Št. 13. Druga izdaja V Gorici, 22. junija 1897. Tečaj V. Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto bo kr. -mij Za tuje drž. več poštni stroški. „ S o č a “ z ,Gosp. Listom* in .Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9. Rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgrovorni urednik Vinko Levienik. — Tiska in zalag-a „Gor. tiskarna** A. Gabršček (odgrovoren Jos. Krmpotič). Govor ital. posl. dr. Hortisa, g-lavneg*a g-ovornika zoper predlog*.*) Visoka zbornica! Bilo bi zares na mestu, da bi zaklicali nasprotnikom stare besede: „Gracchos de seditione qnerentes quis tulerit?*1 (Kdo bi trpel, da bi se Graki pritoževali ob uporu?) Vsi, ki poznajo razmere, v istini se čudom čudijo, da so gospodje tak predlog stavili ter še terjajo nujno obravnavo. Da gospodje igrajo jagnjeta, celo žrtvena jagnjeta, nikogar ne bo motilo, kdor pozna njihovo taktiko. Dočim druge tožijo, zmirorn krepko taje, kar so sami storili. Kar so gospodje vse leto, in žal, že več let počenjali, to početje je dorastlo med volitvami vrha tur noče prestati. Še tretjega t. m. je bila v bližini Trsta ranjena finančna straža, trudeča se, da obrani dva pretepana meščana. Jedva pred nekaj tedni je bila brez vsakoršnega izzivanja redovitim naskokom vzeta hiša vaškega načelnika (capoville) poleg trsta, (Čujte!) žena in otroci nečloveški zasramovani, načelnik sam s kamenom ranjen. Sploh je kamenje najljubše orožje tem vednim nepokojnežem. (Jako dobro) Da. poudarjam, vednim nepukojnežem, ker že leta in leta ne nehajo izzivati, zasramovati in pretiti. V naših deželah so te stvari nekaj razmeroma novega, in lahko sveto trdimo, nekaj od zunaj zatrošenega; toda propaganda raste dan na dan ter se pospešuje z vsemi sredstvi. Ta stremi za svestnim in jasno izraženim smotrom: nas Lahe zatreti, prognati, kar naravnost v morje potisniti. (Veselost.) Kar pravim visoki zbornici, ni nikako pretiravanje, saj gospodje glasno pravijo: Kamenjajte Lahe, z njihovo krvjo hočemo osvojili deželo, v morje ž njimi! (Veselost.) Žal, da je boj ljudem kakor prirojen, in kdor se bori za blage vzore, spoštujemo ga, in naj se tudi bojuje zoper nas. Slovanski narod je bojeval hrabre bitke ter izvojeval slavne zmage. Dodeli mu Bog. da si pribori ono svobodo, katero sme po pravici zahtevati za-se vsak omikani narod. Boj pa, katerega bojujejo zoper nas Slovenci in Hrvatje, je že v kali neplemenit, krivičen : neplemenit v sredstvih, neplemenit, krivičen in blazen glede smotra, katerega menijo doseči. Neblag in nepravičen, ker jih nismo nikoli zasledovali: mir so nam oni odpovedali. Ako nas bi kdaj bila volja, bojevati se zoper nje, v drugih časih bi pač bili imeli moči, zmagati je. Da se jih o prvem prihodu ni rado videlo — gospodom se še ni posrečilo, da bi bili izpreobrnili svet na svoje zgodovinske hipoteze — je lahko razložiti, saj so prišli v spremstvu tistih, katerih ne mi, ampak zgo- *) Prinašamo tudi ta govor tržaškega poslanca ■z splošno vol. skupine, da se prepričajo čitatelji, kako znajo Lahi zavijali dejstva in kako se kažejo kot nedolžne ovčice, ki ne store nikomur nič žalega. Kdor npazuje primorsko politiko že več let sem, ta se je gotovo prepričal, da so vedno in povsod favorizo-'ani le naši nasprotniki. In iz tega govora bo raz-"dna marsikatera trditev, ki ni resnična. Ta gospod Poslanec je bil celo tak6 drzen, da se je zlagal že Pn prvem primeru, katerega je navajal proti Slovencem, češ, da sta bila ranjena dne 3. maja dva bilančna stražnika, ko sta branila dva pretepana bieščana. Sodnijska razprava, ki se je vršila tega (neseca (junija) pred deželnim sodiščem v Trstu, pa J® dognala, da sta bila napadena tinančna stražniku n(' Laha, katerega je sodišče tudi obsodilo na 10-b'esečno ječo. Iz tega primerljaja naj si čitatelji sto-jjJ° svojo sodbo o verodostojnosti vsega govoia. — dovina imenuje barbare; vendar čim so se enkrat bili tu naselili, ni jih nikdo nadlegoval, in oni, katerim bi bil največji interes, da bi je bili izpodrinili, Benečani, ki so vendar nad 500 let gospodovali vsemu ister-skemu pobrežju, ti jim niso storili nič žalega, niti z mirnim proselitizmom ne. Ako bi tačas bili Lahi hoteli, lahko bi bili kaj enakega storili, kar so v drugih časih druge narodnosti brezobzirno zvršile. Ponosno pa pravim, da nismo tega niti poskušali, nikar pa zvršili. To naše veledušno postopanje nam zdaj Slovenci vitežki plačujejo; da se pa vitežki vedejo proti nam, ne bode nikdo rekel, kdor pozna njihovo ravnanje. Ponavljam: mir so nam oni odpovedali. Dočim smo jih mi puščali čisto v miru na njihovih dvorih in selih — kajti mest niso imeli v nas nikoli — radi bi naša mesta naskokom vzeli; toda ne z duševnim orožjem, ampak z gorjačami in kamenjem in ravnokar z nakopičenimi samokresi in puškami. (Vrlo!) Mi jim nikoli nismo rezali trt, nikoli pustošili nasadov, pretili njihovi imovini in družinam s požigom in pomorom, kakor so oni nam tolikokrat storili in nam še delajo. Da se jim ni o pravem času zabranilo, bili bi se vzdignili s hribov dol na Trst; s kakšnim namenom, uči tržaška zgodovina od leta 1868,' ko je kri tekla po tržaških cestah, in je stroga, vestna preiskava najjasneje pokazala, čije roke so prelivale kri. Ta, gospoda moja, žal, ni ena izmed zgodbic, kakor si jih nasprotniki mojsterski izmišljajo zoper nas. Ustanovili smo jim, vsak Tržačan lahko sveto potrdi, več kot izza 30 let že proste volje slovenske šole v tržaški okolici (Cujte! Cujte!) ter vsako leto skrbimo za-nje; zdaj zahtevajo slovenskih šol v mestih, kjer je neznatna manjšina Slovencev. Zdaj hote za Primorsko jezikovno naredbo, ki nam bi vživala, ne dveh, marveč 4 jezike, in med temi 2 slovanska, naredba, ki bi oficijalno izročila vse oblasti njihovim rokam, dočim se že leta in leta trudijo, da bi prišli vsi javni uradi njihovim sovercem v last. (Tako je!) Žal, se jim je toliko posrečilo, da razmeroma njihovo število že prevaguje ono vseh drugih. Z duhovskimi mesti se godi tako, da se naši dijaki pomišljajo, posvečevati se bogoslovju, kajti dobro vedo, kaka trnjeva pot jih čaka po semeniščih in pozneje v življenju. Tako so se polastili duhovskoga in uradniškega stanu ter grene življenje tistim, ki se ne skladajo z njihovim mišljenjem; bodi. mi svobodno povedati, s sredstvi, ki imajo skoro podobo smotrene in vohunske politike. Ovajajo sploh vse, visoko in nizko; male in slabe bi pač rad branil, višji me ne trebajo; da, kar se dostaje vlade, nam Lahom gotovo ni dolžnost, braniti jo. To poreko vladni gospodje: Baš stvar, da nas Lahi in Slovenci, t. j. obe stranki tožite, dokazuje, da nepristranski vladamo. Vendar bi ta sklep bil kriv, zgodovina avstrijska poslednjih desetletij kaže jasno, na katero stran se nagiblje važnica. Dozdeva se, da je načrt vlade res, Lahe po najbol jših močeh tlačiti ter jim škodovati. Povejte nam, kako se nas pospešuje, in povemo vam, kakšne pravice se nam krate in kakšnemu zatiranju smo prepuščeni, tako, da bi človek mislil. Lahi smo postali v I Avstriji prava raja, dočim bi bili pravi mi- 1 šljenčki. ako bi verjeli našim nasprotnikom. Take predrznosti reši nas Bog! In vendar bi po pravici morali imeti prednost in bilo bi to v blaginjo dežele. Menim, da niti najbolj domišljavi naš narodni nasprotnik ne more trditi, da laško prebivalstvo Primorske zaostaja za slovenskim in hrvaškim; to bi bilo prosto zasmehovanje stare, nove in najnovejše zgodovine. Vse dobro in lepo, kar se je zvršilo v Primorski, je naše, le laško delo; naša zgodovina, naše ljudstvo, naša umetnost, omika, skratka vse, kar je nravno veliko. Izkušajte nas zatreti in pognati, ali pa še bolj spodreti, in videli boste skoro, kakšni razdivjanosti prepustite Primorsko. (Živahno pritrjevanje v Lahih.) Zares bi bil napad na prosveto. Ali poskušnja bi bila čisto nemogoča; Lahi imamo krepke dejalnosti in volje še dosti, da se ne pustimo potlačiti. Gospoda moja ! Mi se bolje bojujemo; mi se branimo, ker smo prinujeni; ne črtimo nikogar, toda dolžnost in pravo nam je, ljubiti in varovati svojo narodnost. S tem da to vršimo, ne delamo nikomur krivice. Nepošteno je, proti nam zahtevati naredeb, ki so proti nam odveč in krivične, da jih pa zahtevajo tisti, ki jih baš sami zaslužijo, mora vsakogar ogorčiti. (Odobravanje v Lahih.) Ne zoper nas, zoper njihove drhali je trebalo posebe in naglo odposlati bataljonov; ne zoper naše mirno neoboroženo prebivalstvo, zoper njihove krvoločne kmete je trebalo povelja, naj izroče orožje. (Živahno odobrovanje in ploskanje v Lahih.) Ne, zoper nas ni sila, varovati življenje in imovino, marveč baš zoper predlagatelje. Zatorej bomo i mi glasovali za nujnost predloga, kajti je v interesu pravičnosti in za varstvo tistih, ki trpe od nasilstev, torej v našem interesu je, da vis. zbornica predlog vzprejme. (Živahno odobravanje in ploskanje v Lahih. -- Govorniku častitajo.) Domače in razne novice. * Uspehi gor Iški h mestnih šol. — Neki mož, ki je obiskoval goriške mestne šole in je sedaj pri vojakih na Moravskem — doma pa iz Staregore — je pisal svojemu očetu to-le dopisnico v krasni toskanščini, katere se je naučil — kakor že povedano — v goriški mestni šoli. Vsebina slove: Dragi Mijo papa 5/28 prino koš ponenso šriver vas nando šaluda kunijo koro prego se podešo kolki soldo nimandar ki ga pižuna persoldi adešo fareno lananogra luntan vija dilirin dopo neševerešo dula nandar dijo dirijo dini prego kuši nor se podešo ninandar kolki šoldo per kvešta domenika ki venera prego kušir prego anka lanama ki ni nanda I kolki koša kolki šoldo adešo konto kišo sano gracija šinor adešo nogo seriver kuni mando šuda šaludi anka mijo forodel Adijo adijo papa. — To je mešanica, ki more biti plod le goriške mestne šole! Gospod Lenassi si more ogledati original v našem uredništvu. Ali bo razumel ? * Prinos k izzivanju Slovencev v Gorici. — Dne 10. t. m. je bila pri tukajšnji c. kr. sodniji obravnava proti lahončiču Alfredu De jak iz Trsta, dijaku 6. razreda c. kr. realke, katerega stariši so, ako se ne motimo, trdi Lahi rodom — iz Senožeč na Kranjskem. Obsojen je bil na kazen 5 gld. ali 24 ur zapora, ker je 15. dne p. m. jih vrgel iz svojega stanovanja na Travniku skozi okno v drugem nadstropju kos šipe na dva gospoda, ki sta slovensko govorila, ki pa k sreči ni zadel. Stvar je bila opisana v 21. štev. „Soče". Fantalin se je izgovarjal, da ni vrgel namenoma in ne misle nič hudega, menda le za šalo. Pomagal pa ni izgovor. Taki so, ko se mu stopi na rep — pa da drug glas iz sebe ! * Italijanski nadpis odstranjen. — Pred nekaj tednov smo pisali v „Soči" par vrstic o peku g. Budin ji v Podturnu in sicer da ne vemo kakšnega mišljenja je. Ta gospod je odstranil ital. nadpis —• in zdaj? — Zdaj je brez nadpisa — upamo, da stori svojo dolžnost, ako čuti slovenski, drugače .... * „Primorski List" poroča: Kakor smo čuli od verodostojne strani, je prijel msgr. Bensa od papeževega nuncija na Dunaju vso cerkvenopravno škofovsko oblast izimši ordinacije in birmovanje. * Zopet vesela novica. — V zadnjem „Primorcu" smo prinesli vest. da pojde v pokoj svetovalec Gorjup, državni pravdnik V i d u 1 i č pa da prosi za premeščenje in povišanje. Danes nam je pa sporočiti, da pojde v pokoj tudi predsednik okrožnega sodišča g. Sbisa. Laški časopisi jočejo že naprej, ker se boje, da pridejo na njih mesto drugi možje, ki ne bodo pihali v rog sedanjega sistema. * V Gorici je umrl Mihael Brass, doma menda iz Žage, kateri je imel zalogo Reiningshausovega piva in žganjarijo na Kornu. Njegovi otroci so odgojeni povsem v italijanskem duhu .ter nam Slovencem niso čislo nič prijazni. B. m. g. o.! * Lcgalizoviinjo podpisov. — Pra- vosodni minister je s posebno okrožnico opozoril vsa sodišča, da ne smejo siliti strank k notarjem, ako hočejo iste na sodišču le-galizovati svoj podpis, marveč morajo brez prigovora storiti svojo dolžnost. — Tem potom si ljudje zares prihranijo marsikak krajcar za nujniše potrebe. „Pr. L." * Iz trgovskih krogov smo dobili pojasnilo glede vestice v „Soči" katero do-našamo tudi zadej, da goriški laški trgovci prodajajo blago, posebno sladkor, pod kupno ceno. Stvar je namreč taka, da laški trgovci goriški prodajajo pod ceno le takim našim ljudem, ki vzamejo le majhno m n o ž i n o, pri kateri tudi majhno zgubijo. Ko pride kak, ki hoče vzeti nekoliko kvintalov, tedaj ne dajo blaga, ker bi zguba bila prevelika. Zgodilo se je namreč, da je Slovenec kupil sladkor pri laški tvrdki, druge reči pa pri Slovencu. Ko je poslednji zvedel, da je laški trgovec prodal sladkor pod kupno ceno, je dal Slovencu par stotakov, naj kupi še sladkorja in je isti v resnici prišel z vozom po sladkor, ali laški trgovec mu ni hotel dati več po prejšnji ceni. Morala vsega pa je torej, da laški trgovci s tem slepijo naše ljudi! Opozarjamo naše ljudstvo naj bode previdno! * Opozarjamo naše trgovec z dežele, naj se obračajo zaupno na tvrdko Tru d e n-Resberg. V kolikor je tu pa tam kakova pomanjkljivost, se bode prišlo v okom tudi temu, ako se je oklenemo in ji izkažemo naše zaupanje. * Kako danes pišejo?! — „Corriere“ od četrtka je prinesel članek o prepovedani tomboli in v njem navajal razne razloge, ki so za tombolo in tudi uzroke, radi katerih je prepovedana. Mej poslednjimi veli, da ni umesten strah, češ, Slovenci bi udrli v mesto, posebno pa radi tega, ker na Travniku, za belega dne, z vsem redarstvenim aparatom in z vojaki, ki so v vojašnici itd., ni mogoč napad in sicer tem več ne, ker velika večina slovenskih okoličanov ne bi se spustila v ta korak. Videli smo — piše „Corriere11 — da se je v Vrtojbi spozabilo še-Ie dvajset oseb, dočim so se drugi, kar je hvale vredno, odločno zdržali udeležbe. — Tako pišejo danes, pred dva meseca pa so pisali, da je hotela množica okoličanov naskočiti Gorico in pobiti vse Goričane. To priznanje je zlata vredno. * Zima v juniju. — Iz Bolca smo dobili poročilo, da je snežilo v Trbižu in bolško hribovje pa da je tudi pokrito s snegom. — Prošli teden, a tudi včeraj smo imeli prav jesenske dneve, kajti smo se morali topleje zaodeti. Nevihta in burja sta uzročilo veliko škodo po vsej deželi. V soboto popoludne je burja kar drevesa lomila. Bliskalo, grmelo in streljalo je, da je bila res groza ! * Posestnik Jakob K ra gel iz Kanala nam poroča, da v njegovem vrtu posejana turšica (sirk) ima že bandero in eno steblo že tri klase. Enako se nam poročajo tudi iz goriške okolice. — To so pač redkosti v juniju ! * Neotesani tržni upravitelj. — Zopet smo dobili pritožbo proti upravitelju goriškega pokritega trga. On namreč kar karnifla vse Slovence, se jim grozi in jih celo podi iz tržnice. Ali ni leka proti takemu postopanju ? Menda v Gorici ne, pač pa se temu lahko pomore s tem, da si Slovenci omislijo svoj trg s sadjem na Rojicah, v Pevmi ali kje drugje in potem jim gotovo bode pomagano! * Shodi po deželi ljudstvu v pouk. — Z dežele smo dobili prošnjo od rodoljubov, da bi naši poslanci sklicevali po deželi poučne shode v svrho, da se razjasni sedanji javni položaj in se ljudstvo organizuje ter pripravi za nadaljevanje začetega gospodarskega boja. Ako ne bo zaprek, je upati, da se to zgodi čim prej. * Hranilnica in posojilnica v Biljah je začela poslovati dne 8. t. m. in vrlo napreduje. Do sedaj je pristopilo k zadrugi 80 udov. V 10 dueli je imela 2000 gld. prometa. — Ljudje se za hranilnice jako zanimajo. Le naprej, v vsaki župniji so mora osnovati enak zavod. „Pr. L." * Kako naj se Slovenci prekrižajo. — Marsikje se je vdomačila tuja navada, da se spoznava ali trdi presveta Trojica z znamenjem svetega križa čez celi obraz in z izrečenimi imeni božjih oseb. Tako pa nas ni učila (slovenska) mati. Katekizem ima ta-le nauk : Križ delamo tako: prekrižamo z desnico čelo, usta in prsi, rekoč: V imenu Boga Očeta f, Sina f in svetega Duha f Amen. Tako se tudi mašnik „vžegna" pri sv. evangeliju. Če se tudi nekoliko dalje zamudi s trojnatim, kakor le z enim križem, vendar je pomenljivejše in prikladuejše. Držimo se zato svoje stare navade, če se imamo tudi v tem ločiti od drugih ! Ta slovenska navada vgaja tudi sv. Očetu papežu. Ko so bili pretekli mesec zbrani nekateri romarji v imenitni sikstinski kapeli v Rimu in pričakovali sv. Očeta papeža, da bi pričo njih maševal, bilo mu je na obrazu brati veselje in posebno zanimanje, ko je zapazil, da se nekdo blizo njega po slovenski „žegnuje". „Pr. L." * Iz Cerovega nam pišejo: V svoji zadnji seji je sklenil odbor „Slov. Čitalnice*4 si omisliti društveno trobojnico. Izvolil se je zato poseben odbor, ki je začel takoj nabirati radodarne doneske; ker je pa naše društvo premaloštevilno, da bi s svojo močjo oskrbelo si trobojnico, je sklenil odbor, da naprosi rojake k blagovoljni pomoči. Misel narodne trobojnice je tako lepa in vzvišena, da mora biti ponosen vsak, kdor je pod njenim okriljem. Ona nam pravi, da smo vsi Slovenci sinovi velike matere Slave, ona nas združuje v narodno celoto, ona je znak, ki naznanja drugim narodom, da smo Slovenci veren, zvest in čil narod! Torej rojaki ! Kedar se oglasimo, podpirajte blagovoljno naš namen! Iz Bilj smo dobili pritožbo, da se tamošnji trgovci deloma še vedno poslužujejo pri nasprotnih trgovcih, v Gorici. V pritožbi so tudi imenovani trgovci. Prosimo tamošnje rodoljube, da uvažijo vest: „Resna beseda rodoljubom na deželi", katero prinašamo zadej. Ako zasebno prizadevanje ne doseže uspeha, tedaj pridemo z imeni na dan. * Od Italijiinsko-avstrljske meje smo dobili zopet pritožbo radi ceste, katero pričakujejo še toliko časa. V dopisu se navaja mej ostalim, da so avstrijski Slovenci pomagali graditi Lahom onkraj meje cesto, ker ' jim je bilo obljubljeno, da v odškodnino ne bodo plačevali nikake pristojbine. Koje bila cesta zgrajena, pa so morali plačati 2 franka od vsakega voza. Zadnji petek 1. 189G. je šlo čez mejo v Italijo 28 naših vozov iit za vsakega se je plačalo 2 franka. Ti vozovi pa se niso mogli vrniti istega dne, ker je vzrastla Idrijca, ampak še-le tri dni pozneje. S kakimi stroški je bilo vse zjedinjeno, ni treba navajati, dostavlja se pa, da je moralo blago dva dni na prostem bivati, ker ga niso imeli kam pod krov spraviti. Od meseca marca sem je še vedno zaprta cesta čez mejo. Naše ljudstvo obupava, ker nima potov. * Imenovanja pri pošti. Poštni oficijali so imenovani poštni azistentje: K. Unter-ki reber, L. Pii k, Fr. vit. Res mi ni, J. G e r d o 1, BI. M a g g i, F. Stupac in Jož. Hvala za Trst; J. Velikonja za Gorico. * Tržaške novice. — Včeraj je začela razprava pred deželnim sodiščem v Trstu proti 21 Slovencem iz Barkovlja pri Trstu radi izgredov o priliki državnozborskih volitev. Obtožence branijo odvetniki dr. Gregorin, Pretner in Rybaf. Izid sporočimo v „Soči". — V Skednju pri Trstu so bili nastali izgredi proti laškim delavcem iz Romunije v Italiji. Zadnji namreč so s svojo ošabnostjo in delavno konkurenco tako razjarili delavce drugih narodnostij, da so jih poslednji napadli in s tem uzročili, da so zapustili delo v Skednju vsi Lahi. Sodišče stvar preiskuje, več oseb je že zaprtih. Te izgrede je porabil tržaški mestni zbor v svoje politične namene. Mestni odbornik Ve-nezian je dokazoval, da izgredi v Skednju so neko nadaljevanje nasilstev, katere uprizorajo Slovani proti zatiranim Italijanom. Seveda je galerija hrupno odobravala njegov govor. Da, da neki tržaški tat je tudi enkrat, potem ko je ukradel, po ulici tekel in kričal : „Primite tatu, primite tatu!“ * Najden broš. — Neka Slovenka je prišla v Gorico k zdravniku po svet in o ti priliki zgubila, oziroma pozabila, svoj broš, kateri se je oddal c. kr. redarstvu v Gorici. Dotičnica, katera je redarstvu neznana, je povabljena, naj se oglasi pri tukajšnjem c. kr. redarstvu. * V Črničah je umrla soproga tamošnjega posestnika Jožefa Kosovela. V mesec dnevov je pogrebe! mater, otroka in soprogo. N. p. v m.l * V Podgori je konečno odobreno no'o šolsko poslopje. „Materino delo za Boga in domovino44, katero je izdala naša tiskarna, ima ta-le obseg : Škofovska priznanja. — Predgovor k 3. izdaji. — Spomin materi. I. poglavje: 1. Imenitnost človeka in njegove vzgoje sploh; 2. Materin upliv na deco; 3. Materina ljubezen do otrok. II. poglavje: 1. Materino delo za boga; 2. Sveta družina zgled vzgoje: 3. Lastnosti mladine: a) Bodi pobožna, b) ubogljiva, c) odkritosrčna, d) sramežljiva, e) delavna. — III. poglavje: 1. Materino delo za domovino; 2. Ženska domovinska ljubezen; 3. Žene se sploh odlikujejo v domoljubju; 4. Rodoljubno Slovanke; 5. Narod blagoslavlja dobre matere; C. Odpadniki so zaničljivi. - IV. poglavje. Pravila za narodno vzgojo: 1. Mati bodi sama rodoljubka; 2. Domoljubje oslanjaj se na vero; 3. Pouk treba zgodaj začeti; 4. Mati uči ljubezen do narodnega jezika ; 5. Uči spoznavati domovino; 0. Uporabljaj lepe zglede; 7. Kako jo treba pripovedovati; 8. Uporabljaj narodne običaje ; 9. Uporabljaj lepe narodne pesmi; 10. Uporabljaj narodne spomenike. Sklep. — Narodna imena. * 1’rctl okrnjuim sodiščem v Gorici so se zagovarjali danes gg. Jurij M ose, A. G a-bršček (v odsotnosti po, svojem zastopniku) in še nekateri drugi Slovenci radi pesmice „Le pustite". Stvar je namreč taka, da je neki laški trgovec iz Raštela ovadil redarstvu g. Moseta, da deli v svoji prodajal-nici omenjeno pesmico, na kar je redarstvo poklicalo na odgovornost g. Moseta in niu ol) enem zaplenilo nekoliko iztisov pesom Vsled te prijave je redarstvo odstopilo vso reč državnem pravdništvu, poslednje P*1 okrajnemu sodišču. G. Gabršček je tožen menda radi tega, ker je pesem prodajal v tiskarni v dobrodelni namen. Laški časopisi so se veselili te razprave in so jo raz- glasili na vse strani, kajti naša pesem jim je »odi o s a*, dočim kaj tacega pa jim ni proslula „Lasse pur“ ecc., ker je sovražna Slovencem. Iz tega se vidi, kako so znosljivi ti naši ljubi bratci! O izidu več v „Soči“. * Prijatelj delavcev. Agent židovske tvrdke z vinom prodal je posestniku sod vina „prima qualita“ (!-). Gez nekoliko dni pa se posestnik potoži agentu: „Vaše vino je jako slabo — zdravju škodljivo — tako, da je ne more nihče piti“. Mož pa odgovori: „Za 'delavce bo že dobro". Glej delavec! — Za delavca — za ubogega trpina je dober — škodljiv fabrikat. To so tvoji prijatelji ! Za delavca je vse dobro :— saj delavec ni človek — naj pije uboga para strup, da se poprej spravi tje — kjer m muh. Posestnik je kupil vino za se in za družino, pa piti je ne more, ker je „prima qualita!!“ V Gorici imamo tri trgovce z vinom, namreč gg. Dekleva in Pečenka ter odlikovano „Vinarsko zadrugo!“ Zato varujte se židovskih agentov, saj ne manjka poštenega domačega vina. * Kako se smešijo. — V „Soči" smo prinesli vest, da je odložena porotna razprava Budin-„Corriere" in k temu pristavili, da je to uzročila „brbljava" „Soča". No temu ni tako, „Soča" ni tega uzrok, ampak „la energični prot te sta" žida Graziadio Luzzatto, kot „Corrierevega" zagovornika! Tako poročajo namreč laški časopisi. Radovedni smo, ali so se tresle hlače zaderskim sodnikom, ko so čitali Graziadiov protest ? ! * Čudna zahtevanja! — Doznanjemo, da nekateri Slovenci z dežele, ki prihajajo kupovati blago v Gorico, so tako čudni, da je že smešno. Tako so na primer zahtevali v Trudnovi zalogi blaga, da bi ista morala dajati blago mnogo ceneje, nego ga prodajajo drugi laški trgovci, kateri, kakor že rečeno, to delajo že na svojo lastno zgubo in le v past Slovencem. Kaj takšnega zahtevati je smešno in tudi zlobno. Radi tega rotimo rojake na deželi, naj poučijo nezaved-neže, kako jim je nastopati pri kupovanju blaga ter jim dopovejo, da na svojo lastno zgubo prodajati — ne more trgovec, ako ni za to podpiran iz tajnega zaklada. * Zaplemba. — Zadnjo številko „Primorskega Lista" je zaplenilo državno pravd-ništvo. Živela svoboda tiska v Gorici! * Iz Lečnika nam naznanja g. Štefan Kocijančič, da ni govoril onih besed o „ruski zastavi" in „ruskem carju", kakor poroča dopisnik v predzadnjem „Primorcu" št. 11., — in da je sploh nasprotnik takmi izzivajočim klicem, o kakoršnih dopisnik govori, da jih je bil g. K. vesel na dan potrditve ločniškega župana. *Xa bližnjem Beneškem se mila slovenščina vedno bolj zgublja. Mlajši rod se kar sramuje govoriti slovensko. V vaseh ob cesti iz Kobarida v Čedad se večina dela, da slovenskega še razumi ne. Samo pod Utano so še trdni. Kmalu bo imela Italija same Lahe. Zato ima veliko izobraževališče za Učiteljice v Št. Petru slovenskem, da jih pošilja med Slovence. Ge delajo naši Lahi z nami kruto, toliko bolj oni onkraj luže. Zdaj se ne čudimo, če se je družba sv. Mohorja že parkrat pritožila, da zgublja ude na Beneškem. „P. L." * Iz Kreda nam poročajo: Dne IG. t. m. je pregledoval prostor pri sv. Volarju F. M. Lt. Succovaty, korni poveljnik v Gradcu v spremstvu treh viših častnikov. V kratkem se pričakuje druge komisije. Tukaj nam je bila zaplenjena vest „Past laških trgov-cev“, v katerej smo opozorili ljudstvo na najnovejši manover goriških laških trgovcev in pri-poročevali le trgovce s sloven-skinii napisi; posebno pa go- spoda J. Mose-ta in P. Dra-ščeka. * Pozor slov. davkoplačevalci Iz Sta-regore iu Št. Andreža. (Kakšnega čuvaja imate!) Nečega dne najde čuvaj otroke, ki so nabirali jagod in šmarnic v gozdu. Napodi jih, dirja za njimi, ter jih roti z besedami: „Gakte, čakte, mostri di sciavi!" Evo „sangue puro" od Voglarjev! Čudno! Dne 18. marca pri volitvah v državni zbor še ni znal toliko, „del dolce si" — jezika, da mu je moral sedanji poslanec Lenaši tolmačiti, ko mu je rekel župan: „Avette condotto molto gente". Za tega moža,/ ki se bavi z agitovanjem, z izzivanjem našega mirnega ljudstva, in ki je nastavljen v službi za varstvo lova, prosimo i priporočamo kar najtopleje dotičnim davkoplačevalcem, storiti čim preje potrebnih korakov. Starogorec. * Lepi izgled. — Čudno! — Pred kratkim je bil neki Grgarec na Solkanski cesti v krčmi M. Prišel je tudi eden godec z „harmoniko". V kratkem času, ko je vlekel svoj „meh", je nabiral dvakrat krajcarje mej pivci. Grgarec to videvši — in še en drug mladenič sta se ustavila nadležnemu in nepotrebnemu prosjačenju ter jela nabirati darove za „Slogo". Kmalu sta nabrala malo svotico. Potem se poda proti domu v Grgar. Mej potjo se ustavi še v Britofu v jednej krčmi, da bi tudi ondi nabral mej veselimi pivci kaj za „Slogo". Ali čudno, nikdo ni vedel, kaj da je to! Društvo „Sloga" jim je bila „španska vas". Krčmar je celo menil, da že ne more biti kaj prida, ker se ni na trgu „publiciralo". (Je li mogoče? Uredn.) Nabiralec, ves užaljen na lolikej nevednosti Slovencev, je odšel. Potožil je potem drugemu rodoljubu, s katerim sta zložila I gld. v ta namen! Slovenci posnemajte lepi izgled požrtvovalnega rodoljuba! * Drobiž. Županom v Biljani je bil izvoljen g. Jožef Sfiligoj na Dobravem. 70-letna Terezija B a v č i č v Kojskem jo padla tako nesrečno z neke lestvice, da je ostala v hipu mrtva. Pišejo, da se je prikazala kuga med svinjami v Dornbergu, Rihembergu, Vitovinu in Št. Ferjanu? *1 Župnik Sebastijan Kncipp umrl. — Iz Worishofna je došla vest, da je dne 17. t. m. zjutraj ob polu petih umrl sloveči župnik Kneipp. Z umrlim župnikom izgine v hvaležnih srcih človeštva sveta oseba, ki ostane v neizbrisnem spominu, a njegova metoda, ki je že tisočem rešila zdravje in življenje, ostane najbrže, dokler bo živel človeški rod. Umrlemu pa podeli Bog plačilo v nebesih, katero si je v resnici zaslužil s svojimi velicimi žrtvami za trpeče človeštvo. Bodi mu zemlja lahka! * Slovo od novčiča. — „Hali — Halo, zdaj pa novca več ne bo!" bi lahko zapeli v slovo poslavljajočemu se novcu, Gelih štirideset let je igral važno, oj prevažno ulogo v življenji bogataša, a še važnejšo v življenji — siromaka. In zdaj — odhaja! Finančni, še bolje rečeno: novčni minister, naredil je konec njegovemu obstanku. S prvim julijem 1898, tako se glasi naredba ministrova od dne 9. t. m. v „Wr. Ztg.“, izgine iz prometa novčič in tudi njegov manjši bratec, polu-novčič. Do konca 1. 1899. vsprejemale ga bodo pod streho samo še cesarske blagajne in uradi, v dvajsetem stoletji pa novčič ne bode več novčiča vreden, kajti romal bode med stari baker, kjer se zopet združi s svojimi tovariši v jedno maso za — druge svrhe, za katere? „To sam ti veš!" bi lahko vskliknili z S. Gregorčičem. „Ed." * Podporno društvo za slovensko vlsokošolce v Gradcu. — Skoro bo dve leti, od kar je po večinoma znanih nepremišljenih homatij krenilo delovanje „Graške podpiralne zaloge" na pot, kamor ji ni moglo slediti zaupanje slovenskega podpirajočega občinstva. Ker pa so usahnili viri, skrčile so se tudi poprej toli izdatne in mnogoštevilne podpore na redke in neznatne zneske in konec je ta, da strada mnogo slovenskih visokošolcev v Gradcu. To ni na škodo samo njim, temuč celemu narodu slovenskemu, kateri živo pogreša izučenega naraščaja v vseh slojevih javnega življenja, Pomislimo le na novi civilnopravdni red. Kje dobimo potrebno število pravdnikov, ako si jih sami ne odgojimo ? A kako pomoči ? Prosjačiti doneskov zavoženi „podporni zalogi" bilo bi v sedanjih razmerah breuspešno. Gakati utokov, s katerimi so se nekaterniki bahali da bodo sami obračunali z akademiškim senatom ? S terp bi se le podaljšala doba stradanja za sedanje uboge dijake v Gradcu. Edino sredstvo iz te zagate je bilo osnovati novo „popolnem neodvisno podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu". Pravila temu društvu, sestavljena po uzoru jednacega dunajskega društva, potrdila je visoka vlada. Društveno delovanje se začne z osno-valnim občnim zborom dne 23. rožnika t. 1. Osnovalni odbor (za sedaj vsprejemata dopise in pošiljatve vseučil. prof. dr. Grg. Krek ah pa dr. Benjamin Ipavec, Burgring štev. 4.) pa se obrača v imenu podpore vrednih in potrebnih dijakov graških do vsega slovenskega občinstva z najiskrenejšo prošnjo, naj blagovoli nakloniti obilnih doneskov novo ustanovljenemu društvu. Snovalni odbor. * Slovanske slavnosti. — Dne 13. t. m. je priredila „Glasbena Matica" iz Ljubljane izlet v Postojno. Udeležba je bila ogromna; slavnost se je vršila in končala v najlepšem redu. — Istega dne se je vršila tudi slavnost blagoslovljenja zastave društva „Dušan Silni" v Belgradu. Te slavnosti so se udeležili Hrvatje iz Zagreba in Splita, Cehi in drugi Slovani. Slavnost se je vršila v navzočnosti kraljevi in njegove matere Natalije. Srce nam je utripalo veselja, ko smo dobili poročilo, da so bili FIrvati, kot najbliži srbski brati, največ odlikovani od vseh slojev bel-grajskega prebivalstva. Dne 27. t. m. bo velika slavnost pevskega društva „Ljubljana", katero blagoslovi svojo zastavo. Udeležba obeta biti velikanska iz vseh krajev Slovenije. Goriškim rojakom priporočamo, da se slavnosti po mogočnosti številno udeleže. — V slučaju slabega vremena se bo slavnost vršila dne 29. t. m. * Nova liečbena znanost ili nauka o jedinstvenostih svili bolestih i na istoj se osnivajuće jedinstveno izliečenje bez liekova i bez operacija. Poučna knjiga i savjetnik za zdrave i bolestne od Ljudevita Kuhne-a. Pod ovim je naslovom upravo izašlo nakladom tiskarne Terezije Fischer, Zagreb, Ribnjak broj 10. hrvatsko izdanje ove do sada o 24 jezika tiskane knjige. Ista obasiže Vili i 300 strana u 8°, te sadržaje osim najnovije slike pisca u nadorezu jošte i mnogobrojne u tekstu tiskane slike. Ciena je ovoj knjizi 2 for. 50 nč., a kod pripo-slanja ove svote unaprieđ, šalje gore spomenuta tiskarna istu franko. Resna beseda rodoljubom na deželi. — Z več strani dežele srno dobili pritožbe proti temu trgovcu ali onemu vozniku, češ, naš trgovec je naložil blago pri Lahu, oziroma voznik je sprejel od laškega trgovca „dobro roko" in ga tako privadil, da zahaja k njemu po potrebno blago. Nekolikokrat smo že ustregli raznim zahtevam in imenovali posamične osebe, katere so kupile blago pri Lahu. Naša odločnost v tem pogledu pa ni bila splošno odobravana in radi tega prosimo rodoljube na deželi, predno se odločijo spraviti v javnost ime trgovca, kateri se ne drži gesla „Svoji k svojim!", naj poskusijo pri istem zasebnim potom doseči, da se oklene narodnega gesla, to je, da ga poskusijo z lepa prepričati, da greši proti sebi in narodu, ako kupuje blago pri Lahu, ko to more storiti pri Slovencu. Le v skrajnem slučaju, ko se izjalovijo vsi poskusi, naj pridejo na dan ne samo z njegovim imenom, nego tudi z zagotovilom, da ga bodo bojkotovali vsi njegovi dosedanji odjemalci. To prošnjo ponavljamo še enkrat, kajti ne maramo slišati očitanja, da smo, oziroma bodemo uzrok, ako se ta ali oni ne uda narodnemu geslu. Iz teh razlogov smo danes izpustili vse one trgovce, proti katerim smo dobili pritožbe. Gospodje dopisniki naj nam to oprostijo, kajti udali smo se začasno javnemu mnenju. Na vsak način pa prosimo, da nam se naznani vsak slučaj, ki se zgodi. Tukaj nam j e bila zaplenjena vest „Kukavice“, katero smo ponatisnili iz zadnje nezaplenj ene številke „S o e e4*. Zaplemba nam j e prišla nepričakovano, to tem bolj, ker smo že v zadnji številki „Soče44 preboleli to b o 1 e z e n, in nam je provzro-čila precejšnjo in nepričakovano gmotno škodo, kajti zaplenjeno je' bilo 2000 IztiSOV. Poizvedeli smo, da je zaplemba sledila po ukazu iz Trsta. Osis ima — pa žvižga. — Na vratili brivnice Merlove v Semeniški ulici stoji pogosto brivski učenec (ali pomočnik?) in vstrajno, res požrtvovalno žvižga ono „Lasse pur“ v raznih varijantah. — Za danes ne rečemo še druge besede, kakor da opozarjamo na to pobalistvo gospodarja, ker drugače bodo imeli vsi njegovi ljudje (tudi v Gosposki ulici) še več časa, da bodo — žvižgali. Nasini trgovcem z deželo naznanjamo, da gosp. G. Ferd. Resberg ima v svoji službi tudi Slovence in jih še nekoliko vzame, ako najde pričakovano podporo od naše strani. Za sedaj —- namreč prvi mah — se ne more oblagati s troški, dokler si ni svest, da vživa podporo vseh ne p r i stranskih ljudij. Postreže Slovence z vsakim blagom in tudi s slovenskimi dopisi, ceniki in računi, ker njegov je princip —kot poštenemu trgovcu — postaviti se na popolno enakopravno stališče. Odvisno je tedaj le od Slovencev, da dobi službo zopet kak naš mož. Barabstvo se čedalje bolj širi v Gorici, in sicer barabstvo v gosposkej suknji. Take barabe posedajo na javnih krajih, po-litikujejo in delajo neslane opazke o mimo gredočih, zlasti o Slovencih. Tudi žvižgati za znanimi Slovenci jih ni prav nič sram, marveč štejejo to za junaštvo, katero naj bi občudoval sam naš „amalo sior podesta*. — Tako barabstvo pa ponekod šte-iejo med cvet laške inteligencije. Naj jo le j maj o ! Laški trgovci z jedilnim blagom ponujajo danes svoje blago že pod kupno ceno. Tako n. pr. sam sladkor za 1 gold. 50 kr. ceneje nego so ga sami kupili v tovarni. Kaj to pomeni, ni treba razlagati, kajti umevno je, da je to le past za slovenske trgovce. Pošten trgovec in kateri računa s časom — a čas je zlato ! — ne more prodajati svojega blaga pod ceno, ako si ne želi propada, kateri mora priti prej ali slej. Takisto je neizogiben propad vsem onim laškim trgovcem, kateri ponujajo 1 svoje blago pod kupno ceno — ako niso v tem podpirani od tajnih zaklado v, kateri so ustanovljeni proti Slovencem. Lakonske spletke —slovenska lahko-inišljenost. — Doznali smo, da lahonski spletkarji hote narediti malo zmešnjave med našimi manj zavednimi kupovalci. Raznašajo namreč novice, kakor da bi bil g. Resberg v zvezi z Orzanom in Fornizzijem ter da smo v tej zvezi — tudi mi okoli „Soče“, imenoma lastnik g. A. Gabršček. Da je taka „novica* le nesramna laž in smešen izrodek lahonskih spletkarjev, ki hote v motni vodi bogato ribariti, je umevno samo po sebi; na take limanice se morejo ujeti le zelo neredni in omejeni Slovenci, kajti vsakemu drugemu je jasno, koga hočemo boj ko to vati. — Iz naznanila na drugem mestu je razvidno, da g. Resberg je le zastopnik širokoznane trgovske hiše Truden v Trstu, ki ne potrebuje nikake zveze ne z Orzanom ne z Venuti jem in ne z Fornizzijem v Gorici. Mi sami pa imamo s tvrdko Trude n- Resberg le toliko zveze, da jo nesebično podpiramo na vse strani, da odklanjamo celo vse nasprotne oglase, ne da bi smeli pričakovati za tako žrtvo kako odškodnino. Razumnikom bo toliko zadostovalo; obrekovalcem in onim, kateri se spodtikajo ob vsako reč, katera se ustanavlja v boljši našo narodno-gospodarsko neodvisnost — pa: Bog daj pamet! Obrekovalcem na znanje. — Irre- dentovsko-židovsko-prostozidarsko-revol versko -panitalijanska „La Sentinella del Friuli* je prinesla strupen člančič proti našemu tiskarju, tvrdki Resberg in Truden. V člančiču je izbruhala ves svoj srd posebno proti g. Ga-brščeku in prinesla izvleček iz nekega ister-skega laškega časopisa, kateri priporoča Lahom, naj bojkotujejo tvrdko Truden, oziroma Resbergovo. O stvari bomo še pisali, za danes konštatujemo le napad v dokaz onim obrekovalcem, o katerih govorimo na drugem mestu, češ, da smo mi v družbi z Orzanom, Fornizijem in drugimi. Ko bi bili v Orza-novi družbi, nas ne bi gotovo tako počastili. Opozorjamo rojake z dežele, naj prezirajo take Slovence, kateri so v službi laških trgovcev in se klatijo po deželi, kjer obrekujejo narodne trgovce ali pa take, katere podpirajo tudi Slovenci. Znan nam je namreč slučaj, da nekdo, — ime za danes zamolčimo — iz sebičnih uzrokov obrekuje zalogo pri g. Resbergu, drugi pa, kateri nima nič fesne volje do dela, mu pomaga. Ako ne opustita nepoštenega počenjanja, ju naznanimo z imeni. Neki prosluli agent raznih tovarn — sedaj pa goriških laških trgovcev in odvetnikov — ki biva v Dornbergu, očitno zahaja v laške prodajalnice in javno nastopa, naj Slovenci zahajajo k Lahom, posebno k odvetnikom. Peča se tudi z mešetarijo v izpo-sojevanju denarjev pri Lahih. Taki človeški izvržek ni vreden, da ga nosi slovenska zemlja. Profanacija. — Prostozidarska predrznost urednikov „Sentinelle* je postavila v isto vrsto vzvišenost procesije sv. Rešnjega Telesa z goriško tombolo in zahtevala, da bi moralo redarstvo prepovedati tudi procesijo, ko ni dovolilo vsakoletne tombole. Kaj takšnega more zahtevati le prismojena glava urednika „Sentinelle*, kateri stoji pod protekcijo mestnih prvakov. Brezobzirnost.! — Te dni smo imeli slučajno v rokah več računov nekega laškega trgovca iz Gorice. Ta gospod je bil še pred 20 leti navaden trgovski pomočnik, a danes je mogočen gospod, velik trgovec in — mestni starešina goriški ki glasuje tudi proti slovenski šoli, če tudi se ima le Slovencem zahvaliti za svoje sedanje bogastvo. Iz omenjenih računov smo videli da ta veletržec nima niti toliko obzi-rov do svojih odjemalcev, da bi jim dajal —• slovenske račune, marveč na laških ti-skanicah, mu napisujejo laški pisarji laške, račune, katere je težko vmeti. Da, ne le to, ampak celo imena vasij in oseb so vsa grdo popačena. Pri vsem svojem kupčijskem prometu s Slovenci ta mož še ni prišel do tega, da bi vzel v svojo pisarno Slovenca, ker je lahonska politika v Gorici taka : proč s Slovenci! Vsi Slovenci v deželi so torej njega bogateli, a on služi nam nasprotni politiki in ne da zaslužka niti enemu trgovskih pomočnikov, namesto da bi imel same Slovence v svoji pisarni. Še več ! V pisarni ima same znane nasprotnike Slovencev; glavni pisar je bil celo volilni mož v V. kuriji proti nam Slovencem in je povsod zraven, kjer je kaj proti Slovencem. Velikokrat tožijo naši rojaki, da za slovenske sinove ni dobiti kruha, ako so še tako sposobni! Kako tudi, ako pri trgovcih niti ne terjajo slovenskih računov in dopisov v lepem in pravilnem jeziku, — ako bogate trgovce, kakor n. pr. gornjega, a puste, da imajo edino le nasprotnike v službi. — Vsak Slovenec naj stori vedno in povsod svojo dolžnost, pa bodo vse tvrdke čutile potrebo, da morajo sprejemati Slovence v službo. Iskale jih bodo in dobro plačevale — in mnog Slovenec dobi zaželjeni košček kruha, katerega zdaj zaman išče! — Enako je pri vseh javnih uradih! Furlanska železnica. — Evo številke, ki jasno govore: V letu I89G. je imela ta železnica vseh dohodkov gld. 24.004, izdatkov p a g 1 d. 43.562. Dohodki niso torej pokrili niti 60% navadnih vsakdanjih stroškov ! — Obresti glavnice znašajo gld. 6 2.03 6, torej primankljeja gld. 81.193, katere plača država ! Ta železnica se v kratkem podaljša čez laško mejo do postaje San Giorgio di Nogaro; s tem bo skrajšana zveza med Trstom in Benetkami za par ur. Tombola dne 29. t. ni. v Gorici. — čudom smo se čudili, ko smo zagledali v ponedeljek oznanila mestnega magistrata, da bo 29. t. m. običajna tombola na Travniku v Gorici! — Dočim se prepovedujejo slov. veselice v zaprtih krajih, je bila naznanjena tombola — na T r a v n i k u ! — V torek pa je redarstvo izročilo magistratu odlok, s katerim je bila ta tombola — odložena. Magistral se je seveda „energično pritožil* v Trst. Radovedni smo na izid to pritožbe ! Naj se zgodi pa karkoli: Slovenci, izogibajte se .takih laških slavnostij, da ne pridete v nesrečo! Slovenska zaslepljenost. — Poznamo nekatere slovenske trgovce in voznike, ki so dolžni nekoliko denarja nam, nasprotnim trgovcem, in radi tega se izgovarjajo, da ne morejo kupovati blaga tam, kjer se jun priporoča. — To bi bil prvi razlog, drugi pa je ta, češ, da jim baje laški trgovci ne računajo za dolžne zneske n i k a k i h obreslij in sploh jih ne terjajo za glavnico. Da so nekaterniki tu pa tam dolžni, je resnično, a res je tudi to, da so dolžni tudi oni, kateri jim prodajajo, kajti brez kredita ni trgovine. Ni pa resnično, kur trdijo, da jim ne računijo n i k a k i h obrestij, kaj^i „oni, ki je dolžan, je na zdravem bolan , — kakor pravi pregovor — in mora vzo i pri takem trgovcu tako blago, katero mn sploh trgovec da na kredit, ne da ima kupec korajžo zahtevati boljše blago, katero navadno prodaja isti trgovec proti gotovini ce neje. Pri slabem blagu torej, katero mora plačati draže, ker mu je dolžan, plača 30 ,o obresti in ne 6%, katere bi plačal, ko bi si izposodil potreben znesek in kupoval blago proti gotovini. Vsaka naša posojilnica izposoja denar takim trgovcem, kateri se hočejo rešiti laških trgovcev, ako za to doprinesejo zadostno zagotovilo. Da ne terjajo Lahi izposojene glavnice, je znamenje, daje Slovenec dobra „molzna krava1*, katera jim daja zaslužka. Taki trgovci vedo, da, ko bi terjali svojo glavnico, bi s tem odgnali odjemnika na svojo veliko škodo. Slovenci, zavedajte se! Sveta Grora je Lahonom trn v peti, ker oni tam gori ne gospodarijo. — „Gor-riero“ od torka pripoveduje, kako je bilo ondi do konca preteklega stoletja vse laško, a danes da je tam vse slovensko. — Na to odgovarjamo : Znana nam je naša zgodovina, kako so naše očete davili, sleparili, izžemali vsi k nam pribegli tujci, — ali taki „zlati časi** za vas so — minuli! Nikdar več se ne vrnejo, kajti znali bi se jih ubraniti. Mestno volitve, — V III. razredu je došlo 142 volilcev ; dobili so glasov: Bozzini Alfrede 140, Nigris Antonio 140, dr. Grazia-dio Luzzatto 138 (dva sta torej antisemita!), Valentinuzzi Carlo 130, Seppenhofer Carlo 121. — Ali ne, „velika** števila to! — Nove metle rade pometajo, pravi pregovor! Radovedni smo, na kake načine mislijo te nove metle pomesti — ne sicer smeti na magistratu, ampak : Slovence iz Gorice. Tresemo se strahu že naprej! Mož-bescda. Kar je obljubil, to je tudi storil — g. M o s e. Odstranil je namreč italijanski nadpis nad prodajalnico in razobesil dva samoslovenska v zlatih črkah. S tem korakom se je g. Moše odpovedal zadnjemu grehu, kateri je imel na vesti, in tako stopil na slovensko stališče, na katerem obljubuje tudi trdno obstati. V kratkem pribije slovensko tablo nad prodajalnico prvega nadstropja v svoji hiši nasproti pritlični svoji prodajalnici. Obljuba je dolg! To vse pa je vzrok „il bacillo della peste bubbonica slo-venica**. Tudi drugi naši trgovci so prišli z nad-pisi na dan. Gosp. Rovan, ki ima zalogo vrhniškega piva, je zamenjal prejšnji trojezični s prvim italijanskim napisom v prvo slovenski. Gosp. Fon, Obidič so prenovili svoje nadpise. V delu pa je še več drugih. Slovenski obrtniki, pridite z slovenskimi napisi na dan. Vrla služkinja. — Soproga nekega Žida je vzela Slovenko za hišino; žid pa je hotel, naj spodi to „ščavo** iz hiše. Židinja je na to rekla hišini, da jo vsejedno obdrži, ako ne bo več slovenski govorila, ali hišina je Židinjo odločno zavrnila, da raje popusti službo nego zataji svojo narodnost. Čast taki mladenki! Tukaj je bila zaplenjena vest „Tajni zaklad“. Tudi ta vest je bila ponatisnjena iz „Soče“. Ogibajte se laških trgovin. — 3. t. m. so silili že v proslulo prodajalnico v Raštelu neko ženico, naj kupi blago. Ker tega ni hotela storiti, so ji strgali krilo, zmirjali s »porca sclava" itd. Slovenke : Svoji ksvojim ! Trgovci /, jestvinami v Gorici. — Kar je Slovencev, vsi dobro delajo; hvalijo se celo sami, da prodajo po dvakrat in trikrat več nego pred bojkotom. Šest takih trgovcev so odločni Slovenci, trije še omahljivi, a upamo, da se otresejo vse bojazni in pokažejo svojo pravo barvo z napisi in drugače, kakor se Slovencu spodobi. — Toda od teh trgovcev bomo tudi zahtevali, da ne bodo le podružnice kakega laškega veletržca, marveč da bodo jemali blago pri slovenskih tvrdkah v Gorici ali v Trstu. Kdor tega ne bo hotel, lak ni trgovec za Slovence, kar občinstvu tudi naznanimo, da se bo vedelo ravnati, Iz Itlhcmberga so nam sporočili, da tamkaj se je ljudstvo organizovalo kakor na Jtolškem, namreč, da napovć boj vsem takim trgovcem, ki ne bodo kupovali blaga pri slo-Venskih tvrdkah. Reklo se nam je, da bodo raje kupovali vse pri naših v Gorici, kamor °dijo vsak dan, ako bodo tamošnji trgovci e nadalje le nekake laške podružnice. Koli- kor smo mogli spoznati, je ljudstvo jako odločno v teh zahtevah. — Ne poznamo sicer trgovcev v Rihembergu, vendar se nam zdi, da ne bo treba takega pritiska, ker oni sami se bodo radi držali gesla: Svoji k svojim. Odlikovanje domačega društva. — Vina (rizling in burgunder), katera je razstavilo letos v Pragi „Sadjarsko in vili a rsk o d r u št v o z a Brda**, so odlikovana z diplomo in zlato svetinjo. Naše ceste.— 10. julija ob 11. uri bo na c. kr. glavarstvu v Tolminu javna dražba nekaterih del pri popravi ceste na državni cesti po Idrijski dolini; klicna cena je gold. 18.110-20. Priporočamo Slovenkam gospo Viktorijo Ferjančič, izpitano babico, stanujočo v Gosposki ulici št. 23, katera ima napis in zvonček v Kratki ulici (Via Gorta) (nasproti Orzanu). Ta gospa se je izurila v svoji stroki v Trstu pod slovečim profesorjem po-rodoslovja dr. W e I p o n e r j e m ter je bila vsled tega tudi priporočana od nekaterih go-riških zdravnikov raznim rodbinam. Ta gospa je v poslednjem času izgubila nekoliko laških rodbin, ker je postavila nekoliko „kljuk** na svoje pošteno slovensko ime in dostavila k laškemu napisu „levatrice** tudi slovenski „babica**. Tudi v teni pogledu podpirajmo le svoje ljudi ! Franckova kava. — Agent iz te tovarne je pregovoril tudi g. Mati ja II v a 1 a na Slapu, daje naročil 100 kilov kave. Vsled pojasnila v „Soči** je naročilo preklical. V Brdih je tudi bil eden potovaiec te tvrdke iz Kranjskega. Ogibajte sc jih! — Neki laški trgovec v Raštelju je napadel 31. maja dva slovenska mladeniča in pretepal. Mladeniča nista reagovala. Krotka sta ;res! — Imeni sta nam znani. „Goriška ljudska posojilnica**. — Na četrti strani priobčujemo bilanco za 1. 1896. Iz te je razvidno jako ugodno stanje našega prvega denarnega zavoda. —- Prometa je bilo gld. 504.864,01, več nego 1. 1895. za gld. 215'002'78. — 11 r a n i 1 n i h vlog je došlo gld. 150.070*81, vrnjenih je bilo gld. 52.141*20. — P o s o j i 1 je bilo danih gld. 144.716*81, vrnjenih pa gld. 31.880*77. Občni zbor se je vršil cele tri ure; razpravljala so se jako važna vprašanja o napredku posojilnice. — Občni zbor je sklenil tudi, da posojilnica kupi od konsorcija hišo, v kateri zdaj stanuje, a vrt proda „Šolskemu domu**, kjer se bo zidalo novo poslopje. Po predlogu starega ravnateljstva in nadzorstva se izvole za prihodnje leto ti-le gg. v ravnateljstvo: dr. H. Tuma, dr. Al. Franko, notar, kandidat Mir. Premrou, posest. Jos. Hrovatin in zas. uradnik Franjo Ferfila; v nadzorstvo: mons. Fr. A. Košuta, dr. A. Lisjak, A. Gabršček, dr. Fran Kos in Ivan Dekleva. Nič plesov ! — Plesov torej ne bo tudi v Gorici ! Navadni ples na Gradu binkoštni ponedeljek je že izostal in oni na Placuti — in tako je vsaj v tem pogledu enaka mera za Slovence kakor za Lahe ! Trg sv. Antona v Kobaridu je bil 4. t. m. — Ko so došli goriški Lahi, niso bili nič kaj prijazno pozdravljeni. Ali najbolj 1 jih je presenetila novica, da so pretrgane vse stare prijateljske vezi z lastniki takozvanih „štantov**. kajti Lahi niso mogli dobiti — niti enega; že prejšnji dan so Kobaridci vse pokupili. Lahi so dobili prostora le kje v kakem kotu na tleh. — Za Lahe je imel skrb edini neki občinski starašina K—le,, češ: „Kam pojdejo pa Lahi?** Zato je dal .štant** Kobaridcem le za 1 gld. višjo ceno. Lep mož to! Kdaj so pa goriški Lahi vprašali : „Kaj pa bo s Slovenci ?“ — Oni drugače delajo, oni kriče: Smrt Sloven- cem ! Proč s Slovenci! Porchi ščavi! itd. — Še enkrat: Lep starašina to! Našim županstvom, učiteljem itd. priporočamo toplo prodajalnico papirja in I šolskih potrebščin ter jedino slovensko knjigoveznico gospoda Antona Jeretiča v Gorici. Iz Rokavca pri Podmelcu. — Dne 3. t. m. med 4. in 6. uro popoldne smo imeli med Melcami in Logarščami veliko ploho z bliskom in treskom, da je bila groza; na kilometer daljave se vidi po 6 — 7 udarcev strele. Vendar, hvala Bogu, nesreče ni bilo, kajti strela je zadela le drevesa. Svojim prijateljem. — Ker sem odpotoval za več Časa na Balkan in bom čez poletje vsled rodbinskih razmer največ odsoten iz Gorice, prosim vse znance in prijatelje, naj se obračajo za posebne zaupne reči ruje do drugih gospodov. Kar se tiče pa listov in tiskarne, more se vsakdo zanesti v osebe, ki so v to postavljene. — Vodja tiskarne, g. K r m p o t i č, more za me sprejemati tudi denar proti pobotnici z matico, kakor je delal sicer že doslej. Na to stran more biti torej vsakdo poslužen, kakor da bi bil jaz sam doma. A. Gabršček. Raznoterosti. * Angleška kraljica Viktorija je proslavila v nedeljo (20. t. m.) svojo šestdesetletnico vladanja. Rojena je bila I. 1819., na prestol pa je prišla s svojim 18 letom, to je 20. junija 1837. in od tega časa naprej je vedno glava močne angleške države. Kraljičino sorodstvo je zelo razširjeno, kajti danes ima sedem sinov, 33 unukov in 30 pro-unukov. Take slavnosti so res redke. * Modrost sv. Očeta. — „Osservatore Romano** priobčuje noto, v kateri se posebno povdarja instrukcija papeževa in se poživljajo vsi katoliki na Francoskem, naj pripoznajo sedanjo vladno obliko ter naj uporabljajo vsa zakonita sredstva za zboljšanje zakonodaje. Papež apeluje o tej priliki do nepristranskih mož vseh strank. — Tudi v tem činu se zrcali tista ustrpljivost in modrost sv. Očeta, s katero si pridobiva tudi srca — nasprotnikov. * Najnovejši atentat. — 11. t. m. zvečer je v Parizu na trgu de la Concorde razpočila dinamitna bomba. Eksplozija je bila jako močna, in je obudila mnogo strahu, na srečo pa ni naredila nič škode. Morda ni povsem neosnovano, kar se z nekih stranij zatrjuje, da take atentate uprizarja sama — policija. * Imenitna botra! — V Gradcu sta peljala mesar Bogoljub Sorg in njegova žena vsak po 30 birmancev k birmi. Vsakemu birmancu in vsaki birmanki sta dala botra novo obleko, uro, verižico, uhane in — 2 gld. Razen tega so bili vsi še izborno pogoščeni. Redka botra ! * Čuden samomor. — Iz Dvora v Litvanskem pogorju se poroča nemškim časopisom: Pred 14 dnevi so videli ljudje v bližnjem gozdu moža, ki je bil gologlav, bos ter v sami srajci in v spodnjih hlačah. Ko so moža klicali, izbežal je v gozd nazaj. 13. t. m. pa je našel neki deček moža mrtvega. Truplo je bilo brez vsake rane in komisija je dognala, da se je mrtvec končal s — stradanjem. Samomorilec je neznan, a bržčas delavec. * Nesrečen kralj je menda kralj siamski. Ima namreč nad 800 žen ! Ako se pomisli, koliko skrbij, dela in — potrpljenja prizadene samo jedna sama žena, čuditi se je menda, da siamski kralj še sploh živi. Otrok nima ta kralj nič manj nego 150 živih; koliko jih je pa pomrlo, ni znano. * Pismo grškemu kralju. — Neki Atenčan je pisal grškemu kralju sledeče odprto pismo: „Veličanstvo! Će hočete, da grška vojska zmaga, česar so zmožni naši Smolenski, Terpiti, Limbriti in Konstantinadi ter vsi grški junaki — vojaki, če hočete zmago, slecite meščansko in oblecite vojaško suknjo pa pojdite sami na vojsko! Sicer pa pustite vse, sklenite mir in izbrišite Grško iz zemljevida!“ — Škoda, da je zakasnelo to pismo! * Samomor dveh sester. — V Berolinu je prošle dni vzbudil sočutje — seveda prepozno ! — samomor dveh sester, ki ste se vtopili v „novem jezeru** v Potsdamu. Vdova Albertina Pape in nje sestra Adele Wieder-mann — to ste imeni samomorilk — usmrtili ste se vsled skrajne bede. Nekdaj ste imeli epo premoženje. Njijin oče, trgovski kapitan v Dancigu, zapustil je vsakemu svojih otrok po jedno hišo in lep kup denarja v gotovini. Albertina, Adele in še dve poročeni sestri so živele v Berolinu. Toda lahkomiselno, zapravljivo življenje vseh njih soprogov, je spravilo sirote v kratkem popolnoma na beraško palico. Vdova Pape in sestra ji Adele ste si najeli skupno podstrešno kamrico, kjer sta se preživljali šivanjem ovratnic. Jako mršav zaslužek, ki ne donaša niti za kruh! A ubogi ženski trpeli sle dalje, dokler sle mogli, slednjič pa — ni šlo več. Kajti vsled nehvaležnega šivarenja pri slabi svetlobi prišli ste obe skoraj popolnoma ob vid! In vsled tega novega udarca izgubili ste še dosedanji pičli zaslužek, in ste se vrgli v jezero! Izginola mitra vladike. — V Rusiji vzbuja veliko senzacijo glas, da je izginola dragocena mitra nekdanjih baltajskih vladik. Balta, v guberniji Popolski, spada med naj-stareje eparhije v Rusiji ter so prejšnji vladike imeli posebnih privilegijev. — Mitra, katere je zmanjkalo, poklonjena je bila še za dobe vladanja carice Katarine I., ter je imela vrednost 4500 rubljev. Misli se, da je mitro ukradel staroverski duhovnik Jemljan, jo razdejal in posamične kosce razprodal ali pa zastavil. Jemljan je izginol brez sledu, toda nadejati se je, da pade kmalu oblastim v roko. Narodno gospodarstvo. Kako izbirati mrjasco 1 — Kadar izbiraš mrjasca, pazi prav posebno na njegove noge, ker so one v najtesnejši zvezi z rastjo celega života. Noge naj so pred vsem široko razložene, lepo stvarjene in močne v pravem razmerju z životno težo. Široka raz-ložba nog je namreč zavisna od širokosti in lepe oblosti života. Po lepo razvitem životu pa se sodi zanesljivo, da so tudi vsi važni notranji udi krepko razviti in da se žival lahko dobro zredi in odebeli. Noge tudi ne smejo biti prešibke v kosteh in morajo biti dovolj dolge. Pri mrjascih dobre pitavne pasme je posebno paziti na dolgost nog. Pa tudi predolgih nog ne smejo imeli za rejo odmenjene živali, ker so sicer navadno previtke in jih je le težko opitati. Proti zadržanju mleka nasvetuje ameriški kmetovalec to-le sredstvo: Kadar ne pušča krava mleka od sebe, vzdigni roke navzgor in položi prste na hrbtnnec naprej od beder, pa pritisni ž njim', kolikor moreš, ter vzdržuj pritisek jedno minuto. Na to spusti krava mleko, ne da bi je dalje zadrževala. Poskušaj kadar se ti prigodi kaj ta-cega, pa se prepričaš, ali je res ali ne. Kako so zdravi bolezen „s«,jevka“. — Pri tej bolezni živina izgubi slast po jedi, postane medla in mršava ter gre kri od nje. Bolezen se pokaže spomladi, posebno ob premembi pašnikov. Sploh se bolezen raje pojavlja v nižavi. Če živinče to bolezen preboli, je navadno drugič ne dobi. Najboljše zdravilo je voda, a tudi ta največkrat ne pomaga. Kaka je ta bolezen, od kod pride in kako naj se zdravi? Taka splošna krvo-močnost govedi, ki se sme kužna imenovali, se kaže po mnogih krajih, koder se pase živina po močvirnih gozdnih pašnikih ali v bližini gozdov. Ta krvomočnost pa ni ista, ki jo dobe posamezne govedi, če jedo igli-čevje, ampak je krvna bolezen, ki nastane vsled uživanja krme, katera je namešana z nekim strupom, ki razkraja kri. Kateri strup je to, ni še dognano, a izkušnja uči, da se ta bolezen najraje tod kaže, koder so močvirna tla, koder raslo jelše, razne kisle trave, zlatice itd. Dognano je pa, da le rastline same na sebi ne povzročijo bolezni, ampak da so le nekako kazalo za taka tla. na kateri raste taka strupena krma. Edino zanesljivo sredstvo proti tej bolezni je to, da se živina ne pusti po takih pašnikih, ali pa da se vsi pašniki dobro osuše. Kakor hitro kažejo znamenja, da ima žival to bolezen, se mora takoj spraviti na drug, zdrav pašnik, ali pa se mora krmiti v hlevu z dobro in zdravo zeleno klajo. Za kratek čas. Spominski steber. „prijatelju' Slovencev, zložil Vog—jev. a a n a a a a a a a a a a a a a a a b c D <1 d e e e e e f g 1 I i i i i .1 K K k k k 1 1 11 1 M m m n n n n o o o o o o o p p p p r r r r r r rSsss s sss t tuuvvvvvžž Postavite gornje črke, da se bo čitalo: 1. soglasnik, 2. veznik, 3. reka na Slovenskem, 4. velika nesreča, 5. reka na Goriškem, (j. koristna sol, 7. žensko ime, 8. možko ime, 9. dan v tednu, 10. posoda, 11. koristna ptica plesalka, 12. del strehe, 13. trg na Goriškem, 14. domača žival, 15. božje ime, 16. bivališča redovnikov, 17. slovenski skladatelj. — Črke v srednji vrsti, od zgoraj doli čitane, povedo ime „prijatelja' Slovencev, Rešitev in ime prvega rešilca objavimo v prihodnji številki. Loterijske številke. 12. junija: Gradec . . 40 3 22 39 23 Dunaj . . . 19. junija: 80 10 85 83 Trst .... 19 13 31 76 Line .... 83 30 2 13 84 Dunajska borza 25. juniju 1807. Skupni državni dolg v notah . . . 102 gld. 15 kr- Skupni državni dolg v srebru . . . . 102 n 20 „ Avstrijska zlata renta 71 25 77 Avstrijska kronska renta 4% . . . 100 v 90 77 Ogerska zlata renta 4% 123 „ 05 „ Ogerska kronska renta 4% 100 77 — 77 Avstro-ogerske bančne delnice . . . 957 — Kreditne delnice 308 25 London vista 119 55 Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 07 20 mark 11 73 20 frankov 9 52 Italijanske lire 45 71 57 C. kr. cekini o 77 05 " Tržne cene >. za 100 kilov Knvu : Santos . . . . - gld- 130— do 140— Sandomingo 100— „ . — Java .... 100— „ 104— Gejlon . . . 185— „ • Moka . . . 180— „ * Sladkor 34'V* „ 35-— Špeli 52- 50-— 1’etrolij v sodu . . 18's/4 „ v zaboju . 6— „ • Maslo surovo . . . . 04— „ 00 ■ — kuhano . . . 81— „ 82-- Moka : (Najdičeva) : • št. 0 gld. 15- —, št. i gia- 14 70, št. 2 gld. 14-40, » 3 „ 14—, „ 4 „ 1360, „ 5 n 13 20, št. 6 gld. 11 30, J it. 7 gld. 5-50 Ogerska: št. 0 gld. 14 50, št. 1 gld. 14—, št. 2 gld. 13-50, . 3 „ 13—, „ 4 „ 12-50, . 5 » 12—, št. 0 gld. 11-50. Otrobi debele . . . drobne . . . , 4--- , , 4'30 Turšiča navadna . . „ 5.30 , d'- Oves „ 6.50 „ 7.- Spretnega agenta išče življenje zavarujoča družba. Več pri upravništvu. Javna zahvala. Zopet smatram za svojo sveto dolžnost, zahvaliti se p. n. županstvu in starešinstvu občine Rihemberg, posebno gospodu županu Josipu Pavlici, kakor vsemu tamošnjemu prebivalstvu na izkazanem mi zaupanju in lepem vspre-jemu o priliki sejma dne 14. t. m. Zagotavljam častite rojake, da mi bo vedno v spominu ta krasni dan in tudi da ustrajam na začeti poti. V Gorici, dne 15. junija 1897. J tt r i j 31 o s c trgovec. Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem poslal na deželo prodajati svojega kisa na drobno, pač pa edino svojega sina, kateri je oblaščen prodajati ga le na debelo. Dotičnika, katera prodajata kis na drobno, nista iz moje tovarne in jaz ž njima nimam nič vzajemnega, Radi tega ni resnično, da prodajam kis tudi na drobno. Toliko v obvestilo onim trgovcem, kateri so me o tem vprašali in sploh vsem, kojih reč zanima. V Gorici, dne 20. junija 1807. K. .Makuc, tovarnar kisa v Rabatišču št. 20. Najlepše darilo I Prešeren - Poezije, ij s sliko slavnega slovenskega pesnika. Vezenje je elegantno v usnji z zlato obrezo. — Cena samo g Id. /•— s poštnino gld. 105. Jenke imen, - Pesmi, I. zvezek, s pesnikovo sliko in 9 druzih krasno risanih slik; vezenje je elegantno v usnji in zlato obrezo. — Cena samo gld. 1' — s poštnino gld. J-05. Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj še ne izdane pesmi, izide v jeseni. OTO FISCHER, knjigotržnica v Ljubljani S. 164 26 - l Kongresni trg. P. 57 (€1.) P. Drašček trgovec z jedilnim blag’om v stolni ulici št. 2. v Gorici (tam, kjer je lobakarnica) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 67 Gorici in z dežele. ( )glas. Podpisani priporoča svojo gostilno v Gorici na Kornu št. 6 v kateri se toči izvrstno vino belo in črno, kakor tudi pivo. 68 Vincenc liiclccki. C. kr. privileg. krojni a p a r a t i. krojaški mojster In trgovec v Eorici na Travniku v I. nadstropju Ln v hodniku v h. št. 22. Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifaturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke oldeke za vsaki stan po naj novejši pariški modi. Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakterega in sicer za možke obleki- od 80 kr. naprej, za celo obleko (3'20 m) od gld. 2'50 naprej. Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek; odjemalcem blaga je prosto, dati si izgotoviti obleko tudi drugod. 94 4 Edina zaloga kmetijskih in drugih strojev, pomp za vodnjake, decimalnih vag In plaht za pokrivanje vozov iz tovarne jjertold l^raus v "pragi se nahaja v Gorici na Travniku št. 16 (zndej). ••••••••••••••••••••••••••••••M Deloljubne I 2 osebe — povsod — katere trajni denarni zaslu- $ 0 žek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zn- ® J kunftsvorsorg'o“ Gradec, poste restante. Seznam blaga tvrdke E. Feri ftesberg v Gorici. Glavna zaloga: V) papuanski uUd st. U (stara cukrarna). Podružnica: na Kornu št. 2 (Attemsova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 169—1 Slovenci, podpirajte le svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojim!“ Trgovce in krojaški mojster FRANC M v ulici sv. Klare št. 0 v Gorici izdeluje obleke po meri po najnižji ceni, prodaja vsakovrstno sukneno blago in perilo. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo. Prvi in najstareji fotografiči-Miiišlti zavod Antena Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. lij Povzema vsa v fotograflčno sfroko spadajoča dela do "aravne velikosti: izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, 0,jnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-^alno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-Ijivo delo jamči. Cene poštene. 2G—2 Vaclav Zima, I ANTON OBIDIČ k T čevljar v Semeniški ulici št. 4 se T g priporoča Slovencem v Gorici in A T^v okolici za blagohotna naročila, t ^1 Zdravnik |€ D r. M. K e r š o v a n i ordinuje v lastni hiši |£ 1?: v ulici Barzellini h. št. 2. Sa ^ Anton Vodopivec <► IVAN 1)EKIjEyA ^ JPelv Karol Dp.i.ŠČOk^ gostilničar -<► veleh-žec z vinom. <$ ])riporoča . ima v svojih zalogah vseh ■ vrst domačih in istrskih vin. Gene zmerne. 3» pekarijo v Riva Corno ■ in podružno prodajalnico kruha - Semeniški ulici 2. 10 4 cruha ^ _ veloli-žec z vinom, „pri petelinu" v Trstu via Ghega št. 7. (zraven j. kolodvora), [ ima zalogo vipavskih vin v Prvafiini 1 pri Gorici. o ........ v aiemenisai ulici 2. •••••••••••••••••••••••••••••••i g Trgovec z vinom Ant. Pečenko © ^ Vrtna ulica šiv. 8. O priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej 0 ® pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, • ••••««®©©»©os«0ooe«o»e«®®o»9e®< > Svečar J. Kopač v Gorici Solkanska ulica 9 priporoča pristne čebelno-voščene sveče 11 kg iio gld. 2'45. Za pristnost jamči s 1000 kron. j [ Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga ] , kadil za cerkve po gld. 1'20, 1 gld., ter 50 kr. kg. i i liazpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije, j J ® briskih in istrskih in dalmatniskih vinogradov.—’ S A Cene zmerne, postrežba točna. © « Cene zmerne, postrežba točna. SU0'— Za pristnost vina jamči. — r* ♦ ♦ A svojo trgovino raznih jedilnih A V potrebščin. Postrežba točna. J ^ Anton Kuštrin v Gosposki ulici šiv. 23 priporo'a ►- * preskrbljeno z izborn. vini. ♦ * Andrej Jakil •* * Tovarnar kož v Rupi J* * p. Miren. J Prpdajalnica na Kornu v Gorici. '* a®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®A •AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA® < v ► < Tovarna piva Fran IVanek ► ^ na Goriščekn ® ® priporoča svojo zalogo goričkega piva. t •▼▼▼▼▼VTVTTTTTTTTTVTTTTVVTTTVTV® $ Jožef Novic krojač ^ ^ Gosposka ulica št. 14 ^ © se priporoča častili duhovščini in ostalemu ob- © A činslvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško A T obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno 7 $ in po razniit cenah. ▼ glir* Najboljše stiskalnice za grozdje In olive so naše ,,HERCliLES“-stiskalnice najnoveje in naj-izvrstueje mehanične sestave z dvojnatim, vedno delujočim pritiskalom; zagotavlja se skrajna vporabljivost, katera nadmašuje vse druge stiskalnice. Najbolje avtomatične škropilnice za trte so ,,SYPHONIA“, satnodelujoče brez premikanja. Jllini za grozdje, sadje in olive, rob-kaei s pobiralnikom za grozdje; posuševal- nikl za grozdje, kakor tudi za druge pridelke vegetalne animalne in mineralne, stiskalnice za seno, slamo za ročni obrat; robkači za koruzo, čistilnice žita; sita, rezalnice in mlini za žito na roko raznih velikosti in vseh drugih poljedelskih strojev izdelujejo in oddajajo pod zagotovilom edino le tovarnarji mir PH. MAVFARTH & Ca. Stiskalnica za grozdje. c. in kr. edino privileg. tovarna poljedelskih in vinogradnih strojev na Dunaju II. Taborstrasse štv. 76. Odlikovani v vseh državah sveta z več nego 400 zlatih in srebrnih svetinj ter z častnimi diplomi. — Jlustrovani popis in mnogoštevilne zahvalnice zastonj. — Kjer še ni preprodajalcev in zastopnikov, se iščejo Varovati se je ponarejanj. Avtom, škropilnica. fpir- Edino v stolni ulici št. 13 (Via del Duomo) nasproti veliki cerkvi je velika zaloga raznovrstnega manufakturnega blaga po najnižji ceni. Za obilno obiskovanje se toplo priporoča E® Šušteršič &l rC® gjUST' Prosim, opazujte številko 13 in slovenski napis, kajti ni resnična govorica, da je vse ena trgovina, namreč moja pod št. 13 in ona, katera se nahaja v Lenassejevi hiši pod štev. 4. kan Somicelj trgovec z \edUn\m v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallova) priporoma svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vi-trijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vse prodaja po tako zmerni ceni, da se ne boji tekmovanja (konkurence). 143 SŠlS Vsak kdor ljubi oltusno kavo, hoSe zdrav ostati in si kaj prihraniti. ifeTe^eJ^e) : » s • a e « « ! Anker 25,25.16 Liniment. Capsici compos. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zaideva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le Richterjev Liniment s „sidrnnr kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s „sidrom* kot znano zaščitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" v Pragi. Vinarsko in sadjarsko društvo ^ ^ za Brda 1 f$| s sedežem v Gorici, ulica JSarzellmišt.ZO. priporoča djv! po nizki ceni slavnemu občinstvu tl*z( p s\)o\a H v\wai: ve^ulo, modvo j|j P 5vax\V\x\\o \xv dtu^a t\a-p \)adtva evtva \>\na, pv\- p} M dc^c s\>o\\f\ Hanov. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov naprej. Uzoree vin pošilja na zahtevo. i*} m Oglas. Podpisana naznanjam, da sem odprla lirodajalnico z jedilnim blagom na Travniku št. 8 (v šlacuni G. Weidlich). V isti prodajam na drobno sladkor, kavo, riž, milo in druge kuharicam potrebne reči, posebno pa priporočam doma kuhano maslo po najniži ceni. Blago kupujem na debelo pri tvrdki G. F. Resberg. Priporočajo se toplo svojim rojakom v Gorici in na deželi, se beleži udana Terezija Fabčič, 179 3—1 trgovka. trgovka v Kaštelu št. 8. — Gorica — zraven Mose-ta priporoča svojo trgovino z. drobnim blagom, in sicer: črevljev za odrasle in olroke, slamnikov, dežnikov, palic, koncev, denarnih mošnjičkov, tobačnic, lul, kartač, češljev itd. z besedo vsakovrstno drobižno blago (Kurzvvare). — Kot prava Slovenka se toplo priporoča svojini rojakom v Gorici in na deželi. 140 Zagotovljen in pošten zaslužek, "3,,t! osebe vsakega stanu in v vseh krajih s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejema Ludovik Osterreiclier, Uudimpeštn Vlil. Deutsche gasso 8. ilu 10—2 ^ Jakob Gril, ^ trgovec z mešanim blagom in pek 89-2 V GORICI r k 38—1 ulica Sv. Klare štev. 4. priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu, posebno onemu iz Brd, svojo bogato založeno prodajalnico raznega jedilu, blaga, n. pr. kavo, sladkor, moko, otrobe, olje ter druge jestvine, kakor tudi vedno sveži kruh in drugo pecivo. Prodaja se na drobno in na debelo. Cene so zmerne, da se no boji konkurence nikake druge prodajalnice. Kot Slovenec in podpiratelj vsega, , kar je slovenskega v Gorici, se ■k toplo priporoča svojim sorojakom M ^ na deželi! Svoji k svojim! ^ 4 i Klepar Artur Makutz Ozka ulica 1. — G O H I C A — Via Stretta 1. priporo'n Škropilnice proti peronospori (ponovljene po Ver-morelovi sestavi). Baker Je trd in svetel. Zalislke (valvole) se more lahko premeniti. Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji lastnika. Cena je zelo nizka. Stroj za žvcpljanjo sodov iz cinkanega železa. Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan). 29 13 6 Meh za žvcpljanjo grozdja raznih sistemov. Sprejemlje v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča dela. JO S. V I N D Y S tovarna strojev in livarna Praha - Smichov, Vinohradsk& ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, ZRAČNE TLAČILKE "Mi (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za stokih' nice, zamašilke in kaprovalke steklenic, tlačilke, parni ventili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega. _ Ceniki na zahtevo brezplačno. NAZNANILO. Čast mi je nazniti p. n. trgovskemu občinstvu, da sem poveril tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici glavno zastopstvo z izročeno zalogo vsega kolonijal-nega blaga za prodajo na debelo v mestu Gorici in go riško -gradiščanski deželi. Gosp. G. Ferd. Resberg ima glavno zalogo v Kapucinski Ulici Št. 11 (v stari cukrarni) in podružnico na Komu Št. 2 (V Attemsovi palači), kateri sta popolnoma pte-skrbljeni z vsem potrebnim kolonijalnim blagom In b" njegova skrb, da postreže vsakteremu v vsakem oziru in v popolno zadovoljnost. Z vsem spoštovanjem udam MIHAEL TRUDEN, vcletržcc v Trstu. £ %' %c V %' %' %c %c %' T %c %' V -p 4 ^ 4 4 V ^