ttaja rii»» ^elj PROSVETA plašilo slovenske: narodne: podporne: jednote leaned daily Siaadaya and Holiday«. utx^year ix. chicago, ill., torek, 8. septembra (septembef) 191«, Stev.—number si. Verski blaznež je wwU mfr zest. ani delvjalaje udaril IZ DELAVSKEGA SVETA. ob osoobI vlak. 2elaz||j{arjj sg ž0|eziijj|(j kralji si tipeni, Govtrntr Mianesoti—>ridj# jiklirskiei tristi. Oksijni Hijskl rnm itMavijo rovi obramn Mm taititH ,t«JA LOVI z AMORCAMORILOA. - ŽENA V &KRIFOIH aim KEIVE PRISEGE. - 91LETNI BTAJtČKK SS ŽBNI _ nrROMNO VODNO LETALO V PREISKUŠNJI. - FORD JB vapkAVIL LEP DOBIČEK. - DVOBOJ V GLEDALIŠČU. — BANDIT V SMOLI. - PROTEST FARMARJEV PROTI ANO-ujiindeuob VESTI. _ Po končani himni prostovoljno v smrt. B Tuo, Tex.. 5. septembra. — j je itavka ceatnošeleaniških Vencev. Na Delavski pramik i droiba nalašč poslala voaovo ii pii, ki io jih vodili at&vkokasi, provocira organizirane delav r pohodu. Provokacija ni oeta-bm poaledic. Prišlo je do ra ke. t kateri je bilo nekaj atav-iv tepenih in zdrobljenih JfcP'___ gingside. Colorado Springa, ^ 5 septembra. — Tukaj ata pretepala profesionalna prete ji Freddie Welsh in Charlie kite. Ker rijalaatemu občinatvu kla všeč razsodba referenta yja Rocha, se je aamo udaleii-pretepa s praznimi steklenica- Cleveland, 0., 5. septembra. — rlaku New Central idegniške nibe so se stepli atavkokasl med ij, ki so bili na potu is Mew kka v St. Louis. Ta aodrga je sroiena in v boju je eden ob-mrtev, več jih jc bilo pa ra- >fayette. 4. septembra. — Bli- Altfluiontn so »c zadnji vozovi hvali <>• i tovornegn vlaka f>" -tr;iinn liitrico'pVKTancTT pzdol, dokler niso na lafayetts- kolodvoru vdarili ob osohni ik itev. 4:1. Big Four železnice. Dve osebi st« težko ranjeni, tri H«- pa pogrešajo. Zdrobljeni volni ležali križem. Ihicago, 111., 4. septembra. — Maurica Potita, ki je svoji ženi rezal vrat, s katero je bil ože- ii \c štiri tedne, so prijeli na mi Roula, ki je oddaljena 18 j ca detektivi gnali v Ohi-"1° i" j«' vlak zapustil Wolveri-*««••<'■ s hitrieo (K) milj v uri, Wit skotil iz vlaka. Na vlaku n4*'"'n panika, zaškripalo so ** in v I« k jc obstal. Ko je 'j'vo.lja izvedel, kaj se je Zgo-J > porinil vlak nazaj za pol kjer no našli morilca težko aj»*ii<'ira fcdianapoliz, Ind , 3. septembra. J vsa policija na nogah in '»'»""•a John Soaperja, ki je JJ»lHno zamorko Lillian Policaji so prebrskali vea l^** pad ni d« | mesta, pa niao P ««.urr», ker je baje zamo-zamorcu. oddnl tri strele na «0 lil pravdnik zahteval, da se jo aretira radi krive prisege. Sodišče ji je določilo $1,000 poroštva. Indianapolis, Ind, 4. septembra. Ko je 141etna Ethel Barnhartova sedela na atopnicah svojega doma, 1803 In gramov a ulica, ae ji jc približal tujec in jo proail, naj zaigra na glasovir cerkveno himno "Nearer My God to Thee." Defcle ae je začudila, pa mu je vendar apolnila željo. Tujec je pazno poslušal, se zahvalil dekletu in odšel. Zasukal se je v Rooseveltovo u-lico in ko je bil proč še kakih ato korakov, je potegnil iz žepa ste-kleničico in jo izpraznil. Potem ae jc obrnil proti Hollowayjevi ulici in ko je napravil še nekaj korakov, se je zgrudil na tla. Prihiteli so ljudje in pronašli, da je tujec izpil strup. Odpeljali ao ga v umirajočem atanju v bolnišnico. Tam ae je izvedelo, da ae tujec piše Robert Hunter, star 30 let, stanujoč na 2431 N. Olneyje-vi ulici. Muacie, Ind., 4. aeptembre. — Okrajni klerk Charlca Bowden ji akpraj jtadel a atol*, ko je preden trilrovljen farmar blaatveno dovoljenje, dš poroči 68 let staro Mary E. Somervillo. Ko ga je klerk vpraiial, de ni prsetar za ženitev, se je Acord nasmehnil in dejal odločno: "Kislim, da nc, to jc prava ataroat za ženitev." Washington, D. 0., 1 sept. — V reki Potomac ao preizkušali o-gromno vodno letalo ameriškega izdelka, ki je namenjeno za ameriško mornarico. Peroti merijo 60 čevljev in letalo bo lahko noailo 2,000 funtov teže. Oboroženo bo z majhnim topom in opremljeno z dvcina motorjema, ki razvijata 320 konjskih sil. Detroit, O., 4. septembra. — Finančno poročilo Fordove družbe izkazuje, da je profit v zadnjem fiskalnem letu znašal več kot en miljon dolarjev na teden. Za družbo dela 37 tiaoč delavcev, ki zaslužijo po pet in veš dolarjev na dan. Gotovina na banki je v štirih letih naraala od $6,-000,000 na $52,000,000. [f > aj*i i «4j >li r t" i M / ker Seattle, Waah., 4. septembra. — Kako nespametna je poetavno u-vedena prohibicija in da ac s njo ne odpravi vživanja alkoholnih pijač, dokazujejo številni preatopki zakona. Ne mine rfkoraj dan, da bi policaji ne privlekli kakšnega grešnika na sodišče. V enem samem dnevu so bili v minolem tednu obsojeni fttirje grešniki vsak na $100 denarne globe, ker so prelomili prohibieionistično postavo. Koliko jo vredna taka poatava, ki jo ljudje prelomijo vsaki dan stokrstf Niči Washington, D. 0., 4. sept — Načrti za 9.5 palčne havbfce so končani in oficirji izjavljajo, da ao bolj silne kot 11 in 12 pelini topovi, ki jih rabijo v evropski vojni. Z njimi bodo lahko streljali na daljavo 20 milj. Alliance, O., 4. septembra. — Komisija za civilne službe je potrdila, da je župan Westover pra- ' povedala, da se vi)||0 k,r j« suspendiral "v m itn je da- " " ~ ~ ~ ' bila nanj jez- Žclaanifiarska organizacije so gala Washington, 4. septembra. — Adamaonova zakonska predloga za osemurni delavnik je bila tudi v senatu sprejeta s 43 glasovi proti 28. Underwoodov dodatek, ki daje meddržavni trgovski komisiji pravico, da določi mezdo za Železničarje, je bil s 24 proti 14 glasovom odklonjen. S tera je bila nevarnost za železničarako stavko deloma odvrnjena. Takoj nato so odborniki železničarakih organizacij sklenili, da ne odzovejo Štrajka, dokler predaednik ne podpiše za<-kona. Predsednik je podpisal postavo včeraj ob 9:20 dopoldne. Takoj so odborniki železničarakih organizacij odposlali poročilo na vae kraje, da ne bo stavke. Predaednik je podpisal posta~ vo v privatnem vozu na železniški postaji, ko ae je vrnil iz Sha-doiw Lawna, N. J., kjer je bil v soboto oficijelno obveščen, da jc riredaedniški kandidat demokratične stranke. V aenatu je trajala debata o zakonu vea dan. Nekateri senator-ji ao imeli vaakovratne ugovore proti zakonu, da ga preprečijo. Znani eenator Sherman iz lllinoi-sa,rki nima nikdar dobre Iteacde delavejtvo,mJi p sede imele takšen učinek, kakor če bi kdo bob metal v steno. Dejal je, če sonat določi zakoniti o-semurni delavnik za železničarje, da ga lahko potem zahtevajo vsi delavci od navadnega dninarja do gledališkega igralca. Senator Shertnan se menda ne zaveda dolžnosti zakonodajalcev, ker bi nc vezal taki-h otrobov. f'e delodajalci nočejo skrajšati delavnika, potem je dolžnost zakonodajalcev, da ga skrajšajo v interesu ljudstva in države. Senator Hardwick je unci zopet druge želje. Priporočaj je, da pe sprejme postava, ki neomogo-či Uko situacijo. Tudi njegove želje so ostale le želje. Železntfke družbe niso zadovoljne z oaemurnim zakonom. To je razumljivo, saj bi železniiki izkoriščevalci nnjrajfte videli, da bi delavci delali po 12 do 15 ur dnevno za $1.50 dnevne plače. , Hale Ilolden, zastopnik Burlington žele^nlftke družbe in matador železniških kraljev, že izjavlja, da so družbe sprejele osemumi delavnik s protestom in da bodo porabile vsa postavna sredstva, da ga onemogočijo. Popmnoma dokazano je, da so rndifiški stražarji prekoračili po-ata vac pravice in dolžnosti in so i državljanske pravice arjev; nasilnosti, ki so bile ne, gredo na rovai rudnU-ražarjev in policije in no arjev; javni policajski de-enti so prekoračili svojo u-moč in ao atorili krivice Štrajkarjem. Ni a pozornost bila je obrnjena m številne aretacije, ki so bile iavrš ue bres zapriuežene obtožnice n na nepravične sodite. Nc pojdi mo v detajle v teh stvareh, kot i) to tftorili zvezni uradniki, ali n iše mnenje je, da bi morali rudujški atražarji vedno ostati nn rudniki lastnini, ali pa odložiti o-rošjet kadar jo zapuste. Vsfko streljanje na reuču se je dogo|tlo na javni lastnini. V nobenem slučaju se niso nemiri vršili na jkouipanijski lastnini ali Idi so Posedi Hoda bitka za jarde na zapa-diem bojišču. Zavemld ptttopaio z Griijt kol svoječasno Nemčija z Belgijo« FRAN001I IH AJfBLBtl POBOČAJO O USPEHIH. NBMOI PRA VUO, DA 80 VSI BAPADI ODBITI - BUSI SO OBNOVILI OFENZIVO KA LEVEM KRILU. — V LONDONU SO V NBDB LJO LAGALI, DA JB HBRMAN8TADT ZASEDEN. — FBI DODEUDJU SO BOLOABI ZASEGLI 710 RUMUNOBV IN VRGLI RUMUNSKO ARMADO NAZAJ. - ZRAČNI NAPAD NA LONDON. Zavezniki so akradli štiri nemške trgovske parnlke v nevtralni Inki. >' '> J<» je zadel v sr- Ind., 4. septembra. y ' W^rtova, Manujoča na , ; ulici, bo sva- u v* im«ke, I« jih j '»rprave, pa trdijo, F * """i*' tn.ložil roke. \L. '"M " j*- zanrim ki zaprisežejo mož tepci, ko zaprisegla, u Marry udaril, 1 "javila, da je j* mestni poročilu pa le naglaša, da so Francozi ponovili "močne napade med Maurepaaom in (Mery, ki se niso obnesli." Pariz pravi, da je bilo tekom nedeljske ofenzive vje-tih več kot dvatiaoč Nemcev. Na poldrugi milji široki fronti med Ouillemoututn in Ginchy, kjer so napadli Angleži, so vrgli Nemci v boj 10,000 inož (180to divizijo), n iz boja sc je vrnilo le kakih 2000 mož i vsi drugi so obležali mrtvi in ranjeni. Rusi so tudi ponovili ofenzivno bojevanje v jtfžni Galiciji oh Zto-ti Lipi v smeri proti hvovu, Vroče bitke se vrle pri Zločevu in lla-liču in dalje južno ml Fafalova v Karpatih, kakor tudi v okolici Dornavatre ob rumunski meji. Petrograd |»or0ča, da m H ust pre. gnali Nemce la mnogih utrjenih pozicij in osvojili več vifiiu v Ksr-patih. Na drugi atrani poroča Ker lin, da ao Ruai srdito napadli se> verno od Zborova, Iztočno od !si St. Gyorgy zaidnjo sredo, v včerajšnjem poročilu pa pravi, da so Ku-iiiunei namerili svoj <»genj ua to mesto. I iermaustet ima ;i5iKK) prebivalcev in leži dvanajst milj «mI ruomnske mejej ScjhiI St. Gy-orgy se nahaja 16 milj severnoza-padno mi Kronštata. Bitka za Or-aovo oh Donavi je trajala pet dul in po neuradnih veeteh iz Dukarc šta so Av«trijei imtavili mesto in sa umaknili na zapadii^hreg reke ('orne. Dunaj in Berlin molšita o bojih pri Oraovi. Pač ps poročs Berlin, da so Nemci iu Bolgsri prekoračili rumuuako mejo pri Dobrodji na južnoiztočnem koncu Romunije med Donavo in ^'mlm m or j«-hi in pognali v l»eg pri*dn> straže sovrošnika. 50.000 Nemeev je prišlo v Klaiikenburg na Sed mogrsški-m. ki ImmIo poms^ali Avstrijcem odbijali Kumonee. Na bulkanski fronti v Macedo-niji in ob srbski meji se vrše artilerijski boji. Berlin pravi, da ui sploh nič važnega poročati. Ravno tako ni nobenih iapremeiub ua italijanski fronti. Na Grškem vlada prava konfu-aija — uli pa v poročilih, ki prihajajo iz Grške, V petek, soboto in v nedeljo no se trdovratno ponavljale vesti, da se je kralj ml> povedal prestolu in da se rsažirja revolucija ia grške Macedupije v Kpir in Tcsalijo, Brzojavke ao ae glasile, da je revolucijo organi-airal "Odbor za obraniIhi Maoedo-ni je", ki je bil uatanuvlj^n v Suhimi. Ts udhor je — ue zmeiieč se zn kralja in neiitralnu vlado v A* tonah — odredil eplošno mobilizacijo in poaval vojaštvo, kar ga je bilo pod orifžjom, na huj pruti Bolgnrom. Nekaj gsruiaij ae je u-.stavilo in vnel ae je Ixij, Nepokor-nn oziroma lojalno garuisijo v Solunu ao internirali Francos! in Angleži, ostale »o ae podale revo-lueijoiiameiuu odboru. Včerajšnje (pondeljkove) vesti pa govo- mislil in da se bo ndal zavetnikov, ki hoPejo nad grško poŠto In braojavno zvezo in obenem zahtevajo, da se takoj deportirnjo ia Grike vsi aa-stopniki Nemčijo in njenih zaveznic (konzuli, časnikarski poročevalci Itd.), istočasno so aaveaniki izkrcali svoje čete v Pire ju (luks v Atihenah), ki so se polastile postaje brezžičnega hrr.ojava. Zavezniki so tudi ugrabili štiri nem« ške trgovske parnlke, ki wo Idil internirani v Pirej od začetka vojne in pravijo, da so |iotopili nemško siihuiarinku, ki se je skrivala pri obrežju Phalcroua. Nadalje s«« glaai vest ia Soluna, ds bodo an* vezuiki ustanovili Pireju bazo za svoje armade na levem krilu balkanske fronte, kl bo s |>oinoč-jo Železniške zveze čca grško o-zemlje veliko bližje bojišču, kakor pa sedanja baza v Solunu, la-ključitev Nemcev iu Avstrijcev ia Grške ee je že začela j v Atenah — tako poročajo — so aretirali več nemško-avstrijskih čaNiiikarjev; baron Scheuk, vodja nemške časnikarske agent ure v Atenah, se je »kril. Tc vesti dokazujejo, da se kralj ni odpovedal prestolu in da se v Atenah še vedno držijo svojegs stališča neutralnosti, toda pritisk entente — ki j<* brea dvoma indi-rektno organizirala "revolucijo" zadnjih dveh dni, če je sploh bila — je že tako velik, da bo morala grška vlada nekaj storiti, sko se hoče olsiržati ua krmilu. "I*»ksl Anzeiger" v Berlinu piše, ds mora Nemčije že zdaj smatrati Grl' ko v vrati entente iu dn mora ua> Stopati, kakor da je Grška že ua> povedala vojno. (fradna poročila slede s FRANCOSKA FRONTA. Francosko porošilo Paris, 4. sept. Severno od Somme je naš a iufaiilerijs napadla v zvezi z britiško armado po artilerijski preparseiji včeraj opol< dne nemške (»oncijr u« štiri milje široki fronti od Msorepims do reke n takim vapoboM, ds jc bil ra< utoiij vsak odpor .ovratnika Ns kr čete »o pomet le z velikimi sovražnimi silami in osvojile De Po> ie*t in l'ler>, Severno ml De Fo- (Nsflaljevanje na X strani, 1. stopee.) PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAftODME PODPORNE JEDNOTE 4MtM NM MM) i*.....»M. Nulo« M VM, kar Im Mik ■ "PROSVETA" >01» S«. Crawford Av«., Cbiea««. IH "THE ENLIGHTENMENT" Or gas »ka SlavMU IUiUmI Baaafit Saciaty S&JflT bT^^^'HATIO" AL*f' bknkkit eoeirrr A4vrrtUI»K ratM M HuMrriatlMii UalU4 Btataa 0M-ra*«> aaJ OaaaSa Mp*r r«art Ctliae« aa* far Man MaatrtM. |IM par fM__ A44r«Mi "PROSVETA" SO IS S«. CnvM Ara Ameriške jevne šole imajo to dobro lastnost, da ae v njih ne po-dučuje veronauka, da j« iz njih izključen verski poduk v vaaki formi. In to je prav. Kdor ima potrebo ee učiti veronauka, ae rs lshko uči kolikor hoče v takozva-nik nedeljskih šolah, ki jih vzdržujejo ■ kara j vae vere in verske sekte is privatnih sredstev. Kljub temu da je v zmislu u-atave Združenih držav neiaogoče nveati obligatni verski poduk, ne mirujejo nazadujski, ki bi radi ssstrupili možgane mladini s pripovedkami, ki nimajo nsjmsnjše- Szmiala za praktično življenje, jim danes spodleti njih namen in nalete na hud odpor pri IjinJ-stvu, vseeno nekoliko ksaneje pri dejo sopst s svojo zahtevo, da ae vaaj nekaj podobnega verakemu poduku uvede v javnih šolah. Spominjamo ae ie, da so pred SŽil ZA SUŽDOSt. devetimi leti poakuAali na javni mm ljudski In srednji ftoli v Chieagu uvesti čitsnje sv. pisma. V ljudstvu jc nsstal vihar in pametni stariii ao naročili avojim otrokom, če pride učitelj veronauka in Čita-sv. piamo, naj zapuste šolo za toliko čaaa, dokler čita sv. pismo v šoli. To jc pomagalo in nazad njaki ao odnehali, opuatili ao svo jo sahtevo. Otrok ne gre k ognju, če ae o-peče. Kdor naie nazadnjake aodi po tem pregovoru, ae moti, ker računi jo Ukole: Oe amo pogoreli v Chieagu, ki je že tako raxupito cot Sodoma in Gomora, poskusi mo avojo arečo drugod, kjer znanost in veda še niata "okužili" judstvs. In tako se je zgodilo, da jc bil r legialaturi države New Jereey stavljen predlog, da ae v vaeh javnih šolah države uvede obligatno čitanje av. piama vsaki dan, in kdor ne poeluša av. piama, da ae ga kaznuje. Proti predlogu je nastala opozicija, kljub temu ao zmagali nazadnjaki in legislature je sklenila, da ae priredi zaališa-nje zaatopnikov raznih ver, da ae izročejo, Če je potrebno čitanje av. piama v šoli. Sumljivo je ie to, da naj sc o tako važni stvsri za vzgojo in poduk zaališi lc zaatop* nike ver, ne pa tudi člane proavet-nih, kulturnih in snanatvenih društev.- Zaališa nje se je vršilo v Trento-nu. Zastopniki proteetentovskih verskih občin so živo zagovarjali, da sc čita sv. piamo v javnih šolah, mejtem ko ao zaatopniki katoliških in židovskih verskih občin nasprotovali čitanju av. pisma v javnih šolah. Zadnji niso naaprotovali čitanju sv. piama v javnih šolah, ker smatrajo, da je verski poduk v šoli nepotreben. Križali so sc interesi pobožnjakov, ker imn vsaka vera avoje av. pismo in ga tudi razlaga po svoje, in tako ni prišlo do zcdlnjcnja iu soglasne podpore, da naj ae obli gatno uvede čitanje sv. pisma v javnih šolah. Argumenti, ki so jih povedali katoliški Iti protest nntovak i popje in Židovski rahinci, so v resnici zanimivi in potrdijo, da jc veraki po^uk v javnih šolah nepotreben. Ce ao zagovorniki zakouake predloge povdarjali, da Je poduk av. pisma potreben, da dobe otroci poleg tehnične izobrazbe višje moralno nnziranjc, so nasprotniki predbkge dejali,če bodo "nercanič na in neprava" poročila v svetem pismu res povzdignila morali. ( so katoliki zavzeli steliŠče, da so proti vsnkemu vsiljevanju verskega prepričanja, so jim lutera-ui odgovorili, da ui nikjer takega nasilja kot v katoliški cerkvi. A- Ko jc senat sprejel zakon sa o- hramho otrok v ostrejši obliki kot v kongresni zbornici, jc senator Cummins, progresovec is lowe, porabil priliko, da je povedal, da je predsednik prisilil kongres, ds dela. "Uzurpacijo uprave" ao i-menovali nasprotniki zakona za o-brauibo otrok željo predsednika, ki Ima namen, zapleniti "državne pravice." In ko jo prišla predloga ua splošno glasovanje, so se vpognlll Cummins in nekateri južni senatorji, ki so izražali atrah, da zakon za varstvo otrok pometi; z zadnjimi pravicami držuv v liniji. Našim starinam nc gre v glavo, da so bile tokrat, ko jc bila sprejeto. ustava, popolnoma druge go-fj.odarske razmere. Uveljavljena jo bila šc telesna sužnost in auž-nodržci so zahtevali za države po-: te buč privilegije, ker ao se bali naraščajočega demokratičnega mišljenja. Ce so takrat zaatopniki iz severnih držav privolili v poee-Ime pravice držav, so to storili, da niao kalili edinstva v novorojeni republiki. To je že nekaj navadnega, da Ke kriči v imovitih krogih o "u-rurpaciji uprave," če se vlada le količkaj ozira na ljudake želje. Proti zakonu za varatvo otrok, ni nihče drugi kot izkoriščevalci o-t rok, katerih ni sram, da drobni pratki maleučkov zanje niiioše profit. Smešno je torej, če se govori o uzurpacij uprave, čc o groninn ljudska večina hoče, da o-I roe i hodijo v šolo, so izobražujejo, meato da garajo za tovarnarje. Ljudska volja je bila, da uprava, ozroma predsednik pritisne na kongres, da sprejme zakon za varstvo otrok. Predsednik je najviš ji uradnik v državi in njegova dolžu<»Hl jc, da sc ozira nn željo ljudske večine iu no zahteve pur i*koriščevnln( j** tudi, da je sploh jet n konafltneljn, isvršen je veli-! vrsto tehničnih Hibbinf, Minn. Urednik linta "Sirikcrs Bulletin" Burns mudi se še vedno v Ilibbingu in je ve dno aktiven v vseh štrajkarskih podvzetjih. Operatorji trdijo, da "open pits" delajo a polno (T) paro da tudi podzemeljski rudniki bratujejo v vedno večjem obsegu Verjame jim aeveda, kdor hoče. je tudi, tla je sploh jeta komtitueija, izvršen je . i-, i, •.Ii .b« takega juMir«,, BMMa i mnki preobrat IViprtmto naj nodnijako razamlb«i ovrže. vzrokov, zakaj uli pa "naeions-j nja. Zaslišanje daksanje, tla pabe-jdeUko in (xdjetleUko orodje sS-| Esgovornikl ao prepričani, «1 j hrepene, da ae menjali so rttdeznl In glgnntai bo priaivno amlišče priznalo' njih m intereaentom. uvede ver*ki poduk v šoli. Ta po- stroji. Individualno Rokodelstvo' razloge in upnjo, da pridejo njih j^M- j»« Alo rn Iga lav je glasen o|iomin na vae avo ae je umnknilo tovarniškemu si- klijentje proti |>oroštvu ia ječe. >b'Miiškh kraljev ali l». detavmeah a\o zakajenih ■več- Zahtevali so 'JOodatotuo poviiaujc Virginia, Minn. Pred veliko roto pridejo Sam Scnrlct, Treaca, Joe Oernojarovich, Smith, Philip Maaonovich, Nikich, Mrs Milica Maaonovich ln John Orlandich, vai obtoženi u mora deputij-šerifa Myrona. John Keyen odvetnik ln zagovornik omenjenih, podal ae je Duluth, da se poavetuje s svojim klijenti. Za enkrat se še ne • ve kake korake bo zagovornik pod vsel. Zahteval ho morda, da ac oh ravnava za vsacega obdolženca poechej vriiali po !>o celo zahteval da ae jih aodi v kakem drugem o kraju. iz 8kW€Mtih naselbin. OoQinwood, 0. V bolnišnici umrl Frank Dolgan, star 32 let Ril je doma is vaai Simlje ns No Irsnjakem. Zn njim žaluje nirorns šnn družina in neksj drugih ao-rodnikov. Newbnrg, 0. Umrla je v tukaj šni bolnišnici Ivana Mlakar, ata ra 41 let. Društvo Upa. štev. Iti RNPJ^ kterega člauiea je bila, ji je priredilo lep pogreb. V bol-1 Ni Sublet, wti Kakor razvidno, Ke iz aclbine le malo kedaj kaj s|i našem starem Subletu le „a|0 sveta. Kaj je temu vzrok, t0 lo lahko odgovoriti. Ako bi našem starem Subletu ye malo zanimanja za čitanje čaaopUo\ pam, da bi bili vsi bolj nap,, Kakor vem, da je Že sploh v prišla na ušesa govorica ((ledi stega dopisa ko sem bil p« še v Glaailo 8. N. P. j. moram, da je tista številka takoj prvi večer izročena bosi rova štev. 3. Seveda, njemu lo to nova stvar, ker ai je drznil piaati kaj tacena. Ker nekteri niso dobro razumeli ram izjaviti, da nisem imel proti osebi onega bosa, ker je štenjak, šlo se je le proti tis ci ne vedo kaj pomeui kvoIhkI je zajamčena vsem v deželi nt Sama. Tukaj amo ustanovili klub, Z. v katerega nas je pristo precejšno število, bilo hi ush ahko šc štirikrat toliko jaz prvi, ki sem ugitiral za to avako politično organizacijo, pa ao bili še pred mano iu hod za menoj. Pri agitiranju sem ■šel v mnoge hiše in ker seveda sera imel drugega "hiznisa," takoj povedal, po kaj nem pr da namreč agitirain za .1. S. Z vo mi jc bilo stavljeno vpraša koliko da se mora plačati pri pu, in koliko na mesec. Na to jim odgovoril, da 50e je vnt na in 25c mesečno. Seveda, maraikteri nato tudi (»glavi vprašanjem, koliko dobi, »ki bolkn in koliko, ako umrje i aeveda moral odgovoriti neugodno besedo niči Ne rdi da, a temi par eenti point boriti se za svojo lastno dela' pravo. Tukaj v naši naselbini obi jeta dva premogova rova h p paro, tako da jim vedno dela manjka. Nedolgo tega, jih jf šlo mnogo iz (talorade. pa ko noma zopet odšli. Opominjam pn tistegn, ki ji sal dopis v G. N. štev. 193, da rajši kaj drugegn piše iu pa rcanično. Nedavno je tuknj ponesrečil ki Španjolec; kolesa koae mi odrezala pol glnve. Rojaki, n mo ae teme, združimo se in jemo za naša prnvn. Podpin in širimo naše delnvsk«- IM sta Prosveta in Proletarec. in Dalje bi sc morali Slovenci zanimati, da sc priučimo nn| Čine. Nas je mnogo pri uniji, da nihče nas nc vpošteva, kr smo zmožni jezika. Jaz »em b posljen v rovu Stev. fi in m) je poslala na odborovo drlo l»ct dni. Ko sem sc vrnil na proator, mi je boa dejal, da ni dela zame v istem rovu. Pn| sem sc rsdi tegn pri lokalni nizneiji štev. 4HH V. M <•'/ sc niao hoteli nič pobrumf niti za moje štiri tovariši', bili z menoj vred v odfc'^ tacega ne hi bilo mogoče Pn gih lokalnih orgniHr«^^ bi poročsti Š emnngo, pa F nhn zs drugo pot Predno končam, naj Se ds ims nsŠ socialisti- "' kl«^1 redne aeje vsako drugo mesecu. Poaivljam niwlalje v^'«« Bratje Slovenci, štev > • J., da ae vdeležijo pnl^nP polnoštevilno. Prih.sluj« četrtletna iu jaz ne nmrem gs člans poechej obvtstm f^ no. Pozdrav vsem "J J. in ptsieliej šc vse» Proevete. Nshm n.k i" MU SPREMEMBAH^ taS PlftMa __kr.^ volii ti v«f FvropskJ von« m kUK> okupirali vae nemške ob ce»ti, ki drli ia fcneoo kraja v fombles, in »ai« fcUele do prvih hil V Shiaa«. dalje ho v ^oirokah ■Tu,m-,k.- |",z'(''Je »'«•«» P i« t>ry Neoilki j, z rtkkioi miauu na isgifbl*- r^ije ao * razbili Oh o«niu baterij«vr-lfftfr * llknil v nereda jspuaMffc Et,viJo mrtvih in ranjenih. Ste- Fronta Nadvojvode Franca flarla: Iztočno in južnoiztočno od »rzezanija no ae vršili vrači hoji ki oo ae končali na več krajih nam v prid. Na nekaterih krajih ae ie nadaljnje bitka. V Karpatih «o Rusi napadli naše jmzieije na višinah t okolici Kopnla in poarcčilo ae jim jc okupirati goro Moako. 1 npf«»j«rllh"v>tnikov XTrokab rnrfa do zdajci t, nkuili wno dvanajat kanuaoVJti 'JiMtrvjuth pušk samo v pe4Fo Sa deanem bregu, Maee fcrdiiu, nadaljujejo Nemci še od ktra 2 Ijutiuii napadi na nale [ozicije v Vaii*u in Chapitre. Bit-u ie ui končana. Angleško poročilo, London, 4. sept. — V družbi s taucoii »a našem desnem krilu ,ju napadli v nedeljo na več krajih i« okupirali ves Guillemont in 4*| Ginfhva. Naša fronta zdaj drii kakih WW jardov iztočno 9d Guilleinonta čez Oinchy do Faife-Bontove farme. Na iztočni atrani JI.Mjuetove farme smo tudi oavo-jili nekaj ozemljn in vjeli več sto Nemcev. Nemško poročilo. Berlin, 4. sept m. — Artilerijska bitk« ob Som mi je dosegla višek lile. Močni francoski napadi med giurepasom in Clery se niso ob-■mli, toda napadi se še vedno na-iljujejo. Iztočno od Mase (Verdun) jo narasel preparacijaki artilerijski ogenj sovražnika od thi-Msontskih utrdb do trdnjave Vm, ka t tre mu ho sledili infan-terijski napadi na obeh straneh «ste Vaux - Souville, ki so pa bili odbiti. RUMUNSKA FRONTA. Rumunsko poročilo. Bukarešt, 8. sept, (via London, 1. sept.) — Naše prodiranje v ransilvanijo se nadaljuje neovirano. Sovražnik je ostavil važno utrjeno mesto llermanšftat, Ivanajat milj od meje, in vse o-leiulje severno od Kronštata; rani tega smo osvojili šest vaai in reijo množino bojnega materija-Na severni fronti, v okolišu po-pirjH tlyergo, so začele naše čete svežimi napadi in vroči boji ao tiru. Avstrijsko poročilo. Dunaj, via Berlin, 4. sept. — ViVihJ je sovražnik naperil svoj oruj na Hermnnštat. V okolišu Gvergyova je nekaj rutnunakih wailk napadlo naše pozicije, to-» nai topniški ogenj jih jc popa! nazaj. Drugače je položaj Brizpremcnjcn. (Nedeljsko poročilo). — Na ru-un*ki fronti blizo Orsove, Her-alena in Kmrdoe smo odbili «o-naviir napade. Naše čete »o oata-^ Hensanštat in Sepsi St. Gy-v sredo. v n|h IT ALU AMI KA FRONTA Nemško poročilo. fcrlin, 4. Kept. - Nemške in intro-o^rtike prednje straže so sc l'8,"f ' rtrmunskimi na obeh l^neli Itistriee v romunskem ob-okolišu. Nemške in bol'-ink, rote so prekoračile mejo »"bro.lji ....... Donavo in Cr- 'iKTjein; romunske prednje I«'1" - l.il.' vržene nazaj s pre-J*J''«i izgubami. Iz macedon-"i iiic važnega. KUSKA FRONTA. Bunko poročilo. 4. nept. - V okolišu T" " . napadli naše lat-.'•■»aljone, ki so pa naglo E'"'irili protiofenzivo in po-C, ' ;*.",f v z velikimi ix-U " proti Ziočevn in H v r'»(■•»• bitke, Južno (kT * okoliel gore Kopni !udi v ok0,lcl ' ■ "SKe r-etc potisni- »»*, ,i * " ",r>u»h pozieij ^ '/II" ve,-. vi;,„. S*i topniški », 1 protinapade^ ki u »a nale nove po- % v ' i priliki koh» vjeli Ita^^ukupopočilo, M*, t- a**. - Artilerijska aktivnost na tirolski fronti sc nadaljuje, Včeraj jf «ovra4o*kbombardiral vaai v dolini AstiCo. i u nale pitanji v dolini'Avisio. Na se vertiein pobočju gose Cautfel »o se spopadio noše Ulpineke Čete z Avstrijci in jim ptfzadjale ;velikc izgube. Po bitki sn»o aačteli več kot ato mrliče v in vjeli smo J14 mol. V gornjem Bi rtu je naša ar tilerijs bombardirala sovražne zakope. V goratem okolišu ietočno od Oorioe je naša infanterija pro drla akozi dva žična omrežja in bombardirala avatrijake zakope. Avstrljako poročilo. Dunaj via Berlin, 4. aept. — I-talijanska artilerija je včeraj srdito bombardirala naše pozicije med Sveto Ooro in Jadranskim morjem. Juino od Sol kanji in za padno od Lokvice je napadlg sovražna infauterija, ali naš tOpnlš ki ogenj jo je ustavil in potfnal v beg. BALKANBKA FRONTA. ■i Francosko poročilo. Solnn via Pariz, 4. sept. — Vroči artilerijski boji so v teku ob reki Strtimi in v okolišu Doiranske-ga jezera. Drugih dogodkov včeraj ni bilo. (Nedeljsko poročilo). — Naš topniški ogenj je užgal železniško poatajo v Pernovi.V ccntrumu blizo Černe in v dolini Vardar je bilo več bojev. V okolici Vetrenika ao Srbi odbili nočni bolgarski napiti z ročnimi granatami. Itslijaosko poročilo. Rltn, 3. sept. ( v nedeljo). — V sredo zjutraj ao naše čete okupirale Tcpeliui ob Vojusi. Grška garnizija se je umaknila. Istočasno so naše čete napadle sovražne pozicije med gorama Gradit in Trubea na desnem bregu Voju-bc. Italijani ao prekoračili reko bliso Carbouare in vzeli z naskokom vaai Klog in Kelal kljub vročemu ognju iz sovražuib topov. T*tn smo vjeli TI sovražnikov, med katerimi je bilo 40 Av-atrijcev, in vpleniii veliko streliva. KAVKAŽKA FRONTA. Rusko poročilo. Petrogrsd, 4. sept. —. Zapadno od Gumiskhaneha to naše čete pognale Turke v beg. Zapadno od Kialkfta - Chiftlika smo osvojili turško pozicijo in vjeli 205 Turkov in poleg tega osem častnikov. Okupirali smo tudi vas C'artnik in Vpleniii top in 2H zabojev muni-cije. Zoppelini nad Londonom. London, 4. aept. — Vojni urad naznanja, da je v noči od sobote na nedeljo obiskalo trinajst zcp-pelinov irtoČno obrežje Anglije in trije Zeppelini ao prišli nad Metropolitan district v Londonu, kjer ao vrgli več bomb. Dve osebi sta bili usmrčeni in trinajst ranjenih; vrhutega so bombe yubi-le tri konje in bolj ali manj po-Ikodovalc 25 hiš. Zeppelini so takoj naleteli na aeroplane in Kronate iz protizračnih topov in eden zeppelin je padel v plamenu blizo Ix>ndona. Med gorečimi ostanki, ki so prileteli na tla, so nanli o-gorele kosti nemških zrakoplov-eev. Pritisk na Orlko. Atene, 4. sept. — Poslanika Anglije in Francije aU Isročila v ao-bdto grški vladi noto. ki vsebuje zahtevo, da mora Urška takoj izročiti zaveznikom |>ošto iu telegraf in deportirati zastopnike eeh trajnih sil. Zaveznika pa ni*ta Ča-I drale pWfK dveh grških be^nli ladij, ki sta bili kupljeni od £e-din jenih, držav. Nato ho kriAarke oddale nekaj strelov, ki so nasnl-nili prihod aavezuiških transporta s i rane os k i m vojaštvom j zadnje se je izkrealo v pristanišču Pire ja in takoj vplcnUo štiri parul-ke nemške levsmske črte, ki ao bili tam internirani že od začetka vojne. Moštvo teh |»arnikov jc bilo vjeto. Kmalu potem je zave«-niAkoi vojaštvo grabilo avstrijske parnike V Eleusisu, med katerimi je tudi veliki iieiuški parnik "Ma-HeAbad" hainburško • ameriške čWe. London, 4. Sept. — Iz Aten bf-»ojuvljajo, (Ia je kralj KonStatin obvestil angleškega in francoskega poslanika, da je pripravljwi i«-premeniti stališče grške vla»U i« razloga, kor je Rumunija na «ira-ni zaveznikov. -ladianapalia, Ind, 4. eeptombra Tukaj le vedno raiaaja legsr, vendar pa bolesen pojema in upa-wi je, da kmalu popolnoma iagine Poročilo Šolske oblaatl ni nič kaj razveseljivo, ker Utkatuje, da jc v letu 1915—16 bilo 30,794 o trok prignanih a alio v šolo, .Storili bi ae morali brigati, da otroc redno pohajajo v lolo. 4,824 otrok jc dobilo hrerpla čno knjige ln obleko." Toledo, O., 1 septembra. — Zdravstveni avet ai je a dovoljenjem mestnega aveta ispoaodil 140,000, da bo lahko uspešno na-stopil proti otroški parallel Trije poatni dnevi na Dunaj* Berlin, 4. sept. — Prekotnoraka časnikarska agentura brzojavlja iz Dunaja, da je vlada vpeljala poleg dveh potftnih dnevov Še tretjega in tednu z edino isjemo, da se sme jesti saiuo bra vina na tret ji postni dan. Ameriške vesli. ta seve Pittsburgh, Pa., 4. sepUrnkra. Bclopoltnt W. M. Rccd in zamorec Virgil Cobb sta si v Crawbur-gu izabrala kinematografično gledališče, da izvojujeta dvoboj. Ko so padli prvi streli, je občinstvo drlo k uhodom in gledišče jc bilo kmalu prazno. Notri sta pa Reed in Cobb nadaljevala z dvobojem, dokler se nistai oba smrtnozadeta valjala na tleh. Ban Diego, Gal., 4, septembra. Semkaj jc priplula ameriška eaka-dra, obstoječa iz 14 ladij. Med njimi je pet križarjev, ena tophi-čarka, sedem tazruševalcev in ena transportna ladija. Ladje ao kri-iarilc ob mehiškem obrežju, a zdaj so se vrnile, ker postajajo v Mehiki raafmere bolj normalne. New Tork, 4. septembra. — Zvezno sodišče zopet čaka nepričakovana naloga. Določiti bo treba; koliko ao vredne opittč, kl eo poginite vsled malomarnoati pato-brodne drulbe. Mihael Morris in njegova lena, oba vnvdeviInka umetnika, sta oddala New England Steamship Company več opic, da jih prepelje iz New Yorka v Fall River, Mass. Družba se jc zavezala, da jih prepelje v dobrem ^tanju. Morris In žena sta bila nastavljena z 250 dolarji na leden skozi 20 tednov. Na potu je družba tako slabo skrbela za opice, da jih je nekaj poginilo, radi Česar Morris in njegova lena ne moreta nastopiti v gledališču. Tožba je vložena za $25,000 odškodnino in bila jc prvič vložena na državnem višjem sodišču, ki jo jc pa odstopilo zveznemu sodišču. Oity, Kane., A sept. — Očeta Pavlino Palermo ao napadli trije lulijsnl, prijatelji Ognibtnu ki aedi zdaj v ječi radi ugrabljc-nja Pavline. Kden je pobil Paler ma na tla, ki jc pa takoj poteg nil aamoktes m dddal nanje dva strel«, ki sta pe. zgrešila cilj. Kaeneje ao prikii nekega Nikolaji Mnggiore, ki Jc priznal, da je vda-ril Palerma, ker mu jo dej*1, du je čroorokar. Penaaeola, Fla., 4. septembra. Ko je Joe Bruno lovil ribe, ae mu je trnek «apel T neko težko reč. Bruno ae je že veeelil, da je prijela velka riba in jo z zadovoljstvom vlekel rihnieo is vode. 2e je hotel sa kleti, ko je videl, da ac je vrhu vode prikasal majhen, od vode razjeden ko v če g. Stegnil je roko, da ga vrne morju, pa ae je premislil, češ, da je boljše pogledati, kaj je notri, preden ga vrše sopet v morje. Ko je odprl kovčeg, se je njegov obras rasširil veselja. Pred njim je ležala večja vaota tujega denarja v zlatu in arebru. I« njega je izvlekel zavarovalno polico ss $10,000. Na kovčegu jc bilo vtisnjeno ime "Theodore Holm-born, Msnitee, Meh." Splošno sodijo, da jc lastnik posts! Irtev viharja dne 5. julija. Ban Francisco, Oal., 4. sept. — Bandit, ki je dejal, da ac piše Jack Kvans in da prihaja iz Chicaga, jc imel smolo, ko je oropal angleško-kalifornijsko banko. V začetku je šlo vse posreči in v svoje žepe je pobnsal $8,000. Jack se je veselil, da je rop posrečil in skočil je v prvi avtomobil, ki ga je srečal, ko jc prišel is banke. H samokresom je prisilil šoferja, da ga je odpeljal od banke, ftofer ga je vbogal in sicer tako temeljito, dn ga jc peljal na pet milj oddaljeno policijsko postajo, kjer mu jc policija priredila vljuden sprejem in ga spravila na varno. Razno. Is česa je bog Ivo napravil Krščanska biblija pripoveduje, da jc bog Evo napravil 1« Adamovega rebra. Mohatnedancl v Ju-trovih deželah, pri ktcrlh žena ni ma tolike časti in veljave kot pri na«, ker jo smatrajo za manjvredno bitje, so to bajko drugače zavili. Ti pravijo, da ko je Allah spečemu Adamu vzel rebro, iz ktc-rega jc numeraval napraviti Evo, mu je potem ramo lepo zašil in t. nmlko nanizal, da bi se niti hitreje zacelila. Pri tem opravku položil je rebro poleg ache na preprogo. V jutrovih deželah pa je polno ua pol divjih psov, ki ao priznani In privilčgirani čistilci mest, ker poberejo všo mrhovno, ktero nes-naižni židje in mohamcdattci kar na cesto zmečejo. Tamkajšnji psi neveda ne uživajo takega ugleda, kot naši domači pudcljnl, ampak vol jo jo za precej neanačne, dasi koristne Civali. Eden teh lačolh psov ac je torej pripodil, ko jc bil Allah ravno zapoeljen c Učenjem Adamove rane, pa je pograbil rebro in stekel r. njim. Allah pa seveda za njim, kar mu je duša dale. Po dolgi gonji ae mu je vendar toliko približal, da ga je pograbil za rop, to pa jc atoril s toliko silo, da mu ga jc odtrgal. Allahu Jc o-stal v rokah pasji rep Sultan pa je i rebrom (pa brc« repa) dirjal proti judejskim puščavam. Ubogi Allah je bil v nemali zadregi, ker Adam ae je imel vsak čaa zbuditi in je bilo že vse tako arnnžlra-no, da inu bo Kvn dobro jutro voščilo. Storil jc torej najboljše, kar mu jc bilo v danih razmerah mo- Slrauki Urdu Inkorp. n.^jun^« 1W7 GLAVNI 8TAN t CHICAGO, ILLINOIS. < UPRAVNI ODftRK: Predsedniki John Vogril, kos 114, LaBalle, 111. L Podpredsedniki J. Bratkovič, R. F. D. 4. b. 8G, Oirard, Kana. IL Podpredeednik: J očef Kuhelj. 941« Swing ave, S. Chicago, III. Tajniki Jaka Verderbar. ffTOl 8. Lawndale Ava, Chicago. 111. Telephone Lewndale 4635. Blagajnik: Anton J. Terbovee, P. a Box 1, Cioero. 1U. Zapisnikar i John Molek, 4008 W. list Bi, Chicago, 111 NADIORNI ODBBEi Jole Ambroftl 851 box, Csnonshnrg, Pa. Paul Bsrger, 741-lst Bi, La Salle. I1L F. a Tauehar, 874 Aheay Ava., Roak Springs, Wyo. POROTNI 0D8SK: Anton Hrast, 111 95th Ave., New Duluth, Minn. Anton Peteri in, 6307 St, Clair Ave., Cleveland. O. Jole Radllek, 679 box, Smlthon, Pa. Rudolf Pleteiiek, 486 box, BridgeviUe, Pa. Albina Hočevar, 18 Beard ave., Detroit, Mloh. 0RRDNIK "PROBVBTH" Jole Eavertnlk, 8019 Be, Orawferd Ava., Chicago, HI TBIOTNI SDRAVNIK t •V. J. Kern, M. D„ $901 Bi CBalr ava., Oeveland. Ohio. Vee-denarne aadeve in stvari, kl as Mlejo glavnega urada, ae imajo pošiljati na gL tajnika. Pritolbe glede nerednega poelovanja na prsdsedniks nadaornegs odseke Jole AmkroUlu. ^^ Zsdsvs prepirljive vssblne predsednika porotnega odeeka. A. Hrastu. Vas druge stvari, ki Imajo atlk s ,,Prosvsto,\ Isvsemll «prc-membe nsslovov uradnikov krajsmlh drultsv pa "Prosveti", 3019 So. Crawford Ave., Chieago, III Kapitalizem in vere so prav dobri prijatelji. Kapitalizem aa-hteva pokoičlno; vere pa uče delavce, naj bmlo ponižni, (Mislušnl iu z malim zadovoljni. NA PRODAJ JSI Tukaj je na prodaj lepo vreje-na iu dobro idoča trgovina z gro-cerijo iu mesom, konj iu voz, bliz* poulične Žclczniee iu biizo premo« govega rova, ki Še pteoej stalno delu. Res lepa prilika, ako katerega rojaka vcneli, naj se obrne ustno ua lastnika Lyngel and Kis Co., Wssson, HI. ali pa pis-incuo na; Lonis Orebenak, Box 25 (Sept. 5—6). Igoče in napravil je Evo iz — pa Seattle, Waah., 4 septembra - ^ ^ Zat0 ^ pjl VIM. Evine pripravile močue 7' 75 » M»*d, UhU naše ' r«neralom Kbe-P deloma z bajo- Gozdnl požar je uničil 1,500 akrov: potomk«* take, kakoHlne m — lepega gozda na Sno<|ualmlejevi P||f|j| ^ nj nik^.r „, m|n,( tska rezervi. Osem in štirideset ur »o ^ ludi unika „ jK^nim 0«irom sc borili delavci s ognjem, da eo n- omejili požar in ohranili gozd Nafij||| jju|^rnjivjm Evicam pa pred uničenjem. ^gj prepuš,'«mo, da se izjarvijo, — ■ ktera legenda jim Imlj ngaja, o Washington, D. O., 4. septem Adamovem rebru ali o pasjem rti kala odgovorr gnike vlade, tem-l^ .. Farmarji, ki aade tolMik v pu. več ste prič«^ K iavrševanjem hv«i Virginiji, Marylamlu, North ono«a. dn imajo svoj denar vložen v takem prostoru. Karoliuo je pn mučilo tudi to, da odslej ns Im» ooi|(ln biti vedno Inmknj, kakor je bils doslej, ko mi liili hsneni prontori pred njenim noaom. Malokdaj je dobila priliko, da bi Ala v ulico des LointriH in še takrat jc morala imeti dolter izgo-\or ihi jr denarne dohtNlke, pa naj ao bili še tako pnain\iii. Prsmi hodniki ln pisarne, po ka-tftib ji iMlmrxal ropot vsakrgn mimoidočega vo-m k<< >mIi mirni ni tihi knkor grobnica. Knrolius ji • •tiMojrinm »r it m rrln nn to grtibno tihoto. kjer jr it»r leti lirrjt prestnnks rolljslo suho ala-t.i 1'nili m. dolgi in pusti dnevi Kljub temu je pa II r 1.1 n •. delnln bratu on IjuImi, knterl ji je vedno t'l.-ilinl stvari i« Orijenta, ki so rafctevale mnogo • li a » |» rrftom Včasih je naglo preneliala ■ pi- .Hijioi. kakor ne jr lul«« navadila, in inštinktlv-oo ji |>iih|iititiiln, k«j nr g*m li spodaj v prHličju, in (••Inj ». j«- »iMitiuiila. tin jr pritličje prašno; pro-Htoror p imi r ne, o rt i (»ao« \nake opreme ln čvrsto zaklenjene, ao bile uspolnjenc z mračnim molkom. Karoliua jc začutila, da jo je nalahno zazeblo po vsem telesu in nekaj hipov je pozabila nase. Kaj delajo v uliei des Londrcs! Ali se ui inorda ravno sdoj pokazala majhna razpoka v zidu novege |M>slopja, ki se bo širila in širila, dokler ne rezpe-de veličastna paleča v kup razvalin? Razširila se je govorice, čeprsv bolj po ovinkih, ds nsmersve Sekerd zopet pomnožiti kepi* tel. Iz nto miljonov gs hoče povečsti na stoinpe-deset miljonov. Bila je ura Izredne razburjenosti, usodepolns nrs, ko je hotel vsskdo uživsti do* { bre čase, izvirajoče iz divjega plesa denarja, ne zmeneč se, da ravno ta mrzlica špekuliranja lahko prinese konec vsemn. Vsskdo je hotel Svoj delež in vsskdo je stavil vse svoje premoženje do zadnje krpe V blazni želji, da ga podeseteri in da uživa kekor vai ostali, ki ao obogateli čez noč. Velika rszstsvs s tisočerimi zastsvami, ki so plspolale v vetru, z morjem luči in vriskajočo godbo v Champ-de-Marsu in z miljonskimi množiesmi lju* di iz vsega sveta, ki so poplavili ulice in trge, je vpijanile Pariz do viška; vsakdo je sanjal o neizčrpnem bogsstvu in suverenem gospodstvu. V jssnib nočeh je odsevslo mesto v eni somi kolo-salni gostiji. Restavracije, gostilne, kavarne in zabavni vrtovi — vse je bilo izpremenjeno v fantastični vrtinec uživanja in veaelja, ki se je pro-dsjslo poceni, in vse to je rodilo v glsvsh radoeti pijenih ljudi neizmerno blaznost, ki je zahtevala še več in še več uživanja brez ozira na to, da koplje jamo velikemu kapitalu. In Hakard, ki je dobro čutil utripanje vsake žilice v pijanih ljudeh ln videl blazni nstgon, da je vsakdo pripravljen razmetavati denar na vae štiri vetrove in izprazniti svoje, žepe in svoje telo, je korenito izrabil položaj. Izdatke za reklamo je podvojil in Jantru je zapovedal, da naj dvigne tak hrup in trušč, da bo oglušil ves Psriz. Vssk dsn, odkar je bils otvor-jena razstava, je časopisje grmelo slavoklice Univerzalni banki. Vsako jutro so bohnali bobni in trobile trombe, da je moral vsakdo poslušati: Bile so zanimive novice, na primer o bogati dami, ki je pozabivši oatavila ato delnic v svoji kočiji; odlomek is potovanja v Malo Azijo s pojas- I nilom, da je Napoleon Veliki prerokoval ustanovitev velikega kreditnega zavoda v ulici des Londrcs; uvodni člsnek, ki je nsglašal, da je banka v politični zvezi v bližajočo se reiitvijo orientalskega vprašanja. • Razen tega je v Časopisih kar mrgolelo raznih krstkih vesti in beležk, ki so v hsrmoničnem tonu pele slsvo veliki Univerzalni bsuki. Jantro je sklenil letno pogodbo s manjšimi finsnčnimi žumali, ki so prinesli v vsaki številki po en stopec. Ta prostor je Jsntro napolnil s čudovitim plodom svoje bujne domišljije v različnih oblikah; bil je celo tako predrzen, da je zdajpazdaj napadel savod v avrho, da je potem ložje triumfiral, ko je v drugem članku dokazal, da ao bili prešnji očitki neresnični. Olaaovita brošura, 0 kateri jc toliko sanjal, je bila pravkar izdana in razširjena po vsem svetu v miljon iztieih. Njegova nova agentura je bila tudi ustanovljena, tfgentura, ki je navidezno kolportirala finančne buletine Čaaopiaom na deželi, a v resnici je postala ebaolntni gospodar denarnega trga v vseh vsž- j nih mestih. In končno "UBsperanee", katerega ao tako lokavo prikrojili svojim koristim, je bil s vsskim dnevom večji politični faktor. Veliko po-zornost je vzbudila serija člankov, ki je aledila novi cessrski naredbi z dne 19. jauuvarja. S to naredrbo je cesar zamenjal prošnje pravo Interpe-liranja s novo konccaijo, ki je pomenila večjo svobodo. Hakard, ki je narekoval te članke, ni hotel naravnost napasti svojega brata Rogona, kateri je bil ministrski predsednik, ali v svoji atraatl ze premočjo in gospodstvom jc branil to, kar je včeraj napadel. Članki no dokazovali, da je Hakard na atraži in da opazuje Rogonovo krivo stališče, katero je zavzel v zbornici med tretjo starnko in klerikalci, ki so bili v zvezi z oblastnimi hona-partisti zoper liberalno cesarstvo. List je obrnil plašč po vetru in je bil zopet glasilo bojevitih katoličanov in vsak čas pripravljen udariti po ministru. 'TKsperance" v vrstah opozicije je pomenilo popularnost, vihar vročih simpatij, ki je zanesel Univerzalno banko ns vse štiri strani Francije in ostalega katoliškega sveta. V tem vrtincu vplivajoče reklame in nikdar boljših rszmer, ki so bile zrele zs vsnko vratolom-nost, je govorica o pomnožitvi kapitala razgrela tudi največjega hladnokrvneža. V ponižnih kočah in v aristokrstičnih palačah, v revni aobici hiši-nje in razkošnem parlorju nadvojvodkinje no ljudje atikali glave v največji veri, zaalcpljcni in premagani in pripravljeni za vnak boj. Ljudje so govorili o velikih rečeh, katere je že dosegla Univerzalna, o čudovitih vepehih in nepričakovanih divldendah, kakoršnih ni šc nikdar poprej dala nobena drušha v tem čaau avojega ohatoja. Dalje so govorili o Družbi zedinjcuih parnikov, ki je v kratkem čanu rodila Imenitne rezultate iu dosi^f-ls, ds imajo njeui deleži ato frankov premije. Dalje Karmeltfki srebrni rudnik s svojim čudežnim proizvodom, o katerem je govoril aveti pridignr ia prižnicc v katedrali Notre-Dame, da ga je podnril sam Mog vernim kristjanom; potem je druga dru-tha za eksploatiranje silnih žil premoga in zopet druga družba, ki ima udariti s nekiro na neia-, merne gozdove v gorah Libanona in poaekati toliko in toliko lesa vsako leto. Zatem je Turška narodna banks v Carigradu, ki temelji na trdni skali. Hkratks: vse. črsnr se dotakne čudežna Universale banks, se izpretneni v zlato. Vsa ta dolga vrsta podjetij in splošnima napredka, ki kipi dalje in dslje, naravnost opravičuje hitro mno-iMIev kapitala. Bodočnost, ki obeta več in več plodonosnega drla, zahteva teh borih petdeset miljonov, ki niso nič drugega kot gola potreba. (Dalje sledi). MATL Milan PugelJ te jet No, pojdam pa ne bo treba metati akoai vrata! Napoti sem ti, odveč sem ti, kar svoja atvari bom pobrala, pa — Ko je Nemčije pogasila malo Belgijo, je bilo mnogo vpitja o kršenju nevtralne Zdaj zavetniki davijo melo (Irčijo, ker ae noče pridružiti vojni, pa je vse v redu Ae kdo sagovarja čine etm ali druge vojne sile, sea«vsrjs organiziran umor, rop in požig, zagovarja kapitalizem. Nale omizje šteje pet ljudL V nedeljo je zmanjkal profeeor Pavel Kosec. Kipar Ambrož nam je povedal, kako je i njim. Mati mu je umrla, starka, ki jik je štela že preko osemdeset. Pogovor se je motal okrog mater. Kakšno blago in ušeeu toplo ime je mati I' H" kor mehka peeem, kakor glaa zlata ali žarek solnea. — Eh, je vzkliknil evetnik Samota jee, tudi pri tem je veliko priučenega, veliko navade, narejenega idealizma. Tudi matere aa navadne žsaake — breg zamere I Povem primerot Moja pokojna žena je bila' preproetega stanu, ali same taka ionska, da nieem ne prejme pdzneje srečal podobne ali eelo enake. Bila je v njej neke vrste milina, ki jO prepajala vaa njena dejanja, njene kretnje in njene beeedo. V njenem govoru je plaval poeebero med. ki ae je cedil naravnost iz dobre duše I Mislim, celo, da bi ne bilo moje iivljenje popolno, ako bi bil pregledal to žensko in vzel drugo, morda lep* šo in bogatejio, morda tndi it obraienejšo. m. . r Ko eem jo poročil, sem imel ii msjbne dohodke. No, ssm sebi im-ponirsm, če se domislica. S par da-se taki sem se ojunatyl tako visoko, da sem skočil j .jpvsti sakon. Imel sem pri sebi pe, mater* sivo, sedemdesetletno ženico, fri je ylso-la na meni * vso silo tisteiljul^esni, ki jI pravijo materinska. Nič ni sem pomiiljal, da te ne pojde aku paj t mlada ieiia ln stara majka Kar akupaj amo živeli vai trije v dveh aobah in eni kuhinji. Včaaih, ko ne morem trdno epa ti valed slabe prebsve ali vsnemir-jenoati živcev, zagledam v temi avojo mater. Izmota ae iz mraka nad vsnolje moje postelje in zre vsme. Sključeno se drli, precej Čokata je, obras ima oeter, poln gub in bradavic, p oči majhne, brezbarvne in slabovidne, isksjo-Če po vsglaVju, kakor bi me pogledi ne mogli dotlpati. Zdi se ml, ko da bi hotela nekaj eilno trpkega povedati, isreČl neznoeno prl-tožfco, ali ne upa si, ker ve,vda nisva ,»*ma. Naenkrat se sartje čudno spetejo in savedam se, da lojene. In obide me občutje, kakor !tokrat prej v življenju. Matere ločem žaliti, ker je pač moja ma-i, a žene sopet ne, ker jo imam kad. In preživim težko noč v pot* nih, mučnih polsanjah. Na ušesa mi praaka in šumi drssjo£a ma ierina hoja, vame se ozira obenem njen pretresljivo nesrečni obrsz in pridušeni vzdihi njenih prsi me čudno mam i jo in mučijo. No, takoj Vam bo vse to umljivejšel |< Hvstbeno potovanje bres kapitala je bilo naglo pri kraju. Udo-mili smo se; žena je rekla, da se je prej matere nekoliko bala, sdaj pa vidi, da je bil strah nepotreben. Dobre ženska je, lahko je njo ishajati. Mati pa mi je dejala ravno tiste dni na samem takole: . — Ta je prava* ta je prava ptl-ea. O, poznam jas človeka v duhu. Bolj sem ji na poti, .kakor psu veriga, kadar leži klobasa pedenj pred njim. Utopila bi me v žlici vode! E, vem, kaj dela pri tebi in kako me opravlja I Saj te je že vaega prookrenila aa svojp plat. frej si imel srce za mster, zdsj pa je teko, da se me Rog usmili. Zsmc ti ni več, one ti je vse: zls-to, angelj, punčiea I Videla sem že ljudi, ds se imajo radi. ali kaj takega ie ne. — Kaj pa T sem vprašal, ker sem bil v ljubavnih stvareh še posebno s oslrom ns mater silovito diskreten. — Hodiš okoli nje, je hitela bres odmors, ksko pa hodiš okoli nje I Sem Lina, tja Lina, kaj de-kil, Una, ali greš na keprebod, Lina, in tako nepretrgoma. Rečem pe, da je bile reeniee ravne narobe: materi eem posvečal tako pozornost zaradi njena starosti ia boleh no* i. No, včeeih aem se nsto smejal, drugič me je sopet razjezila. Ce sem ae ji smejal, je dejalet ' — Drugim praviš, da niao mož ie, sam ai ps med vsemi nsjslahli. Malo poropotaj vC