Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 900
G o r i z i a , Rlva Piazzutta, 18 • tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XV. - Štev. 7 (729)
Gorica - četrtek 14. februarja 1963 - Trst
Posamezna številka L 35
Važen jubilej za nas vse Državni udar vlraku
863 - 1963
Letos obhaja krščanski slovanski svet 1100-letnico, odkar sta sv. brata Ciril in Metod prišla v Veliko Moravsko na Vele-hrad in prinesla s seboj prvi prevod sv. pisma v stari slovanski jezik in prve liturgične knjige. Ta letnica je za katol. Cerkev in še posebej za vse Slovane tako pomenljiva, da ne bodo šli tiho mimo nje niti v slovanskih deželah, kjer vladajo režimi, ki so odločno proti veri. Tem bolj se moramo te obletnice spominjati mi, ki smo vero sv. bratov ohranili in jo skušamo po najboljših močeh braniti in širiti zlasti med našim slovenskim ljudstvom tu na Primorskem. Vsled tega hočemo v tem uvodniku predvsem spomniti na ta jubilej vso našo javnost, da v teku tega leta na dostojen način proslavimo ta zgodovinski dogodek, ki je za vse Slovane dvakratno važen: prvič, ker smo po oznanjevanju sv. bratov posredno ali neposredno prejeli sv. krščansko vero; drugič, ker smo po njih delu stopili v družbo kulturnih narodov Evrope. Za vso Cerkev pa je ta jubilej izrecno važen, ker sta pred 1100 leti sv. Ciril in Metod prva stopila na pot, ki jo je sedaj sprejel tudi vatikanski cerkveni koncil II., namreč na pot, da mora liturgija biti ljudstvu razumljiva in se zato posluževati tudi živega ljudskega jezika.
Prav gotovo se bodo v našem listu oglasili še drugi bolj kompetentni možje, da orišejo osebnost in delo sv. bratov, da ga uokvirijo v sedanje dogajanje v Cerkvi in na svetu, da prikažejo njih aktualnost, saj so o tem napisali že veliko debelih bukev. Zato naj mi bo tu dovoljeno, da le prikličem v spomin nekaj dejstev.
PRISTEN SAD GRŠKE CERKVE
Predvsem to, da sta sv. brata Ciril in Metod pristen sad grške cerkve. Doma iz Soluna, iz odlične grške družine sta dobila najboljšo vzgojo doma in potem Ciril na visoki šoli v Carigradu, Metod pa v raznih samostanih v Mali Aziji. Tu sta se navzela tistega pristno katoliškega, to je vesoljnega duha, kakor veje iz del velikih grških očetov od sv. Anastazija do sv. Janeza Krizostoma. Zato pa ni v njih nič tistega ozkosrčnega grškega duha, ki je tedaj prevladoval v Bizancu in katerega tipičen proizvod je njun sodobnik carigraj-
ski patriarh Focij. Grka po rodu in po vzgoji sta si v največji meri osvojila duha krščanske vesoljnosti in apostolske gorečnosti.
BLAGOVESTNIKA SLOVANOV
Ta pristno krščanska vesoljnost in gorečnost ju je napotila, da sta sprejela povabilo carigrajskega cesarja Mihaela, naj gresta med poganske Slovane na Moravsko, kakor se je glasila prošnja kneza Ra-stislava. šla sta iz tihote samostana na O-limpu onstran Bosforja in se napotila v negotovo prihodnost med tedaj še barbarske in poganske Slovane. Ti zanju niso bili neznano ljudstvo, saj sta jih že v mladih letih spoznala v Solunu, svojem rodnem mestu. Okolica tega sedaj grškega mesta je bila tedaj vsa slovanska in tudi v mestu ni manjkalo Slovanov. Tu sta se naučila slovanskega jezika do popolnosti, kot priča njih kasnejše apostolsko delo. Tako pripravljena sta odpotovala in srečni dan, ko sta stopila na Velehrad! Ni se nam ohranil noben opis, kako so ju sprejeli Rastislava in njegovi Slovani. Toda kasnejše njuno delo in zlasti še žalost učencev, ko sta drug za drugim umrla, Ciril prej, Metod kasneje, nam priča, da sta bila najbolj dobrodošla apostola, ki sta se za vse čase vtisnila v dušo in v spomin vseh Slovanov.
VZGLED VSEM ČASOM
S svojo za 9. stoletje po Kr. originalno metodo misijonarjenja sta obudila staro grško tradicijo in metodo pokristjanjevanja, namreč da je treba ljudstvu oznanjevati evangelij v domačem jeziku in ga učiti molitev prav tako v materinem jeziku. Tako so delali apostoli, tako so delali misijonarji še dolgo potem. Toda politične in cerkvene razmere so se do takrat tako spremenile, da je bila njuna uporaba slovanskega jezika pri sv. maši in pri obredih nekaj nezaslišanega. Zato vemo, kako so ju zaradi tega napadali nemški duhovniki in tudi rimski zastopniki; kako so ju tožili v Rim, da sta se morala ponovno zagovarjati. Toda vemo tudi, da so vsi tedanji papeži potrdili njuno pravovernost in tudi njun novi način misijonarjenja.
(Nadaljevanje rta 3. strani)
m
Nemirni Srednji vzhod je ponovno stopil v ospredje mednarodnega zanimanja. Povod za to je dal nenadni državni udar v Iraku, do katerega je prišlo v petek
8.	t. m. Izvršila ga je vojska pod vodstvom nacionalističnih vojaških poveljnikov, ki simpatizirajo z Nasserjem. Odločno so jih podprli predstavniki kurdskih upornikov, ki so se že več kot pred letom dni uprli Kasemovemu režimu in vodili gverilo proti njemu. Odločno vlogo so pri strmoglavljenju Kasemovega režima imeli letalci, ki so bombardirali palačo obrambnega ministrstva, v kateri je bila Kasemova rezidenca. Tu je slednji zadnje čase, osamljen od prejšnjih svojih revolucionarnih prijateljev, spal in delal.
Prva poročila so trdila, da je general Kasem našel smrt pod ruševinami obrambnega ministrstva, toda naslednji dan je radio Bagdad sporočil, da so uporniki Ka-sema živega ujeli skupno z nekaterimi njegovimi naj ožjimi sodelavci ter jih po naglem sodnem procesu vse obsodili na smrt. Obsodbo so takoj izvršili pred kamerami televizije. Smrtno obsodbo Kasema in njegovih prijateljev je podpisal general Abdel Salam Aref, katerega so še istega dne imenovali za predsednika republike. Aref je bil Kasemov najožji
sodelavec pri krvavi julijski revoluciji leta 1958, ko so pobili kralja Fejzala in vso njegovo družino. Pozneje pa je padel v nemilost in so ga pod pretvezo zarot-ništva proti Kasemu obsodili na smrt. Kasem ga je pomilostil v znak priznanja osebnih zaslug, ki mu jih je v življenju napravil.
Državni udar v Iraku je iznena-dil skoro vse arabske dežele kakor tudi ostale diplomatske kroge. Le radio Kairo je stalno prerokoval, da bo Kasem enako žalostno končal kot kralj Fejzal in Nuri Said. Nasser je tudi bil eden prvih, ki je priznal novo iraško vlado. Sledile so mu takoj Jemen, Sirija, Jordanija in Maroko.
Kako je usmerjena nova iraška vlada? V proglasu narodnega revolucionarnega sveta je rečeno, da bo vodila nevtralno politiko, se zavzemala za arabsko enotnost ter tujim družbam zajamčila izkoriščanje iraškega petroleja. — Po prvih vtisih sodeč, gre za vlado, ki jo podpirajo nacionalistični e-lementi, bolj filoegiptovsko in protikomunistično usmerjeni. Za končno oceno bo pa treba počakati, da se položaj ustali. To je že zdaj znano, da se komunisti zelo krčevito upirajo novi vladi in da so še v ponedeljek in torek divjali hudi boji posebno v mestu Batavi.
Hruščev in De Gaulle
Slovanska apostola sv. brata Ciril in Metod
Pogodba o francosko-nemškem prijateljstvu, ki sta jo podpisala De Gaulle in Adenauer prejšnji mesec v Parizu, ni razburila vod samo na Zahodu, ampak tudi na Vzhodu. — Sovjetski ministrski predsednik je tri tedne molčal in skrbno preučeval besedilo omenjene pogodbe. Francoska vlada je že mislila, da ne bo iz Moskve nobene reakcije. Še več, z vrsto spretnih potez je hotela ustvariti videz, če ne že resno osnovo, za samostojen dvogovor Pariz-Moskva mimo Amerike in ostalih zaveznikov. Z razbitjem bruseljskih pogajanj in z vsemi političnimi posledicami, ki so temu sledile, je general De Gaulle mislil, da je napravil že dovolj veliko zaslugo sovjetski zunanji politiki razdvajanja zahodne enotnosti. Da bi še bolj omamil javno mnenje, je poslal v Moskvo skupino časnikarjev in televizijskih operaterjev, da bi ti pripravili za francosko televizijo posebno filmano oddajo o zgodovinski bitki pri Stalingradu, katere dvajsetletnico te dni obhajajo. Ti so oddajo z intervjuji Hruščeva in generala Malinovskega res pripravili in jo že uvrstili na spored za minuli petek, ko je je nenadoma zadel De Gaullov veto, da je ne smejo predvajati, ker da se v njej Hruščev sovražno izraža do Zahodne Nemčije, s katero ga veže pogodba o prijateljstvu.
Kaj je povzročilo tako nenadno ohladitev francosko-sovjetskih odnosov? Nič drugega kakor dejstvo, da je sovjetska vlada nenadoma reagirala na sklenitev francosko-nemške pogodbe. V Bonn in Pariz je poslala diplomatsko noto, v kateri odločno zavrača omenjeno pogodbo in posebno tista določila, ki raztegujejo veljavnost pogodbe na berlinsko področje ter predvidevajo sodelovanje na atomskem območju.
To je v Parizu povzročilo pravo mrzlo prho. Predsednik De
Gaulle je preko vlade takoj prepovedal omenjeno oddajo po televiziji.
Medtem se v nemškem parlamentu nadaljuje živahna razprava o francosko-nemški pogodbi. Kancler Adenauer se udeležuje vseh sej in se z vsemi svojimi močmi poteguje za čimprejšnjo o-dobritev pogodbe od strani parlamenta, kateri pa je ni pripravljen dati kar tako za vsako ceno. Predstavniki vseh parlamentarnih skupin zahtevajo od kanclerja, naj se obveže, da se bo še nadalje z vsemi silami potegoval za vključitev Velike Britanije v SET. Adenauer vse obljublja, samo da parlament odobri pogodbi, na katero stavi vso svojo čast in ugled.
Parlament pred razpustom
Poslanska zbornica in senat imata dneve štete. V petek ali najkasneje v soboto bosta zaključila svoje delo in nato ju bo predsednik republike razpustil in sklical nove volitve, ker je potekla doba petih let, kolikor traja redna poslovna doba zbornice. V teh zadnjih tednih so v parlamentu delali z vso paro in izglasovali vrsto zakonov; morda še preveč. Tako so izglasovali zakon o znižanju vojaškega roka od 18 na 15 mesecev. Povišali so plačo učiteljem in profesorjem od 1. jan. dalje. Uzakonili zavarovanje za hišne gospodinje, izglasovali nekatere ugodnosti kmečkim zavarovancem in še marsikaj drugega.
S prihodnjim tednom stopimo v dobo volilne agitacije, ki bo zelo razgibana in se bo vrtela okrog nadaljevanja politike levega centra ali proti njej.
Parlament pa je pustil še vrsto nerešenih vprašanj. Predvsem so tu razni mezdni spori, ki se kažejo v številnih stavkah po vsej državi. Ali bo v tem nastopilo kako premirje, pa ni mogoče vedeti.
Naloge nove
avtonomne dežele
Kot smo poročali v zadnji številki, je avtonomna dežela Furlanija - Julijska Benečija dokončno ustanovljena. Od 16. t. m. dalje stopi v veljavo njen statut, kakor ga je sprejel parlament. Našim bravcem v vednost objavljamo nekaj določb iz tega pravilnika.
Čl. 2.: Nova dežela obsega sedanje province Videni, Gorica in Tržaško ozemlje pod ital. upravo. Glavno mesto je Trst.
Čl. 3.: V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom katere koli narodnosti in se bodo čuvale njih narodnostne in kulturne značilnosti.
Čl. 4.: Pod zakonodajno pristojnost dežele spadajo naslednje stvari :
1. uradi in ustanove dežele;
2. kmetijstvo in gozdovi, namakanje, bonifike in podobno;
3. lov in ribištvo;
4. civilne usluge;
5. katastrske knjige;
6. industrija in trgovina;
7. obrtništvo;
8. semnji;
9. ceste, vodovodi itd. deželne važnosti;
10. turizem in hotelirstvo;
11. avtomobilski prevozi in pod.;
12. urbanistika;
16. mineralne vode in kopeli;
17. kulturne in športne ustanove, muzeji in knjižnice.
Poleg tega, kot določajo naslednji členi, spada v okrilje dežele še vrsta drugih zadev predvsem deželnega pomena, n. pr. mestni stražniki, poljski čuvaji, nekatere vrste šol itd.
Organi nove dežele so:
Deželni svet, ki se voli vsaka štiri leta; deželni odbor in deželni predsednik. Dežela se za volitve deli na naslednja okrožja: Trst, Videm, Gorica, Tolmezzo, Pordenone. Občina Nabrežina spada pod tržaško volilno okrožje. Na vsakih 20 tisoč volivcev ali na ulomek od 10 do 20 tisoč pride en sveto-vavec.
Deželni svet zaseda redno vsaj dvakrat na leto, in sicer prvi delavnik v februarju in prvi delavnik v oktobru. Delovanje deželnega sveta in odbora se ravna v glavnem po zgledu drugih sličnih u-stanov.
Deželni zakoni začnejo veljati 15 dni po objavi v Uradnem deželnem listu.
Finančna sredstva bo dežela dobivala iz davkov, kajti vlada bo prepustila deželi del dohodkov iz davkov, ki se naberejo v deželi. Poleg tega je zagotovljena za prvih pet let izredna pomoč 20 milijard lir letno. Izredna pomoč, ki jo dobiva Trst, pa je zagotovljena še za deset let.
* * *
Iz teh določil je razvidno, da bo dežela lahko znatno vplivala na razvoj obrti, trgovine, industrije; na pospeševanje šolstva, kulture, zadružništva, gradnje ljudskih hiš in podobnega. Za nas Slovence je važno, ali bo nova dežela res izdala zakone za zaščito naše narodne samobitnosti in naše kulture ter ali bo to kulturo tudi finančno podprla. (Mislimo pri tem na naše kulturne ustanove in društva.) Vsekakor se bomo morali strniti in povezati, da dobimo v deželnem svetu tudi naše slovenske zastopnike, kajti le tako bodo tam slišali tudi naš glas in zvedeli za naše potrebe.
KRŠČANSKI NAUK
PRISEGA
ROMAN RUS:
KONCIL SE NADALJUJE
Veliki duhovniki in ves veliki zbor so iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga obsodili na smrt, pa ga niso našli, dasi je nastopilo mnogo lažnivih prič. — Tedaj je vstal veliki duhovnik in mu je rekel: Rotim te pri živem Bogu,	da nam izjaviš, če si ti
Kristus, Sin božji■	Jezus mu je odgovoril:
Sem. (Mal 26,59-64)
Kadar ni mogoče drugače dognati kake zelo važne resnice, nastane potreba, da mora kdo izpovedati, kar je videl, slišal ali storil pri tistem važnem dogodku. Sodišče v takih slučajih dovoli, da tak pokliče vsevednega Boga za pričo, da resnico govori. To je tako zvana izpovedna prisega.
Včasih	pa	terjajo	oblasti, da prisežemo ob začetku kake službe,
da jo hočemo	vestno	vršiti. Tako prisego	imenujemo o b e t a l no
prisego.
S prisego častimo Boga, ker s tem priznamo božjo vsevednost, pravičnost in vsemogočnost. Podvržemo se božji sodbi, ker se Bog ne moti in nam vidi v srce.
Kdor vedoma neresnico priseže, kliče Boga kot pričo neresnice — tak krivo priseže. Kriva prisega je eden izmed naj hujših grehov, ker z njo krivoprisežnik sramoti vsevednega in neskončno svetega Boga ter škoduje zvestobi in zaupanju med ljudmi. — Tudi prisega brez potrebe ali celo iz navade je greh.
Kdor ne drži tega, kar je prisegel — prelomi prisego.
Kdor bi prisegel, da hoče kaj hudega storiti, greši, ker hoče s tem poklicati Boga za pričo in nekakega pomočnika svojega greha. Take prisege ne sme nihče držati.
Kristus prisege ni prepovedal, saj je sam pred judovskim velikim zborom izpovedno prisego položil. Njegova želja in priporočilo pa je, da bi njegovi verniki tudi brez prisege shajali med seboj. »Sploh ne prisegajte. Vaš odgovor bodi: Da, da, ne, ne. Kar je več kot to, je od hudega.« (Mat 5,34-37)
Iz življenja Cerkve!
r J J
Prisrčno srečanje sv. očeta s škofom Slypijem
Sv. oče Janez XXIII. je z razprostrtimi rokami sprejel v Vatikanu katoliškega metropolita iz Lvova msgr. Jožefa Slypija, ki ga je Hruščev po 18 letih ječe končno izpustit na svobodo. Srečanje je bilo nadvse prisrčno in ganljivo. Papež in kardinala Cicognani in Testa sta najprej peljala škofa v kapelo, kjer so se zahvalili Bogu za rešitev iz dolgoletnega mučeništva, nato pa je škofa sprejel v privatni avdienci sv. oče. Zadržal se je z njim nad eno uro. Kako globoko je sv. očeta ganil ta izredni dogodek, pričajo njegove besede, ki jih je naslednji dan izrekel lombardskim romarjem, ki so prišli v Rim s kardinalom Montinijam, da prisostvujejo blagoslovitvi začetnih del lombardskega semenišča v Rimu. Sv. oče je dejal: »Z Vzhoda je prispela sinoči velika tolažba, za katero se Bogu iskreno zahvaljujemo. Nikar ne motimo čudovitih božjih načrtov, s katerimi Bog urejuje 'niti in jih tke v umetnino, pri kateri sodeluje njegova milost in nedolžne in plemenite duše.«
Ze papež Pij XII. je imel za msgr. Slvpi-ja besede visoke pohvale in občudovanja. Imenoval ga je »moža zgledtno zvestega službi božji in Kristusovemu namestniku«. Odločno je zavrnil ponudbo, da bi v zameno za svobodo sprejel pravoslavno vero in nadomestil patriarha Aleksija. Raje je odšel na prisilno delo v Sibirijo in pretrpel 18 let ječe v Aziji.
V vatikanskih krogih se veliko govori, da bo msgr. Slypi eden izmed treh novih kardinalov, ki jih je napovedal sv. oče.
Za šole v Tanganjiki
V škofiji Moshi v Tanganjiki so odprli po zaslugi sodelovanja vernikov 67 novih osnovnih šol. Starši učencev so prevzeli vse stroške za opremo novih šolskih poslopij in trenutno skrbe tudi za plačevanje učiteljev. Škofija Moshi se razteza na površini 620 kv. km in ima 175.000 katoličanov. Vseh prebivalcev v škofiji pa je 771 tisoč. Škof Kilasara je domačin, rojen v Tanganjiki.
Število duhovnikov in prebivalstva v Južni Ameriki
Povečanje števila prebivalstva v Latinski Ameriki v dobi od leta 1800 do 1. 1960 je petkrat večje od povečanja števila duhovnikov. Leta 1960 je bilo v Latinski Ameriki 37.920 duhovnikov, vseh prebivalcev pa 196 milijonov' 461 tisoč. En duhovnik je prišel na vsakih 4750 oseb. Leta 1800 pa je bilo tam 20.000 duhovnikov, prebivalcev pa 18 milijonov 900 tisoč. Takrat je prišel eri duhovnik na 945 prebivalcev.
Razvoj Cerkve v Braziliji
Razvoj in težave katoliške Cerkve v Braziliji je prikazal pater Pejong, član urada ameriških dobrodelnih konferenc za La-
tinsko Ameriko, v teku sestanka medame-riške konference za dijaške probleme, ki se je nedavno vršil v Milvvaukee. Med glavnimi znamenji verskega preroda v Braziliji je redovnik navedel ustanovitev deset katoliških univerz v zadnjih 20 letih, ustanovitev 50 novih škofij, 70 radijskih pck staj za širjenje verskega pouka in 30 središč, ki so jih ustanovili v 'treh letih. Istočasno, tako je dejal pater Dejong, pa se je morala brazilska katoliška Cerkev boriti proti trem nevarnostim: proti proselitizmu, drugih veroizpovedi, proti spiritizmu in proti komunizmu. Ob zaključku svojega govora je duhovnik pozval katoliške dijake naj nudijo brazilskim katoličanom vso svojo asistenco in sodelovanje na organizacijskem, tehničnem in kulturnem področju.
Protest zoper Sudan
Nemški katoliški misijonski svet je odločno protestiral proti krivičnim izgonom misijonarjev iz Sudana. V dveh brzojavkah, ki jih je poslal zvezni vladi in predsedniku nemškega Bundestaga, je svet vprašal, če je Sudan spričo hudih kršitev človeških pravic, ki jih izvaja z izgonom misijonarjev, še vreden, da dobiva pomoč, ki je namenjena deželam, ki so na poti razvoja.
Stavkujoči v cerkvi
Trideset izmed 1 IZ delavcev, ki so jih odpustili z dela v neki tovarna v Enni na Siciliji, se je zateklo v cerkev. Izjavili so, da je cerkev hiša vseh, zato tudi oni ne bodo prej zapustili cerkve, dokler jim oblasti ne bodo priskrbele dela, da bodo tako lahko preživljali sebe in svoje družine.
Koncil in ločeni kristjani
Predsednik tajništva za zedinjenje kristjanov kardinal Bea je imel nedavno v Kopenhagnu predavanje o temi »Koncil in nekatoliški kristjani«. Koncil v svojih odločitvah ne bo iskal kompromisov, je dejal kardinal, marveč bo prikazal .nauk v vsebini in obliki, ki bo razumljiva neka-toliškim kristjanom. Kot rezultat stikov, do katerih je prišlo v prvem obdobju koncilskih del, je kardinal Bea predvsem navedel ekumensko ozračje, ki je prevevalo koncilske seje in zelo živo hrepenenje po zedinjenju, ki ga je bilo opaziti pri vseh kristjanih. Brez dvoma bo koncil vplival dolgo časa na vso ekumensko delavnost.
Ustanovitev tajništva za zedinjenje kristjanov, ki ga je ustanovil papež Janez XXIII., je vedno bolj prispevala k zboljšanju ozračja med različnimi veroizpovedmi in omogočila poslati nekatoli-čanom povabilo, naj pošljejo opazovalce -delegate na ekumenski koncil. Kardinal Bea je zaključil svoje predavanje z navedbo križarskih vojn molitve, ki so jih organizirali tudi nekatoliški kristjani za srečen izid koncila. Pri predavanju kardinala so bili številni katoliški in protestantski duhovniki, štirje protestantski škofje,
Kaj bo delal koncil v časovnem obdobju od 8. decembra 1962 do 8. septembra 1963? To vprašanje, ki si ga mnogi stavljajo, ki pa ne dobi vedno točnega odgovora. Za nekatere je koncil skoraj končan. Ponovni pričetek septembra da bo predstavljal malo več kot zaključni dostavek. Za druge je koncil vstopil v dobo absolutnega počivanja, ki je upravičeno z zaslužnim odmorom. Za tretje pa gre za podaljšani počitek, ki je potreben, da se lahko znova prične dihati in postaviti bodoče delo na povsem nove osnove. Stvarnost je nasprotno ta/le: koncil se nadaljuje. Metoda dela bo v teh mesecih drugačna kot je bila doslej, tudi delavnost koncilskih očetov bo sedaj drugačna, toda smer poti je ena sama: koncil se nadaljuje. Pri tem ni prišlo in ne bo prišlo do spremembe poti, kot da bi bilo delo, ki je bilo izvršeno v pripravljalni dobi, nezadostno ali, še celo napačno. Koncil se nadaljuje po ravni poti, ki je bila začeta dne 25. januarja 1959 in nato določena dan za dnem, brez povratka, brez kesanja, brez ovinkov k cilju, ki še ni določen v času, je pa že povsem jasen v programih. Datumi, ki so kot miljski kamni, so dovolj znani: 25. jan. 1959 prva nenadna napoved koncila, 17. maja 1959 ustanovitev predpripravljalne komisije, 18. junija 1959 pismo škofom, naj pošljejo predloge in nasvete; 5. junija 1960 ustanovitev pripravljalnih organizmov; 4. novembra 1960 uradni pričetek pripravljalnih del; 7. novembra 1961 ustanovitev upravne komisije; 25. decembra 1961 napoved koncila za leto 1962; 2. februarja 1962 datum otvoritve koncila določen na 11. oktober; 21. junija 1962 konec pripravljalnih del; 5. septembra 1962 objava pravilnika za koncilska dela; 11. septembra 1962 programatični govor svetega očeta; 11. oktobra 1962 slovesna otvoritev koncila.
Dogodki, do katerih je od takrat dalje prišlo, so znani. Po izvolitvi članov koncilskih komisij so si glavne kongregacije sledile z naglim ritmom; na njih so izvršili ogromno množino deda. Tu moramo poudariti značilnost, ki je dala uspešen zagon vsem koncilskim delom in delom pred koncilom: namreč skrajno gibčnost postopka, ki ni okostenel pri nekem obrazcu in pri nekem sistemu, marveč se je prilagodil nepredvidenim potrebam trenutka in se razvijal po izkušnjah, ki so vsak dan sproti dozorevale.
Lahko trdimo, da so upoštevali napake in težave, ki so ovirale nagel razvoj prejšnjih koncilov. To se je zgodilo z odločitvi-
tllllllllllllllllllllllllHIIIIIllllllllllllllllIHlimilllllllllMMIinillllllllllMIIIIIItlllllHI
minister za cerkvene zadeve gospa Bodil Konch in 50 elanov društva danskih evangeljskih pastorjev. Kardinal Bea, ki je bil v teku-svojega bivanja v Kopenhagnu gost apostolskega delegata za Skandinavijo msgr. Bruna Ileirna, je bil sprejet tudi v privatni avdienci pri danskem kralju Frideriku IX. Imel je tudi predavanje o misijonskih problemih.
Reklama za resnico
V Angliji so časopisi zelo razširjeni. Angleški katoličani so izrabili to dejstvo in skušajo z reklamnimi oglasi po časopisih vzbuditi zanimanje za katoliško Cerkev in glavne verske resnice. Zbirajo navadno nedeljske izdaje časopisov, ki imajo še večjo naklado. Vsak teden priobčijo oglas v drugem časopisu. Računajo, da bodo v nekaj mesecih s tem oglasom dosegli 29 milijonov ljudi. Seveda je tako oglaševanje združeno s precejšnjimi stroški, ki pa jih angleški katoličani radi krijejo. Uspeh take propagande za resnico je velik. Lani se je vsled takih oglasov obrnilo na Center za pojasnila 12 milijonov ljudi.
Fatima v letu 1962
Tudi v letu 1962 je Marijino božjo pot v Fatimi obiskalo lepo število romarjev. Največ 12. in 13. maja in v mesecu oktobru. Skupno število romarjev je. lani doseglo 1 milijon in pol. Poleg Portugalcev, ki radi romajo v Fatimo, so Marijino svetišče obiskali romarji iz 25 držav. V teku leta je na tisoče ljudi opravilo duhovne vaje. Nešteto je bilo raznih zborovanj in študijskih sestankov. V svetišču so opravili 11.311 maš in razdelili 400.000 obhajil. Ni znano, koliko maš in obhajil je bilo v drugih cerkvah in zavodih. Svetišče je v drugi polovici lanskega leta prejelo nad deset tisoč pisem od oseb, ki prosijo Marijine pomoči.
Novi prošt v Kopru
Sveta Stolica je imenovala za novega stolnega prošta in župnika v Kopru msgr. Leopolda Jurca, ki je 1» rodu z Opčin in je do nedavnega deloval v hrvatski Istri, zlasti v Pazinu. — Gospodu proštu želimo obilo božjega blagoslova in uspešnega dela.
jo sv. očeta, da zadošča za izvolitev 160 članov komisij relativna večina, in s sklepom, vrniti v nadaljnjo revizijo osnutek, glede katerega bi bilo težko izvesti mirno proučitev. Sveti oče je umel poseči vedno v primernem trenutku ob največjem spoštovanju svobode koncilskih očetov m ob najbolj inteligentnem izvajanju pravilnika, ki je bil izdelan, da bi služil in ne da bi njemu služili, da bi delo olajševal, ne pa da bi ga kompliciral.
Tako smo prispeli do izdaje tistih predpisov, ki morajo voditi delavnost v teku dolgega presledka, ki loči zaključek prvega obdobja od pričetka drugega. Medtem je potrebno izvesti novo proučitev in izpopolnitev osnutkov, pri čemer je treba upoštevati v polni meri delo, ki je bilo že izvršeno.
Je torej koncil, ki se nadaljuje z delom posameznih koncilskih komisij in z delom komisije za vzporeditev, ki jo tvori sedem kardinalov in šest nadškofov, med njimi glavni tajnik koncila. Ta komisija je bila ustanovljena 17. decembra 1962.
Prva dva meseca razprav v koncilski dvorani sta nudila točne napotke in dala nove. izkušnje. V luči teh napotkov in izkušenj se koncil sedaj nadaljuje, ko poglablja in dopolnjuje preteklo delo, kjer je potrebno.
Kako 'tesna je vez, ki združuje prvo in drugo obdobje v ritmu dela, ki bo dobilo vidike velike intenzivnosti, poudarjajo imena tistih, ki so pri tem delu najbolj zaposleni : predsedniki koncilskih komisij so isti kardinali, ki so bili predsedniki pripravljalnih komisij; 92 od 160 izvoljenih članov koncilskih komisij je bilo že članov ali svatovavcev pripravljalnih komisij; 6 od 7 kardinalov, članov nove komisije za vzporeditev, je že članov preclsedstvenega sveta ali tajništva extra ordinam; glavni .tajnik, ki je bil že tajnik pripravljalnih komisij, je skupno s svojimi petimi podtajniki 'tajnik komisije za vzporeditev.
Morda primer stružnice najbolj ponazarja delo, ki se sedaj vrši že skoro štiri leta. Pisma škafov so material, ki ga je treba izdelati in ki so ga pripravljalne komisije dolgo proučevale in ocenjevale. Prvi sad teh študijev je bil še bolj poglobljen in izdelan s strani glavne komisije in podkomisije za spremembe in za mešana vprašanja. Do nove ocenitve in proučitve ter do nadaljnjega opiijenja je prišlo v teku prvega obdobja koncila; še bolj popolno predelavo besedil osnutkov pa bodo izvršile sedaj koncilske komisije. Stružnica je delovala in bo še nadalje delovala, da bo izdelek izšel v resnici popoln, in to iz rok ljudi, ki jih vodi luč Sv. Duha.
Več življenjske svežosti !
[misli k molitveniku „Zdrava, Marija, milosti polna,,]
Ta molitvenik je natisnila Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Molitvenik je velik, saj obsega čez tisoč strani, in ga je pripravil dr. Filip Žakelj; izdala in založila pa Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev v Argentini.
Kakor pravi avtor v uvodu, je ta marijanski molitveni priročnik nastal iz hvaležne ljubezni do Matere lepe ljubezni. V njem je zbrano kolikor mogoče tega, kar vesoljna Cerkev in posebej slovenski narod molita in pojeta v čast Mariji. Noben slovenski molitvenik doslej ni obsegal toliko svetih maš, molitev, drugih pobožnosti in pesmi v čast Materi božji.
Priročnik obsega molitve za razne prilike, trenutke, dneve, čase; Male dnevnice bi. Device Marije, molitve za mašo, red svete maše, svete maše v čast Mariji za razne prilike in praznike (60!), molitve za spoved in obhajilo, razne splošne in posebne pobožnosti v čast Mariji. Temu sledijo še slovenske Marijine božje poti s kratkim opisom in na koncu Marijine pesmi z notami.
Že za duhovniški tečaj v Trstu sem bil naprošen, da ta priročnik duhovnikom priporočim. To ponavljam tudi tukaj z željo, da bi mogel priročnik marsikomu pomagati do prave marijanske pobožnosti. Veren častilec Marijin bo v njem našel, kar si njegovo pobožno srce poželi. Zlasti je pohvale vredno poglavje o slovenskih božjih potih. (Škoda, da ni opis praznikov in božjih poti izšel v posebni knjižici.)
K temu priporočilu bi rad sedaj dodal nekaj osebnih misli in opazk, ki se mi zdijo važne in potrebne za premislek. Poleg tega je cerkveni zbor odobril nekaj določb in navodil o bogoslužju in o sodelovanju vernikov pri verskih obredih. Te določbe niso bite še uradno objavljene, a so za nas. posebne važnosti. Koncil je namreč poudaril potrebo, da verniki pri obredih, zlasti pri sveti maši, aktivno sodelujejo. Nadalje je poudaril potrebo, da se pri bogoslužju upoštevajo posebnosti in značilnosti raznih narodov in kultur ter se uporabi živih jezikov posveti večja pozornost. Ni še jasno, kako bodo vsa ta navodila zadobila konkretno veljavo, a zdi se mi potrebno, da si za uveljavitev vseh teh modernih zahtev pripravimo pot. Pospešimo torej korake, da nas ne bodo časi prehiteli. Vsi skupaj in s skupnimi močmi!
I. Potrebno je, da se izdajatelji molitev, molitvenih obrazcev in pesmi ozirajo na potrebe vernikov. Potreba in korist naj bosta kriterij, po katerem se sestavljajo molitveniki (da ne govorimo o katekizmih itd.), ne pa trenutna ispiracija enega ali drugega sestavtjevca. Če slišimo vedno bolj poudarjati, da more le materin jezik pravilno izraziti misel, pobožnost in vero posameznih narodov, je treba, da si ustvarimo, če smem tako reči, svoj »liturgični jezik«, ki naj bo res lep in izklesan in kateremu hočemo posvetiti vso pozornost. Zato pa čimbolj enoten in enostaven. Za vse to pa je treba dogovora, razumevanja in včasih tudi ponižnosti. Koncil je poudaril potrebo po takih dogovorih, ko gre za jezike, ki jih govorijo v raznih škofijah in morda celo v raznih deželah. Seveda se
bo morajo vse to vršiti pod vodstvom in odgovornostjo krajevnih škofov, ki so za Sveto Stolico edini merodajni v vseh teh zadevah.
Za vse to vzemimo en sam primer. Sveti oče je za koncil predpisal posebno molitev. V slovenskem jeziku je izšlo vsaj pet različnih prevodov. Ne bomo se hvalili, a u-pamo si reči, da smo v Trstu in Gorici izdali najbolj slovenskega. Kaj je lepše: »Sladki gost naše duše« (dobeseden prevod iz latinščine) ali pa »Dobri naš gost«? Kdaj bomo iz naših molitvenih obrazcev odpravili vse sladkosti, vzdihovanja, vzklike? Kdaj bodo izginili hlapci, črede, ovce itd.? Poznavalci jezika, izklesajte res dobro bogoslužno slovenščino, ki bo veren izraz rimske liturgije, a ne samo suženjsko ponavljanje tradicionalnih oblik, ki jih sicer v vsej originalni lepoti varuje latinski jezik, a so naM čestokrat nedostopne!
2. Druga zelo važna in potrebna - stvar je, da se pri Slo\>encih uvede čim bolj enoten način sodeloi'anja pri sveti maši. Ne vsak po svoje! Koliko je krajev, kjer nočejo prav nič slišati o kakem zbornem petju in skupni molitvi. In vendar so to za nas zelo važne zadeve. Če ne bodo znali naši ljudje moliti in peti, nam bo malo ostalo, in če bo prišlo do kakih sprememb, ne bomo nanje pripravljeni. Moremo prav malo pričakovati, da bodo drugi za nas delali, če se sami ne zganemo. Kar bomo
.Katoliški glas" v vsako slovensko družino 1
imeti, to bo ostalo ali se bo zboljšalo. Zato naj le pride do potrebnega sporazuma med potrebami zbornih maš in zahtevami pevskih zborov.
3. Pesmarice. V zadnjem času jih je kar cela vrsta. Zopet vsak po svoje! Slovenci imamo dosti pesmi in se z njimi ter s petjem povsod lahko postavimo. A marsikaj je že obrabljeno in zahteva prenovitve. Naši ljudje radi pojejo pri sveti maši, a razni deli svete maše zahtevajo svoje pesmi, ne pa vedno isto Marijino pesem. Kako naj ljudje radi zahajajo v cerkev, če v cerkvi ne opazijo kaj novega, lepšega in ne slišijo, kar bi odgovarjalo današnjemu okusu? S vet se razvija in naše dobrine moramo ohraniti in jih tako preobražati prav v duhu tega razvoja, da bodo še naprej vzbujale veselje za božjo službo.
Včasih se zdi, da smo rešili domovino, če smo zapeti »Lepa si, lepa, roža Marija« ali pa »Marija, skoz življenje«. To so častitljive pesmi, a ne morejo rešiti za vse veke raznih liturgičnih zahtev. Staro v novem: novo pa tako, da se ohrani, kar je staro! A ne vsak po svoje!
Zanesimo v vse naše bogoslužno udejstvovanje več svežosti in življenjske bližine. Malo več svežosti, ki je izraz tiste življenjske svežosti, po kateri hrepeni moderni svet, zlasti mladina, a jo naše oznanjevanje božje besede le s težavo odkriva.
Kaj se vam zdi?
Lojze Škerl
Svobodna Slovenija 1963
pR A Z NE NOVICE
Kot vsako leto, so tudi letos uredniki slov. tednika »Svobodna Slovenija« v Buenos Airesu poklonili slovenskemu rodu tako v zamejstvu kot v izseljenstvu vsebinsko bogato knjigo, ki nosi naslov »Zbornik«.
Knjiga v resnici zasluži to ime. Dovolj je bežno prelistati strani (jih je 288 velikega formata) in že si človek ustvari pozitivno sodbo o izdanju in je knjige resnično vesel. Nehote primerja Zbornik s tem, kar sedaj izhaja v domovini, in že jasno začuti, kaj je to svoboda mišljenja, pisanja, izražanja. Biilo je potrebno, da so se naši ljudje umaknili v širni svet, da lahko povedo to, kar je treba v sedanji Jugoslaviji skrivati na dnu srca.
Zbornik nas najprej popelje v domovino. En članek govori o komunah, drugi o sedanji slovenski kulturni problematiki. Škoda, da je prav ta del tako skromen. Želeli bi si še drugih člankov, ki bi osvetlili še ta in oni značilni izraz sodobne socialistične stvarnosti v domovini.
Prav zanimiv in razgiban pa je naslednji del Zbornika, ki nosi naslov »Razprave -dokumenti - pričevanja«. Ta sega v bližnjo preteklost in pojasni marsikaj, česar si še pred leti nismo znali razložiti. Nekaj pretresljivega je Žekarjevo Pričevanje. Dokler bodo živele take priče komunističnih grozodejstev, kot je ravno Martin Že-kar, vse amnestije ne bodo prepričale izseljencev, da je komunizem nehal biti krut in nasilen.
Nekaj posebnega je zaglavje o slovenski ženi in dekletu v svetu. Gospa Anica Kraljeva je na res mojstrski način na podlagi obširne ankete obdelala ta pereči problem. Bravec z užitkom prebere odgovore in je na koncu vesel naših žena in deklet. Še vedno nadkriljujejo svoje sovrstnioe iz drugih narodov. In hvala Bogu, da je tako!
Tudi literarni del je letos dovolj obsežen, razgiban in zanimiv. Daleč prekosi tako po vsebini kot obliki tiste črtice, ki jih prinaša n. pr. nesvobodni koledar celjske Mohorjeve družbe. Prav prijetno se berejo pesmi. Veseli smo, da se je oglasil tudi naš goriški rojak Slavko Srebrnič (Štefan Tonkli) s tremi pesnitvami.
Izseljenski letopis je tudi precej obširen. Pravzaprav naslov ne odgovarja čisto, ker je v tem zaglavju govora tudi o domovini (pet. slo let ljubljanske škofije, petdeset let Pne slovenske mature, o boju za narodne pravice Slovencev na Koroškem, o P°k- pisatelju Fr. Finžgarju), potem je pol/mrl je pisatelj Fran Albrecht
V 74. letu starosti je v Ljubljani umiri pisatelj Fran Albrecht. Zadela ga je srčna kap.
Pokojni pisatelj Albrecht je bil doma iz Kamnika, kjer se je rodil d. 1889. Gimnazijo je končal v Kranju, na Dunaju je študiral pravo, na ljubljanski univerzi pa filozofijo. Služboval je kot tajnik teološke fakultete na ljubljanski univerzi.
V slovstvu se je uveljavil sprva kot pesnik ter izdal dve zbirki: Mvsteria dolo-rosa (1917) in Pesmi življenja (1920). Kot pripovednik je napisal povest iz Levstiko-
, vega življenja Zadnja pravda.
Toda bolj kot s samostojnim ustvarjanjem se je ukvarjal z urejevanjem literarnih listov in s prevajanjem. Urejeval je od leta 1922 do 1. 1931 Ljubljanski zvon, Pozneje pa je pomagal pri Sodobnosti. Pre-Vajal je razne tuje avtorje zlasti za sionsko gledališče. Po svoji miselnosti spada med slovenske socialistične kulturnike.
Od Julijskih Alp
do ^udoosluJv goca
\aše romanje v Sveto deželo med preteklimi božičnimi prazniki je bilo res pravo pobožno romanje. Šli smo po isti poti kot so šile leta 1096 čete prve križarske Vojne, in sicer čez Balkan, skozi Malo A-z’jo, Sirijo in Jordanijo. Pred tri tisoč osem sto leti je zadnji del te poti prehodil Abraham, ko je prišel iz kraja Hur v Kal-deji. Po njej so odpeljali Iziraelce v suž-ftost in po njej so se Izraelci tudi vračali nazaj v domovino. Tudi sv. Pavel je hodil Po tej poli, ko je nesel med pogane Kristusovo blagovest, in pred njim Aleksander Veliki.
Potovanje je trajalo dvajset dni in je kilo silno zanimivo. Vsak dan smo s avto-Pulmanom prevozili od 400 do 500 km, vse-Ba skupaj nad 8000 km in poleg lega še vožnje po raznih mestih. Ves čas in vso Pot je romarje spremljala tiha in globoka Pobožnost, saj smo se vsi zavedali, da gre-
ročido o II. vatikanskem cerkvenem zboru, najdemo tri zanimive eseje (Trije pogledi), drugače pa najdemo seveda članke, ki nam res prikažejo, morda ne dovolj izčrpno, kako naši ljudje v 'tujini žive.
Prav z veseljem bravec prebere tudi pregled, ki ga je Zdravko Novak naredil o književnih izdajah zamejskih Slovencev.
Zbornik zaključi izredno živahen in zelo poljudno pisan s članek Janka Hafnerja: Rendez-vous na vsemirskem vrtiljaku. Kdo se danes ne zanima za vsemirske polete? Pisec članka tako vsestransko prikaže napore človeka 20. stoletja za obvladanje vesoljstva, da se že zaradi tega sestavka splača kupiti Zbornik in ga vključiti med knjige v knjižni omari.
Zbornik Svobodne Slovenije je torej izredno bogata in vsebinsko zelo privlačna knjiga. Ni ne koledar, kot smo ga vajeni pri Moh. družbi; ne leposlovna povest, kot so slovenske večernice; je res to, kar naslov pove: Zbornik. Vsakega nekaj in za vsakogar nekaj. Ni izraz le ene plasti ali skupine naših ljudi. Je izraz leta 1963., v katerem se gibljemo Slovenci, tako v domovini kot na njenih mejah, kot širom sveta. Namenjen je vsem brez izjeme, ki se čutijo Slovence in izpovedujejo krščanski svetovni nazor.
Bilo bi zato želeti, da po knjigi posežejo vsi, ki jim je mar naše vere, omike, kulture. Tisti, ki so Zbornik z velikimi materialnimi žrtvami pripravili, izdali in založili, to gotovo zaslužijo.
Ne moremo mimo prve številke novega, zdaj že sedmega letnika, naše primorske literarne in družinske revije »Mladike«. Tokrat niti ne bomo tožili, s kakšnimi težavami se mora boriti ta (poleg mladinskih listov) edina naša revija. Samo veseli smo, da izhaja dalje in da uvodni članek z velikim optimizmom gleda v bodočnost, kajti Mladika si je pridobila že toliko prijateljev in sotrudnikov, da mora nadaljevati svojo pot.
mladi fantje in dekleta, ki so izšli iz naših šol. Ta mladost, ki revijo preveva, nas še posebej veseli.
Med članki moramo omeniti predvsem razmišljanje ravnatelja dr. Kacina, kakšna bo nova šola. Dr. Kacin misli predvsem na enotno šolo, ki se bo pričela uvajati že prihodnje šolsko leto in moramo biti zato o njej poučeni. — Drugo, kar nas letos prijetno preseneča, je celoletna povest, katere nadaljevanje je pričela v prvi številki SARA. Že začetno poglavje kaže, da bo snov, ki ji je dala pisateljica naslov »Tujci povsod«, posebej zanimalo primorskega človeka, saj je vanj zajela usodo tolikih naših ljudi, ki so morali pod fašizmom od tod v osrednjo Slovenijo zaradi preganjanja. A so bili odtrgani z lastnih rodnih tal in se v novih razmerah niso znašli: bili so tujci tudi tam... Nova rubrika je tudi obsežena v naslovu: TUDI VI! TUDI MI! ZAKAJ PA NE? V njej bo rnsgr. Lojze Škerl odgovarjal na vprašanja, ki zadevajo presojanje življenjskih vrednot. Ne dvomimo, da bodo čitatelji poslali mnogo vprašanj na uredništvo in da bo vse ta zadeva zanimala. — Ko smo Mladiko odprli, smo bili veseli, da je več
mo v svete kraje Jezusovega rojstva in smrti.
Avtopulman, ki je privozil iz Benetk, nas je sprejel v Tržiču. Bilo nas je osemnajst, 12 romarjev in 6 romaric. Trije v skupini so romali že drugič v Sveto deželo. Voditelj romanja je bil neki učen in duhovit frančiškanski pater, ki nam je lepo in izčrpno razlagal vse kraje, ki smo jih obiskali. Nikdar mu ne bomo dovolj hvaležni za ves njegov trud. Prosil me je, naj skrbim za duhovno plat romanja, in zato sem res vsak dan imel mod vožnjo v pulmanu premišljevanje po načinu sv. Ignacija Lo-jolskega. Tudi drugače smo med potjo veliko molili in peli nabožne pesmi. Prav tako je bilo vsak dan v pulmanu umetni-ško-zgodovinsko predavanje zlasti o krajih, deželah in spomenikih, ki smo jih videli. Čeprav smo se vozili vsak dan od 8. do 18. ure, je vendar čas potekal hitro. Seveda smo se med potjo tudi ustavljali za kosilo, obisk krajev in zgodovinskih spomenikov.
V Postojni smo se prvič ustavili za kosilo. Srečali srno se s snegom. V Ljubljani je deževalo. V Zagrebu smo bili ob 18h. Nastanili smo sc v modernem hotelu In-
Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov
Letošnje pastirsko pismo jugoslovanskih škofov govori o sv. Cirilu in Metodu ob 1100-letnicd njunega prihoda med Slovane.
Tretja obletnica smrti kardinala Stepinca
Za tretjo obletnico smrti kardinala Stepinca je bila v Rimu v zavodu sv. Hieronima sveta maša. Daroval jo je kardinal Paolo Marella. Prisotnih je bilo več škofov in drugih uglednih osebnosti, med temi tudi pater A. Prešeren. Pri sv. maši je pel zbor iz Germanika.
Prešernove nagrade
V navzočnosti najvišjih oblasti Slovenije so dne 7. t. m. -podelili v Ljubljani Prešernove nagrade. Dodeljeni sta bili dve nagradi po 600 tisoč dinarjev vsaka, in sicer književniku Jušu Kozaku za njegovo življenjsko delo v slovenski literaturi in skladatelju Matiji Bravničarju za njegovo najnovejšo delo »Koncert za violino in orkester«. Ta koncert so izvajali na slovesni akademiji v Slovenski filharmoniji v počastitev Prešernovega dne.
Slikar Maksim Gaspari — jubilant
Priznani slovenski slikar Maksim Gaspari je dne 26. januarja obhajal svoj osemdeseti jubilej. Rodil se je v Selčku nad Cerknico; oče mu je bil Furlan, mati pa Notranjka. Kakor skoro vsi umetniki je tudi on po nežni materi podedoval umet-
iokalih pretirano vroče. Naslednje jutro sem šel na Kap tol, kjer stoji mogočna gotska stolnica zagrebške nadškofije, posvečena Vnebovzeti in sv. Štefanu, kralju, katerega lobanjo hranijo v srebrnem reli-kvijariju. Videl sem tam tudi grob junaškega kardinala Stepiinca sredi kora, kjer molijo kanoniki dnevnice za glavnim oltarjem. Grob je bil okrašen s svežim cvetjem in sveče so gorele na njem. Videl sem več spominkov v zahvalo za prejete milosti po nadškofovi priprošnji. Ob vzglavju je na črnem marmorju Stepinčev portret. Vse diha o veličini tega moža, ki ni hotel zapustiti mesta, ki mu ga je odkazal Bog, čeprav bi lahko izbral lagodno in častno življenje v tujini. Njegovo življenje je bilo od začetka druge svetovne vojne sem pravo nekrvavo, mučeništvo, za katerega ve v vsej meri samo Bog.
V stolnici sem naletel tudi na naslednika kardinala Stepinca, nadškofa Franja Še-parja. Vsako soboto pride v stolnico, kjer spoveduje od 5. do 7. ure zvečer. Rekel mi je, da se bo kmalu moral vrniti v Rim, ker je član komisije za verske resnice, toda ni mogel sprejeti vabila florentinskega
niški dar. Mati mu je zgodaj umrla in sorodniki so ga hoteli izučiti za trgovca. Že se je ukvarjal z risanjem in njegove risbe je z zanimanjem opazoval njegov kasnejši mentor in meoen živinozdravnik Sadnik. Gaspari je po njegovi zaslugi prišel v risarsko šolo v Ljubljano, kasneje na Dunaj in v Monakovo. Tako je postal slovenski slikar, ki je po desetletjih trdega dela in razvoja postal že legendaren. Njegove svojstvene slike preveva zdravi humor. Zlasti se je poglobil v kmečko življenje in nam podaril čudovito lepe, žive slike najlepših praznikov in običajev naših ljudi.
Slikar Gaspari je še vedno delaven in zdrav. Iskreno mu čestitamo k lepemu jubileju in mu želimo še obilo uspehov v njegovem umetniškem delovanju.
Poplave v Srbiji
V Srbiji so nastale poplave. Reka Morava je prestopila bregove in preplavila
16.000	hektarjev njiv in 370 hiš. Na Kosme-tu se je pod težo snega zrušilo okrog 450 hiš. Helikopterji jugoslovanskega letalstva bombardirajo ledene bloke na Moravi in na Donavi, kjer je led 4 metre debel. Zato je bombardiranje mnogokrat neučinkovito. Med Beogradom in Skopljem je voda od-
\ nesla 30 m železniške proge, zato so promet usmerili preko Kraljeva.
Festival v Sanremu
V soboto 9. februarja se je zaključil festival v Sanremu, za katerega je v Italiji toliko zanimanja, zlasti med mladim svetom. Prvo mesto je dobila popevka »Uno per tutte«, ki sta jo pela Emilio Pericali in Tony Renis. Poleg te popevke so ocenili še devet drugih.
ZA DOBRO VOLJO
Kdor prvi udari
V Hong-kongu sta • se na glavni ulici prepirala dva Kitajca. Neki Evropejec, ki je to opazoval, je rekel svojemu kitajskemu prijatelju:
»Čudim se, da se po tako ostrem prerekanju ne stepeta.«
»Za nas Kitajce velja pravilo, da kdor prvi udari, prizna s tem, da mu je zmanjkalo besed.«
*
Izreki velikih mož
Predsednik Kennedy: »Edina stvar, ki je potrebna za zmago slabega na svetu, je, da dobri nič ne naredijo za zmago dobrega.«
Podpredsednik Johnson: »Izaijev izrek: Pridite in bomo skupaj govorili.«
Murow, •ravnatelj informativnega ameriškega urada: »Dve osebi sta potrebni, da povemo resnico, eden, ki govori, in drugi, ki posluša.«
* * *
Kaj pravijo
Nikita Hruščev: Američani se razburjajo zaradi dveh milijonov ljudi v vzhodnem Berlinu. Pri nas v Rusiji se vsaka dva meseca rodi prav toliko ljudi.
Ču-En-Lai: Tudi če bi polovica kitajskih prebivalcev izginila v atomski vojni, bi ostalo še vseeno dvakrat toliko Kitajcev, kakor je bilo Amerikancev pred atomsko vojno.
nadškofa Florita, da bi enkrat pridigal med molitveno osmino za zedinjenje. Preveč opravil se je nabralo doma v njegovi nadškofiji. Govorila sva tudi	o mojem sošolcu dr. Slamiču,	ki že	17	let	počiva v
grobnici kanonikov. Bil je svet duhovnik in nadškof Bauer ga je hotel imeti za pomožnega škofa, a	so bili	temu	nasprotni
kanoniki. Namesto	njega	je	bil	imenovan
dr. Stepinac v veliko razočaranje marsikoga. Božja Previdnost se poslužuje tudi človeških slabosti, da izpelje svoje načrte.
Nisem mogel zapustiti zagrebškega mesta z več kot 500.000 prebivalci, ne da bi šol na grob velikega škofa, predhodnika naših dni in vsega tistega, kar se je o liturgiji razpravljalo na vesoljnem zboru v Rimu, mislim na grob dr. Antona Mahniča, nekdanjega goriškega bogoslovnega profesorja. V cerkvi sv. Frančiška Ksaverija je nad grobom, kjer škof čaka vstajenja, preprost napis:
Dr. Anton Mahnič biskup krčki 1897- 1922
(se nadaljuje)
Kuba ne da miru
Kuba ne da Amerikancem mirno spati. Te dni so se znova oglasili nekateri ter trdili, da je tam dosti ruskih vojakov, tankov, vojnega materiala in tudi letal. Vlada v Washingtonu je potrdila, da je vse to res, vendar da ne gre za napadalno orožje. Vsekakor je Kennedy poslal novo pismo v Moskvo in zahteval, naj Sovjeti u-maknejo svoje vojake s Kube.
Da je Kuba neprestana grožnja za obe Ameriki, je razvidno tudi iz tega, da od tam prihajajo zlasti v Južno Ameriko posebni revolucionarni agenti, ki skušajo povzročati revolucije. Zadnji čas so posebno vzeli na piko Venezuelo. Od tam poročajo namreč, da so odkrili novo komunistično zaroto.
Pogreb v hotelu
Prvi 'dan: »Gospod ravnatelj, ali vidite to črno piko na blazini? Je to stenica?«
»Da, a je mrtva.«
Drugo jutro: »Gospod ravnatelj, se spominjate tiste stenice?«
»Da, a je bila mrtva.«
»Da bi videli, koliko ljudstva je prišlo to noč na njen pogreb.«
Važen jubilej za nas vse
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prav tako sta sv. brata razumela, da je za obstoj Cerkve pri nekem ljudstvu potrebno, da ima domačo duhovščino in domačo cerkveno hierarhijo. Zato sta takoj začela vzgajati nekaj učencev in jih na prvem potu v Rim leta 867 vzela s seboj, da so bili tam posvečeni.
Prav zaradi teh originalnih zamisli sta sv. brata stopila v vrsto največjih misijonarjev vseh časov. Uspeh njunega apostolskega dela je ostal zapadnemu svetu dolgo stoletij prikrit, kajti slovanski svet je bil zapadni Evropi do preteklega stoletja skoro neznan svet, oziroma v tuje, predvsem nemško morje potopljen svet. Toda ko so se slovanski narodi osvobodili in se kulturno dvignili, se je obrnila pozornost tudi na sv. Cirila in Metoda. To se je zgodilo zlasti po vatikanskem vesoljnem cerkv. zboru I. in pod papežem Leonom XIII. Tedaj so »odkrili« sv. Cirila in Metoda in ju prišteli med svetnike vesoljne katol. Cerkve. Danes je veljava njunega dela in njunih misijonarskih idej aktualna bolj kot kdaj koli prej, zlasti še zato, ker je tudi sv. oče Janez XXIII. kot apostolski
Izšla je
nova
številka
PASTIRČKA
delegat v Bolgariji od blizu spoznal njuno delo in njune ideje. Ali se v očetovskem razumevanju, ki ga kaže sedanji sv. oče do vseh ločenih kristjanov, ne kaže tudi vpliv sv. bratov? Saj to je njih duh, duh vseobjemajoče in vserazumevajoče krščanske vesoljnosti, kot izstopa v celotnem delu sv. bratov. In nadalje težnje, ki jih je pokazal vatikanski vesoljni cerkv. zbor II. v obnovi liturgije, ali niso tudi v tem ideje sv. bratov? Fr. Grivec pravi: »Naša blagovestnika sla bila prepričana, da je slovansko bogoslužje (v živem jeziku) v soglasju z duhom krščanstva in potrebno za širjenje krščanstva med Slovani.« In zaključuje: »Slovansko bogoslužje je bilo izraz in obramba krščanske vesoljnosti, pospeševalo je širjenje vere nied Slovani in bilo velikega pomena za vesoljno cerkveno edinost.« To je prav tisto, kar išče danes vesoljni cerkv. zbor vatikanski II. z obnovo liturgije, z delom za cerkveno edinost in za ekumenizem. Vsled tega sta sv. Ciril in Metod res last vse Cerkve.
ZASLUŽNA TUDI ZA KULTURO
Končno poudarimo še to, da sta postala velezaslužna tudi za slovansko kulturo. To sicer ni bil njih namen, toda ko je Ciril izumil črke za pisanje slovanskega jezika in ko sta prevedla sv. pismo in razne bogoslužne knjige na slovanski jezik, sta nehote postavila temelj tudi kulturi Slovanov in njih slovstvu. Zato pa imata svoje častno mesto tudi v slovstveni in kulturni zgodovini Slovanov.
* * *
Ob vsem tem je pač kot na mestu, da se v tem letu vsi, tudi mi Slovenci v zamejstvu na dostojen način spomnimo na sv. brata in proslavimo njuno delo. To naj se zgodi ne samo v cerkvi, temveč tudi po naših šolah in po naših društvih, sploh v vsej naši javnosti.
Kazimir Humar
Direktor orkestra Von Karajan: Festival pesmi je kakor melodrama muzike.
vprašanj posebej posvečenih prosvetnemu kaj dosegli.	Nastopajo	vsi tisti, ki bi ne smeli peti.
  .....
terna tional, kjer je bilo v sobi in v vseh
B - as.
Novi letnik Mladike
Novo zunanjo podobo ji je letos dal mladi akademik Edi Žerjav, pa tudi sicer so popisali marsikakšno stra/n že naši
delovanju na Goriškem in ne dvomimo, da bo imela v bodoče Goriška večji delež v reviji, kar ji bo gotovo pridobilo 'tudi več prijateljev in čitateljev na Goriškem. — Zelo zanimiv je razgovor s prof. Rafkom Vodebom o prevodu Riciottijevega dela KRISTUS, mnoge bo zelo zanimal članek Rafka Dolharja »ČLOVEK ZA VOLANOM«, šahov »MATI HOČE UBITI SVOJEGA OTROKA«, potopis PO TUNIZIJI, ki ga je napisal Matjaž Schart. Zelo lepe in globoke so pesmi Milane Merlak-Detelove, članki o TRINKU in o PREŠERNU, dalje
razmišljanje o MODERNI UMETNOSTI
s poročili o novih knjigah, o katerih poroča dr. Šah, in o razstavah po galerijah, o katerih poroča Marinka Pertotova. Revija uvaja letos tudi ŽENSKI KOTIČEK, ki bo gotovo tudi našel topel sprejem.
Našteli smo nekaj najvažnejših člankov iz prve številke Mladike. Vsem jo toplo priporočamo. Stane še vedno: številka 100 lir. Lahko naročite cel letnik. V Trstu in v Gorici jo dobite v slovenskih knjigarnah, v Trstu še v glavnih razprodajalnah časopisov: Paro vel, in obe trgovini časopisov na začetni in končni postaji openskega tramvaja. Po deželi pri prodajalcih katoliškega časopisja.
Podprimo Mladiko!
Razorožitvena konferenca
Te dni se je začela razorožitvena konferenca v Ženevi. Na njej je udeleženih 18 držav zapadnega in vzhodnega bloka in nevtralcev. Odsotna je le Franci ja, ki tudi v tem oziru hoče hoditi svoja pota. Na predvečer konference je bilo dokaj optimizma glede njenega uspeha in dosti zasebnih posvetovanj. Vsekakor bomo videli, ali bodo kaj dosegli.
RADIJSKI POSTNI GOVORI 1963
1. 3. Kristus - Učitelj z besedo in življenjem
(dr. Franc Šegula)
4.	3. Kristus uči spreobrnjenje (dr. Franc Šegula)
8. 3. Kristus uči moliti (g. Jože Kunčič)
11.	3. Kristus uči trpeti
(msgr. Jože Jamnik)
15. 3. Kristus uči ljubiti Boga (dr. Lojze Šuštar)
18. 3. Kristus uči ljubiti bližnjega (dr. Lojze Šuštar)
22. 3. Kristus uči zveličavne kreposti (dr. Kazimir Humar)
25. 3. Kristus - Dobrota do ubogih in bolnih (dr. Jože Prešeren)
29. 3. Kristus - Dobrota do grešnikov (msgr. dr. Rudolf Klinec)
1. 4. Kristus - kruh življenja (dr. Angel Kosmač)
5.	4. Življenjska zveza s Kristusom (g. Viljem Žerjal)
8. 4. Kristus - Veliki duhovnik (msgr. dr. Janez Vodopivec)
12.	4. Kristusova daritev na križu (g. Anton Iskra)
Ir
Goriška občina je izdala dva milijona za čiščenje snega
Preteklo nedeljo in v ponedeljek je padlo v Gorici 46 cm snega, kar presega količino snega v letu 1947 in 1955. Občinska uprava se je znašla v kritičnem položaju tudi vsled praznika. Župan in odborniki so kljub temu že v nedeljo ob 7h zjutraj izdali potrebne ukrepe. Začeli so z delom s polno paro in odstranili sneg vsaj pred glavnimi mestnimi poslopji in po najbolj prometnih ulicah. Goriške ceste merijo skupno 160 km in glavnih poslopij je o krog 158. Zato ni čuda, če je delo le počasi napredovalo. Šele ko so dobili snežni plug, je šlo delo hitreje od rok. Tudi stroški so bili tem v zvezi zelo visoki. Občina je izdala skoro dva milijona lir za čiščenje ulic in odstranjevanje snega.
Dušnopastirski tečaj slovenskih zamejskih duhovnikov bo letos v goriški nadškofiji, in sicer dne 4. in 5. septembra na Barbani pri Gradežu, kjer se letos praznuje prva stoletnica kronanja čudodelnega kipa M. B. — Vse dopisovanje glede tečaja mora biti naslovljeno i z -ključno le na naslov: Duhovniška zveza - Gorizia, via Don Bosco 11.
Žrtve inraza na Goriškem
Letošnja ostra zima, poledica in sneg sta zahtevala tudi pri nas na Goriškem svoje žrtve. V sredo 6. februarja zjutraj se je na poti v cerkev na Travniku smrtno ponesrečila 75 letna Karla Stanič iz ulice Dante. Na križišču pred pošto je v zadnjem trenutku zapazila pred seboj mestni avtobus. Hotela se je umakniti, a pri tem ji je na poledenelih tleh spodrsnilo, da je nesrečno padla in prišla z glavo pod kolesa avtobusa, ki so ji glavo popolnoma zmečkala. Šele pozno popoldne jo je spoznala njena nečakinja, ki jo je zaman čakala, da bi se vrnila domov.
Drugi dve žrtvi pa je zima zahtevala v Gradežu, kjer sta utonila v zamrzlem potoku dva šestletna dečka, ko sta se drsala po ledu in se jima je led nenadoma udrl pod nogami. Nihče ju ni opazil dn, šele ko ju ni bilo na večer domov, so ju zaskrbljeni starši začeli iskati. Šele pozno ponoči so zapazili predrti led na potoku in poleg dva otroška tricikla, last obeh fantkov. Žalostna smrt nedolžnih otrok je zbudila po vsem Gradežu globoko sočutje in obžalovanje.
V Hollywoodu je umrl goriški igralec Dolenz
V HolIywoodu je pretekli teden umrl filmski igralec George Dolenz, doma iz Gorice. V Ameriko je odšel leta 1927 in se tam kmalu uveljavil kot filmski igralec. Nastopil je v številnih filmih kakor Moja sestrična Raohele, Ko sem zadnjič videl Pariš, Štirje apokaliptični jezdeci, Rdeča maska in drugi. Zadnjikrat je nastopil v televizijskem filmu »Bonanza«.
Bil je poročen in je imel dva otroka. Večkrat se je vrnil v Gorico in bil do svojih someščanov izredno darežljiv. Zadnjikrat: je prišel v Italijo leta 1956. Umrl je zaradi srčne kapi star komaj 55 let.
Števerjan
Nenadna prekinitev električnega toka v občinskem domu v ponedeljek zjutraj kmalu po 71' ter dim, dišeč po žganem gumiju, ki je prihajal iz sobice občinskega sluge, je vzbudil pozornost poštnega uradnika, ki je ravno urejeval došlo pošto. Poklical je na pomoč nekaj ljudi, ki so le s silo odprli vrata sobe. V sobici ni bilo skoraj ničesar videti, ker je bila polna dima, ki je prihajal iz tlečega dežnega plašča, ki ga je vžgala električna pečka. Na tleh je leža.l žal že mrtev, občinski sluga 59-latni Angel Simonetti.
Kako je do tega prišlo, je težko reči. Verjetno bolj kot električni tok, je bil dim, ki je povzročil smrt, saj je pokojnik trpel zaradi naduhe in pa slabega srca.
Služboval je v števerjanski občini enajst let, prej pa je veliko let služil občino v Kojskem,
Pogreb se je vršil na občinske stroške v torek -popoldne ob veliki udeležbi šte-verjanskih obči-narjev in drugih. Gospod župan mu je spregovoril nekaj lepih besed pri odprtem grobu.
Svojcem naše iskreno sožalje, pokojniku pa krščansko voščilo: počivaj v miru.
Stoletnica v Cervinjanu
Dne 11. februarja je praznoval v Cervinjanu, obkoljen od številnih sinov, hčera, vnukov in pravnukov, stoletnico rojstva
IŠKE NOVICE
Giibento Dreossi. Umsko in fizično je še čil in zdrav. Služboval je pri železnici, najprej 28 let pod avstoogrsko upravo, nato dve leti pod italijansko. Ko je stopil v pokoj, je odprl v Červi-njanu gostilno in tobakamo, nato še večj-i in modernejši gostinski obrat »Al Turista«, kjer se radi ustavljajo izletniki in tujci.
Doberdob
Dne 1. februarja sta v krogu svojih šestnajst najožjih sorodnikov obhajala zlato poroko 75-iletni Peter Ferletič in 72-letn-a Ivana Lavrenčič. Oba zlatoporočenca sta iz zdravih in vernih kraških družin. Njuno življenje je bilo -trdo, -posebno med prvo svetovno vojno, ko sta bila z dvema otrokoma v begunstvu. Pa tudi druga svetovna vojna jima ni prizanašala. Nemci -so jima ubili 20-letno Marico. Ostali trije sinovi pa so s svojimi družinami lajšali bolečo izgubo, a obenem posnemali del-avnost in vernost svojih -staršev. Peter se je odlikoval v kamnoseškem -delu v Nabrežini, pomagal pri zidavi domače cerkve, bil vse svoje življenje vnet in zvest cerkveni pevec, v čemer ga pridno posnemajo njegovi domači. Katoliški -glas prihaja redno vsak teden v njegovo družino. — Zlatoporočen-cema izrekamo -tudi mi iskrena voščila z željo: na mnoga teta! Bog vaju živi!
* * *
V soboto 9. t. m. je bil v domači župni dvorani kulturni večer, posvečen »katoliškemu tisku« združen s »Slomškovo proslavo«. Karel Lavrenčič je vse številne navzoče pozdravil in -pojasnil pomen katoliškega tiska, za katerega je vneto -deloval pred 100 -leti škof A. M. Slomšek. Gospodična Mariza iz Pev-me je nato v jasnih obrisih predooila Slomška kot velikega dobrotnika za Slovence -na verskem, narod-jiem .kulturnem in zla-sti šolskem področju. Vmesne recitacije Milene Lavrenčič in Adele Ferletič so še halj podčrtate Slomškovo -ljubezen do domače zemlje in delovnega ljudstva. Še otroci so potem ponazorili Slomškovo pesem »Siroti«. Med navdušenim ploskanjem so stopili potem na oder fan-tje »okteta Planika« pod vodstvom Fran-oeta Valentinčiča in zapeli šest prelepih pesmi, ki -so žele med občinstvom polno odobravanja pa -tudi veselja. — Kulturni večer se je zaključil z bogatim s-re-čolovom v korist katoliškemu tisku.
Kljub »Festivalu v S. Remo« je zanimanje in veselo razpoloženje občinstva v nabito polni dvorani pričalo, da sta Bog in narod še vedno steber naše prave narodne omike!
Prvenstvo Juniorjev končano
Preteklo -nedeljo se je v Trstu končno končalo deželno prvenstvo mladincev v odbojki. Za mlade odbojkarje 01ympije je bilo to tekmovanje zelo naporno, saj so morali kar trikrat v Trst; za društveno blagajno pa je bil velik finančen deficit. Tekme so pokazale, da so »mlečnozobeži« v enem -letu vadenja precej napredovali in da so med njimi nekateri, ki še veliko obetajo, seveda če -se bodo še -naprej pridno in vztrajno vadili. 01ympijci so zasedli častno tretje mesto pred Gasilci iz Trsta za izvežbanima moštvoma VIS in BOR iz Trsta, ki imata za seboj že večletno izkušnjo.
Rezultati:
BOR - Qlympia, 2:0 (15:12, 15:4);
01ympia - Gasilci, 2:1 (15:17, 15:9, 15:0).
Istega dne se je mešano moštvo članov in mladincev Qlympije pomerilo -na Turnirju, ki ga je organiziral BOR. Goriška ekipa je zasedla tretje mesto. Rezultati so tile: AGI-01ympia, 2:0; BOR-Olvm-pia, 2:0; 01ympia-Gasilci, 2:0.
V nedeljo 17. t. m. pa se začne deželno prvenstvo »Sorie C«, kjer bo -nastopala tudi Olvmpia (kot -lanskoletni deželni prvak kategorije »Propaganda«). Prvo tekmo bo imela v Čedadu proti Polip. Friuli iz Vidma.
RAJBELJ — Športni dan
Pod pokroviteljstvom CSI in na pobudo Športnega združenja Rajbelj se je dne
3.	lebr. vršil dragi športni dan v naši vasi. Namen takih športnih dni je, da se v duše mladih ljudi vlije ljubezen do športa, ki je vaja volje in utrjevanje značaja, in da se s telesnim naporom mladina dviga k višjim idealom vere in moralnega življenja, ki prav tako zahtevajo nemajhnih naporov. To je prva stopnja pri formiranju značajn-ih ljudi in kristjanov.
Zato so bili duhovniki v Rajhlju duša tega dneva in tudi tisti, ki so se najbolj trudili, da so nabrali potrebno denarno
pomoč. Njim so -pomagali še drugi, zlasti Andrej Štrukelj, predsednik športnega združenja Rajbelj, učitelj smučanja Peter Capoviila, Darij Kravanja in še -drugi. Pa tudi starejši so se nemalo zanimali za vse to prizadevanje mladine in prispevali svoj del, da je prireditev dobro uspela.
Udeležencev pri tekmovanju je bilo kakih sto iz vasi in tudi -iz drugih krajev Kanalske doline, iz Pon-tebe, Ovčje vasi, Naborjeta in iz Trbiža.
Dan športnika se je začel s sv. mašo in nato so si sledile različne tekme po programu, čeprav je bil občuten mraz (17 stopinj pod ničlo). Zvečer ob 5. uri je pa bilo nagrajevanje na -sedežu E.N.A.L. Tu je najprej spregovori-l domači g. župnik, za njim pa pokrajinski tehnični vodja Buligan in
Že deset let vrši radijska oddaja »Vera in naš čas« zelo važno poslanstvo: s prijateljsko besedo prinaša resnico in tolažbo slovenskim vernikom tu in onstran meje. Pojasnjuje glavne probleme življenja, govori o zadnjih namenih človeškega življenja, razlaga verske resnice, ki jih je Bog razodel in jih Cerkev uči. Potrebna nam je beseda tolažbe, kajti življenje je težko, polno nevarnosti in trpljenja. Izpolniti moramo božjo voljo, biti močni in ne zgrešiti poti. K temu namenu, ki je najvažnejši za naš mir na zemlji in za večnost, je vztrajno in modro pripomogla radijska oddaja, ki se je danes spominjamo. Častitam urednikom oddaje in vsem, ki so sodelovali. Ob zavesti, da so opravili dobro delo, ga bodo veselo nadaljevali.
V današnji tragični zmešnjavi idej, v silnem poskusu, da bi zavrgli krščansko kulturo, kar bi pomenilo zaton kulture sploh, ob propadanju morale v ljudeh brez vere v Boga, je delo velike krščanske ljubezni, nuditi ljudem besedo, ki edina prinaša rešenje.
Prva desetletnica verske oddaje srečno sovpada s potekom drugega Vatikanskega koncila, na katerega gleda ves svet z občudovanjem in neizmernim upanjem.
Vsem, ki sodelujejo pri oddaji »Vera in naš čas« in vsem poslušalcem podeljujem svoj blagoslov.
f ANTON, škof
Umrl je Jože Slama, zavedni tržaški Slovenec
V nedeljo zjutraj je umrl v tržaški bolnišnici spet eden vzornih mož, zaveden narodnjak, m-arlj-iv delavec, skrbni oče in veder prijatelj vsem, ki so ga poznali. Izpred mrliške kapele se je v ponedeljek v zgodnjih -popoldanskih urah razvil zelo velik sprevod meščanov, ki so se uvrstili za njegovo krsto in se tako od njega poslavljali. A največ ljudi je bilo njegovih najbližjih sosedov od Svete Magdalene in delavnih tovarišev.
-Gospod Slama je delal v ladjedelnici sv. Marka, v enem najtežjih oddelkov, kjer kislina počasi razjeda še tako trdne može. Pokojni Slama je vzdržal zelo dolgo, saj je bil trdnega zdravja im krepek mož. Toda počasi je težko -delo le načelo njegovo zdravje in je moral delo zapustiti.
Ni poznal lahkega življenja. Borba za vsakdanji kruh je bila iz dneva v -dan pred njim, a je delal neizmerno rad. Vzorno je skrbel za svojo tako drago mu družino. Zato je pač vsem svojim otrokom nepozabni papa, gospe pa nepozabni zvesti mož.
Več let je tudi pel v šentjakobskem cerkvenem pevskem zboru (saj so bili prav Slamovi steber toga pevskega zbora več let), kasneje je moral odnehati zaradi slabega zdravja, a je bil s srcem še vedno pri zboru -in pri naši -pesmi.
pa provincialni predsednik Cesohia. Vsi trije so vsak po svoje poudarili vrednost športa, ki ljudi druži v skupnih idealih poštenega tekmovanja, velikodušnosti in plemenitosti, brez -razlike na narodnost, vero, politično prepričanje. Ob tej priložnosti so tudi -izročili domačemu -nogometnemu moštvu prenosni pokal, ker je doseglo prvo mesto na poletnih tekmah v nogometu.
Uspeh tekmovanj je bil naslednji:
Prosti tek: Valter Buzzi iz Ponte.be.
Slalom I. kateg.: Rugora Armando (Rajbelj; II. kateg.: Velušček Da-rio (Rajbelj); III. kateg.: Conzina Sandro (Rajbelj).
Veleslalom: Velušček Mario (R-ajbelj).
Sankanje: Kašča Emil (Rajbelj).
Kljub težkemu delu in vsakdanjim skrbem je bil -vedno veder. Nihče ga ne pozna kot žalostnega človeka. Še tako potrtim je nudil Pepi, kot -so ga klicali, besedo tolažbe in še tako zaskrbljenim je znal vliti poguma. A nikdar ni -silil v ospredje. Bil je tih, dober, iskren, a vedno v ozadju. Bil je zaveden narodnjak, a to so čutili tisti, ki so bili okoli njega. Svojega narodnjaštva ni obešal -na veliki zvon. Bil je resničen in pravi katoličan. Ko so zaskrbljeni svojci jokali ob njegovi postelji zadnje dni njegovega življenja, jih je -tolažil, češ, nikar ne jokajte, saj jaz grem v boljši in -lepši svet.
Tak je bil pokojni gospod Slama. Značajen, veder, plemenit, skratka, človek, ki je bil vedno korenina zdravja našega naroda na teh tleh. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal v nepozabnem -spominu.
Ko mu želimo večni mir v Bogu, izrekamo -družini, ki je izgubila -tako dobrega očeta naše sožalje. Sinu Juriju, našemu znanemu -prosvetnemu delavcu, izreka sožalje še posebej Slovenska prosveta in njegovi prijatelji.
Radio Trst A
Spored od 17. do 23. februarja
Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi. —■ 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Zlata ptica«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem : Zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. — 12.45 Vera in naš čas. — 14.45 Ansambel »Tamburica«. — 15.20 Portret v miniaturi: Au-rel-io Fierro. — 17.00 Za smeh in dobro vol-jo. — 18.30 Obisk v naši diskoteki: (4) »Prof. Julij Pavletič«. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«. — 18.00 Sopranistka Zlata Gašperšič. — 18.30 Folklorni motivi v simfonični glasbi. — 19.00 Radijska univerza: Aljoša Vesel: Avtomobil (3) »Organizacija avtomobilske tovarne. — 20.30 Renzo Rossi: »Pohod nedolžnih«, opera v treh dej.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušalkami—
18.00 Italijanščina po radiu. 44 lekcija. —
18.30	Johannes Brahms: Pesem rojenic, op. 89. za mešani zbor in orkester. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: »Taras Bulba«. — 22.00 Obletnioa meseca: »Evropa pred 200 -leti - mirovni pogodbi v Parizu in Hubertusburgu«.
Sreda: 12.00 Zgodovinske zanimivosti. —
18.00 Z zborovskih natečajev Antonio II-tersborg. — 18.30 Italijanski sodobni skladatelji. — 19.00 Higiena dn zdravje s posvetovalnico. — 20.30 »Hči Mate-Hari«, -radijska drama. — 22.00 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja. »Glasba v Rintu v 17. in 18. stoletju«: (5)»švedska Kristina in njen svet«.
V Marijinem domu v Rojanu
ponovi v nedeljo 17. jebr.. Mladinski krožek iz Doline
šaloigro v treh dejanjih:
TETA NA KONJU
---------- Začetek	ob	17.15
Med odmori srečolov! ---------------- Vabljeni!
četrtek: 12.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogo-lj: »Taras Bulba«.
III.	oddaja. — 18.00 Italijanščina po radiu. Spopolnjevalni tečaj: 46. -lekcija. —
19.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Italijanske radiotelevizije iz Turina.
Petek: 12.00 Pomenek s poslušalkami. —
18,30	Tržaški -sladatelji (8) »Mirca Sa-nci-nov-a«. — 19.00 Radijska univerza: O pojmu pravice in njegovi zgodovini: (5) »Platon in Utopija«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Iz -pesniških gajev: »Iginio Ugo Tarchetti«. — 23.00 Robert Schumann.
Sobota: 12.00 Po širnem svetu. — 13.30 Plošče -prvič v oddaji. — 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke. — 15.30 »Gospa ministrica«, -veseloigra -v štirih dejanjih. — 17.20 II. vatdkan-sk-i koncil. Poročila -in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. —
18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski -obzornik. Urednik prof. Ivan Theuer-sohuh. — 20.40 Komorni zbor iz Celja. —
21.00 Za smeh in dobro voljo. — 22.30 Geor-ges Bizet: Arležan-ka, suita.
V modnem salonu »Kaj, pet tisoč lir za -ta klobuk? Morala bi izgubiti glavo, da bi ga kupi-l-a!«
OBVESTILA
ENCIKLIKO »Mater et magistra« dobite lahko v trgovini Fortunato v Trstu ali pa direktno v Vatikanski knjigarni.
DAROVI
Za Katoliški glas: V spomin pok. Marije Pavšič daruje Buda Valerija iz Trsta ^
4.000	-lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Namesto cvetja na grob pok. Jožefa Slama daruje šentjakobski cerkveni zbor 5.000 lir.
Bog povrni živim i-n mrtvim.
Za Marijin dom v Rojanu: Widmann G. 1.000; Pešal-j J. 1.000; Bizjak D. 1.000; J.
U. 1.000; B. R. 5.000; G. V. 5.000; Piščanc J. 1.000; Piščanc I. 1.000; š. L. 40.000 lir.
Bog plačaj!
ZAHVALA
Vsem, ki so nam bi-li kakorkoli ob strani ob težki izgubi našega dragega
Jožefa Slame
iskren Bog plačaj! Posebno se zahvaljujemo preč. g. A. Resenu in prijateljem iz Radijskega odra.
Družina SLAMA
ZAHVALA
V visoki starosti 95 let je zaspal v Gospodu
Mihael Guštin
iz Padrič, 7. — Žalujoči se prisrčno za- j hvaljujejo za sožalje in udeležbo pri j pogrebu.
Padriče, 12. februarja 1963
j
Družine Guštin, Grgič, Merlino £-
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
Ivana Žagan
roj. v Bazovici 1. 1870, se v$ean udeležencem pogreba toplo zahvaljujejo
sin IVAN in sorodniki
Bazovica, U - dne 13. febr. 1963
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: -trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 796 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnih Tiska tiskarna Budin v Gorici
NOVICE
Tržaški g. škof za 10-letnico oddaje „Vera in naš čas“