opozoril svetovno javnost na nasilje, kateremu so zadnje čase izpostavljeni katoličani v Južnem Vietnamu. Zadnja dva tedna v novembru in v začetku decembra so bili napadi na katoličane na dnevnem redu. Budisti so neovirano napadali hiše katoličanov, jih ropali in požigali, katoličane pa pretepali, mučili in zapirali. Pet župnikov je moralo zapustiti svoje fare, ker niso bili več varni življenja. Najbolj žalostno pri tem je bilo dejstvo, da so krajevne oblasti mirno gledale to divjanje in namesto napaden-cev ščitile napadavce. »Ce je svetovni tisk pošten,« je dejal p. Willichs, »naj obsodi sedanje preganjanje katoličanov v Južnem Vietnamu z isto zavzetostjo, kot je to delal za časa Diemovega režima v korist budistov. In če tega ne bo storil, bo s tem dokazal, da je pristranski in da na tihem odobrava nasilje zoper katoličane, kar nas seveda ne bi začudilo, saj smo že večkrat prisostvovali krivicam zaradi molka, kadar je šlo za Cerkev in njene pravice.
DAROVI
Za Alojzijevišče: Marinšek Marija, Rim 2.000; N. N. 1.000; Semolič Olga 1.000;, N. N. 5.000; I. B. 5.000; N. N. Placuta 5.000; Persolja Valentina v spomin pok. sestre Angele 500; N. N. Sovodnje namesto cvetja na grob pok. Alojzije Tomšič 2.000; F. P., Gorica 5.000 lir.
Vsem dobrotnikom se prav iz srca zahvaljujemo.
Za Marij anišče: V počastitev spomina pokojnega Jadrana Dolenc iz Opčin daruje teta Marija 5.000; v spomin istega pokojnega Marija Babič 2.000 lir.
Bog povrni!
Za misijonarja Štanta na Madagaskarju
darujejo rupenski farani 15.000 lir.
Svetoivanski Marijin dom v Trstu: Zbirka v letu 1963, do 17. dec. 882.590 lir. Ga. Nadja Žerjal darovala namesto cvetja za pok. bratrancem Adrijanom L. 4.000. Celokupna dosedanja zbirka lir 3,471.694.
Vsem blagim dobrotnikom hvaležno voščimo srečno novo leto.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija Ober-ti v spomin pok. moža 6.000; Pipan Štefanija 1.000; U. J. 1.000; Amalija Z. 5.000; M. L. 1.000; Z. J. 5.000; Danica Novak 20.000; za obletnico mamine smrti Justina Marsič 2.000; Fabijan Marija v spomin umrlega svaka 1.000 lir in v spomin pok. .dekana Gabrijela Piščanca 1.000; Pahor Milka 1.000; dr. Škerl Lojze 7.500; Jože Jamnik 4.000; Miklavž 2.000; Vertovec in Strgaus 2,000; VVidmann 1.500; Kerševan Veronika 1.000; Frančiška Zimola 4.000; Avrelija Mihelič 1.000; A. B. 2.000 lir.
Bog plačaj!
Za Katoliški dom: Cej Jožef 500; N. N. 2.000, Leban Marinka 500; N. N. 2.000; Uršič Marija 1.000; Poearini Alojzija 1.000; Munih Katarina 1.000; Humar Zolija 1.000; družina Žgavec 1.000; Fani Kralj 500; Žigon Marija 500; U. Z. 3.000; N. N. 10.000; F. P., Gorica 5.000 lir.
Za Zavod Sv. Družine: I. B. 5.000; N. N. 1.000; Podporno društvo - Gorica 20.000; grof Coronini 2.000; M. R. 5.000; družina Košuta 5.000; gospod Bratina - Tržič 10.000; N. N. 2.000; namesto cvetja na grob pok. Andreju Gabriellj, koleginje hčerke Jelke 3.000; Trgovina Martelani 5.000 lir.
Naj božje Dete dodeli vsem plemenitim dobrotnikom polnost svojega blagoslova v novem letu; pokojnini pa rajski mir!
Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.)
specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi TRST ul. Mercadante 1/1
vogal ul. Carducci-ul. Milano tel. 68349
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 794 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
NOVICE