A PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST „Za sedanji položaj v Trstu so predvsem odgovorne zasedbene oblasti; ker se niso znale sporazumeti s tamkajšnjim prebivalstvom/' MOLOTOV Leto 2., štev. 44 Cena 4 tire TRST, sreda 16. oktobra 1946. Poštnina plačana - Spedizione in abbonamento post. II gruppo Uredništvo in uprava: via Imbriani št 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo 18. in 19. oktober d §awizu V Parizu bo 18. in 19. oktobra sindikalni sestanek, na katerem bodo razpravljali o sindikalnem položaju v naši coni. V ta namen je Svetovna sindikalna federacija povabila na sestanek italijansko Delavsko zbornico, Jugoslovansko strokovno zvezo ter Enotne sindikate in Delavsko zbornico (Julijske-sindikate) iz Trsta. Glede na lokalni sindikalni položaj upamo in želimo, da ne bo zaman poizkus in trud Svetovne sindikalne federacije doseči iskreno, resnično sindikalno enotnost med našim delovnim ljudstvpm. Trenutek ne more biti ugodnejši. Delavske množice niso še nikdar čutile močnejše želje in potrebe po enotnosti Razen tega morajo slede na razvoj dogodkov — rešitve teritorialnega vprašanja — izginiti vsi nacionalistični predsodki, katerih- mi nikdar nismo imeli. Združili smo se v avtonomni Pokrajinski zvezi ES. ki je bila ud vsega začetka, neodvisna tako od Rima, kakor tudi od Reograda Zagovarjali smo to stališče iz enostavnega razloga, ker živi n<' našem ozemliu tako italijansko, kakor tudi s'oven?kn. in hrvaško delovno ljudstvo. Na ta način smo uresničili prvi glavni predpogoj za sindikalno- enotnost v naši pokraiini Žal pa. je kljub temu razdor. Sedaj se obetajo proletariatu in delovnim množicam gospodarsko-politične prilike. k: jih -prinaša s seboj sprememba našega ozemlja v takoimenovano »samostoi-no državico«. Po perspektivah lahko predvidevamo in slutimo.'da bodo za učvrstitev no delavstvu doseženih po’ožajev "n za prihoritev preostalih pravičnih zahtev, še ostre borbe. Zločin bi bil, če nas čas prehiti in nas zaloti nepripravljene, to se pravi sindikalno oslabljene, v takem stanju, kot smo Položaj žene in mladine v novem osnutku mezdne pogodbe Enotni sindikati so predložili Zvezi in-dustrijcev nov predlog o splošnem mezdnem sporazumu, o čemer emo že 'pisali. Osnutek obravnava v svojem 3. členu ženske in mladinske delovne sile. Ta dva močna predstavnika, delavstva je fašistična zakonodaja dopuščala, da se jih je še bolj izkoriščalo kot ostalo delavstvo. Novi osnutek smatra za nedoletnike mladino, mlajšo od 18 let, torej dečke, ki nudijo raznim industrijam mladeniški razum in šibkejšo fizično delovno silo. To so delovne sile, ki bodo, ko dorastejo nadaljevale s svetlo tradicijo izpopolnjene in dovršene spretnosti, zaradi katerih je naša industrija znana v svetu. Mlad; vajenci so že za časa vajeniške dolu- in pri delu koristni, tako družbi, kot podjetju. Zato mora biti njihovo delo pravično. poplačano. To stališče zagovarjajo ES in zahtevajo v osnutku primerno plačilo za vajence. Vajence same pa najbolj zanimajo možnosti in olajšave pri njihovem izpopolnjevanju za časa vajeniške dobe. Za njihovo teoretično in praktično izpopolnitev morajo imeti čas. Zato so ES predlagali v novem splošnem mezdnem sporazumu, da zaradi naraščanja potreb po delovnih si- se mladini zagotovi dnevno dve uri za obiskovanje raznih strokovnih tečajev. Seveda pa ne sme to imeti nobenih posledic na višino njihovega plačila. Prav tako je lab in glede na nov odnos žene v družbi, je žena zadobila tudi večjo važnost na vseh področjih življenja. . Žena v novi demokratični družbi lahko Enotni sindikati v Trstu Prikaz porasta našega članstva sindikalna organizacija upoštevala potrebe vrši kvantitativno in kvalitativno enako raznih industrij in možnost, da same na delo kot moški. To edino pravično stali-lastne stroške vzdržujejo šole za strokovno šče, ki ga narekuje pravilni razvoj družbe, izobrazbo vajencev. i v polni meri zagovarjajo tudi ES, ki zah- Tudi delavk ni pozabil novi osnutek. Problem delavk se že dolgo obravnava in je imel v zgodovini delavstva v mnogočem potlobne spremembe kot vprašanje vajencev. Mnogo časa so smatrali delovne »po-šobnosti žen za manj. vredne od 'sposohno-ti delavcev. Ta način ocenjevanja sposobnosti in vrednosti dela pa je zastarel. Z iznajdbo parnega stroja in z njega z dne 23. septembra t. L, ki so ga predlo-uporabo v industriji je težko delo postalo žili zvezi industrijcev, od katerih pričaku-lažje. Olajšalo se je z novoizumljenimi stro- j jejo odgovor. ji. Ker ni bilo za upravljanje novih stro-j Osnutek novega splošnega mezdnega jev potrebno več moških fizičnih sil. je sporazuma vsebuje v čl. 3 zgoraj navede-bila ženska delovna sila vedno • bolj upe- 1 nim smernicam odgovarjajoča določila. Ta rabljiva. Zato je število žena v delavnicah , določila, zagovarjajo dosledno in nedvo-vedno bolj rastlo. f j umno pravice za mladino in žene, zahte- Z razvojem industrije, z uporabo elek- ! vajo dejansko enakopravnost žene z metričnega toka in drugimi izpopolnitvami, : škim. tevajo izenačenje ženskih in moških mezel in plač. To se pravi, da morajo biti delavke, ki vršijo isto delo kot moški, prav tako plačane kot moški, j Vprašanje pravilnega ocenjevanja delo-v-i nih sposobnosti vajencev in žensk je v , glavnem najbistvenejša novost, ki so jo ) predlagali ES v. svojem novem osnutku, Prinašamo grafikon gibanja članstva vpisanega v Enotne sindikate-za mesto Trst. Iz te slike je razviden celotni razvoj števila vpisanih članov od meseca julija 1945 Pa do konca avgusta 1946: Število članov je stalno in še vedno narašča. Krivulja na sliki, sestavljeni na podlagi članskih imenikov, je dovolj jasna in postavlja na laž vse tiste, ki trdijo, da so stavke, zlasti pa zadnja 12 dnevna, ki je trajala od 1 do 12. julija 1.1. neugodno vplivale na članstv0 Enotnih sindikatov. O tem se lahko prepričamo iz skice. Koncem junija je bilo v Trstu vpisanih’ 40.304 članov. To število se je po stavki do konca meseca avgusta dvignilo na 43.360. Porast članstva dokazuje, da je delovno ljudstvo zrelo in da se zaveda, katera organizacija iskreno in brez skritih namenov ščiti njihove interese. O tem smo . si lahko na jasnem, ker je porast članstva v enem letu t. j. od 31. VIII. 1945, ko je tu že gospodarila ZVU pa do 31. VIII. t. k od števila 29.550 na 43,360, neovrgljiva stvarnost! GIBfjE ORGflf H V 15-« K* JUŽNA KOREJA Delavstvo stavka Zadnje dni prejšnjega meseca so stopili kot prvi v stavko delavci železniških delavnic, kterim so, se pridružili pomorski delavci; delavci električne industrije, krojači, osebje lekarn in delavci 22 tiskarn. Železniški delavci so izvolili svoj stavkovni odbor in redložli upravi in ameriški vojtški upravi sledeče zahteve: izboljšanje življenjskih prilik delavcev; za- BORIJO SE ZA PRAVICE Stavka hišnikov se nadaljuje V sredo je bilo zborovanje hišnikov, na like vratarjev. Podprejo naj jih raje v nji-katerem so razpravljali o dosedanjem po- hovih zahtevah in s tem dokažejo, da nji-ložaju hišnikov. Potekel je namreč rok, hov socialni čut ni samo fraza, ki so ga postavib ES Zvezi hišnih lastni- j ES pa pozivajo hišnike, naj nikakor ne kov v predlogu o končni ureditvi vpraša- ! popustijo v borbi in da naj jo celo poostre. nja nagrad in plač za hišnike in vratarje. danes. V tem primeru bi morali polagati | ključitev pogajanj z delodajalci; prepoved o zapiranju tvrdk in prepoved odpu- račune proletariatu vsega sveta in tudi pred zgodovino. Tega se morajo zavedati sindikalne delegacije, ki bodo obravnavale na pariškem sestanku naš problem Delovno ljudstvo Trsta in Julijske Krajine je prepričano, da se mora in tudi lahko doseže sindikalna enotnost.. To enotnost pa. bomo dosegli, če odstranimo pogubni sindikalni dualizem To se da, izvesti s splošnimi, neposrednimi. tajnimi, svobodnimi volitvami tovarniških odborov na osnovi proporcionalnega sistema: s splošnimi volitvami direktivnih svetov vseh kategorij, mestnih odborov in pokrajinskega odbora po kongresu. Enotna sindikalna organizacija na našem ozemlju mora združevati in pobratiti na področju razredno sindikalne borbe delovno ljudstvo, slovenske, hrvaške in itali-. janske narodnosti iznad vsakega, nacionalnega. političnega in verskega predsodka itd. To vse je zgodovinski nauk mednarodnega delavskega gibanja in izkustvo sindikalnih borb našesra delavstva. Samo na tej osnovi se lahko in mora zgraditi sindikalna enotnost! V tem je volja delavstva najodločnejša in se mora uresničiti. Želje našega delovnega ljudstva morajo razumeti in upoštevati na sindikalnem sestanku v Parizu. Samo na tej osnovni želji delovnega ljudstva lahko dosežejo v Parizu sporazum, odstranijo vse težke ovire. Mi ne ospora-vamo*da te v resnici obstajajo. Vse ovire se lahko in morajo premagati. Sindikalna enotnost, želja in težnja delovnega ljudstva, mora postati stvarnost. F. Marega Protest tiskarjev Mezdna pogodba delavce in name- ščanja delavcev; pridobitev političnih svoboščin; dovoljenje za izdanje naprednih časopisov, kar je prepovedala ameriška vojaška uprava; izpustitev zaprtih demokratičnih delavcev; izvedbo demokratične reforme, kakršno so izvedli sedaj v Sev. Koreji. Trusti bi radi gospodarili Trsta Owe?- Rock, paniki dopisnik agencije «Telepress-a» porota na podlagi čirov, ki jih je- prejel od konje rentni h krogov, da se izza anglo-ameriskega, • zadržanja v vprašanju Trsta sigurno nahaja gotova namera. Po njihovem načrtu naj hi se pokrajina spremenila v sre diSte, iz katerega bi se vodilo finantno in politično prodiranje v centralno Evropo in na Balkan. Zaradi tega so Anglo-Amerikanci .vztrajali na diktatorskih koncesijah za guvernerja m na tem, da pi se v statut vnesle nekatere klavzule; ki bi dovoljevale anglo-ameriškim četam, da tvoripo posadko v pristanišču. Za nikogar ni skrivnost - nadaljuje dopisnik - da se s protekcijo lokalne ZfU vršijo ze motne intervencije an-glo-am£riskih finančnih trustov v glavne industrije Trsta. Delnice kupujejo v bankah in v tržaških ladjedelnicah. D abi zavarovali finančne interese, so Anglo-Amerikanci podvze-li vse, da bi dosegli odobritev statuta,’'ki bi uzakonil pravico stalne an-glo-ameriške posadke na tako inieno-vanegi »Svobodnem ozemlju*. Tov. Decolle, tajnik stroke je poročal o poteku pogajanj med’ lastniki, Uradom za delo in sindikati. Urad za delo je sicer ! iviezana pogocma , za z obljubo posredovanja uspe! odložiti stav- I Sčenoe tiskarskih in kartonažnih podjetij ko; zagotovil je, da bo sporno vprašanje j je potekla s 1. avgustom 1.1. Delodajalci pa pravilno in zadovoljno rešeno. j namenoma zavlačujejo pogajanja za ure- Na sestanku so prouči] I celotni 'položaj. 1 ditev mezd in plač Ugotovili so, da se Urad za delo ni (zado- j Zato so_ delavci in nameščenci tiskarn in voljivo zavzel za pravilno rešitev mezdne- ' kartotehničnih podjetij v sredo med 10 in ga vprašanja tržaških hišnikov, zato so se i U. uro stavkali v znak protesta. Iz soli-hišniki odločili, da pričnejo s stavko. i darnosti) so stavkali tudi tiskarji dnevni-Stavka je splošna. Pričela se ja v sredo ; kov, čeprav so že dosegli mezdni spora- o polnoči. Hišniki in vratarji se bodo vzdržali vsakterega dela, dokler jim delodajalci rentniki ne priznajo njihovih upravičenih zahtev. Udeležba, na .zborovanju je bila polnoštevilna in priča, da je vprašanje hišnikov m vratarjev res nujno. S svojim zanimanjem pa so tudi dokazali, da se zavedajo moči solidarnosti. Stavka vratarjev še vedno traja. Razni stanovalci so napadli vratarje, ker zaradi borbe ne izvršujejo njihovih običajnih del. Nesramnost stanovalcev je nezaslišana Poslužujejo se celo civilne policije. Zato sp se prizadeti vratarji javili pri ES in jih o vsem tem obvestilj. Stanovalci, ki kličejo civilno policijo na-pomoč, pa naj se uživijo v materialne pri- Poslovanje odbora brezposelnih V našem časopisu smo že večkrat poročali o odboru brezposelnih delavcev. Zato je zanimivo in potrebno, da se pozanimamo za delovanje tega odbora, ki poskuša lajšati obupne prilike našega brezposelnega oeic.vstva v pasu A. Čas beži, na vidiku še ni nobenih izglc-dov izboljšanja gmotnh razmer poedincev, niti splošnega gospodarskega stanja pri nas. Nasprotno moramo celo ugotoviti, da se celotno stanje socialnih prilik naglo slabša, s čimer nastopajo novi problemi poleg že obstoječih. Pcedini ukrepi anglo-ameriške uprave, ki poskušajo poživeti delo in zmanjšati brezposelnost, ne pomenijo ozdravljenja, ker ne odstranjujejo pravih, glavnih vzrokov. Začasno lajšanje prilik z ukrepi, ki ne rešujejo bistva, ne upoštevajo gospodarske strukture Trsta in ostale pokrajine, je neresno delo. Na ta način ne bomo prišli do gospodarske urejenosti, do gospodarske bnove. Gospodarski organizem Trsta in pokrajinč ne bo.živel! V takih prilikah životarimo in v teh razmerah mora razvijati odbor brezposelnih delavcev svoje delovanje in možnosti za lajšanje gorja. Težavno je tako delo. Vendar se odbor ni strašil težav in se ni zadovoljil s samim administrativnim delovanjem. S praktičnim terenskim delom v rajonkih in sektorjih je poskušal pomagati zainteresiranim. Zbiranje sredstev ustvarja možnost zagotoviti in ustanoviti si potrebne fonde. To pa je danes zelo težavno delo. brezposelnih. To delovanje pa se bo tem laže razvilo, kajti upoštevati moramo okol-nost, da imajo pri odboru točne podatke o kvalifikacijah brezposelnih poedincev, katerih kartotečni podatki presegajo število 6000. Odboru brezposelnih delavcev želimo največjih uspehov, delovno ljudstvo in vse napredne organizacije pa pozivaifto, da po svojih močeh in možnostih podprejo njihove napore. Pomagajte brezposelnim! Vesti iz Trsta Enotni sindikat je razpravljal o končnem predlogu poljedelske pogodbe in ga odobril. Predlog so poslali ZVU-ju, da ga izvede. V toku so pogajanja za pokrajinski sporazum za vrtnarje privatnih vil, ki bo | končno uredil ■ vprašanje njihovih zahtev. « Vsem kmetovalcem bo povrnjena škoda, povzročena zaradi gradnje ceste Trst — Trebče. Za to vprašanje se je zelo zanimal ES kmetijske stroke in podvzel vse potrebne mere. ES transportnih delavcev je izdelal načrt mezdne pogodbe. Zahteva 60% povišanje plač in mezd. Za malo železnico, ki vozi na Opčine, je bil izdelan osnutek pogodbe, ki izenačuje uslužbence z onimi občinske cestne železnice. Pretekli teden je bil dosežen sporazum, na osnovi katerega so se povišale plače voznikom od Lir 144.80 na Lir 181.— dnevno. zuin. Neuvidevni delodajalci nočejo upoštevati slabega gmotnega položaja delavcev in nočejo prilagoditi mezd in plač novim življenjskim prilikam. Enourna protestna stavka je bila popolna, Njen namen je bil opozoriti delodajalce, naj ne zavlačujejo s pogajanji in da pristopijo čimprej k ureditvi plačilnih pogojev,- Znamo se sami braniti Protestna stavka proti vandalizmu v Podgori Skupščina delavstva lesne stroke • V nedeljo 13. t. m. sc je vršila glavna ES lesne stroke je sklenil v korist član-skupščina obratnih odborov in zaupnikov siva sledeče pogodbe: tržaške lesne industrije. Direktivni odbor , 1) Mezdni sporazum za lesno industrijo; ES lesne stroke je tega dne predložil ob- ; 2) Mezdni sporazum za obrtniško delav- račiin svojega dela. ] stvo; * Navzoči so počastili z enominutnim i 3) Mezdni sporazum za delavstvo žag. molkom spomin padlih partizanov, nakar j A novi odbor pa so bili izvoljeni sledeči je sledilo poročilo tov. Kralja, predsednika1 tovariši: Kralj V., Vulič N., Rapotti E., te stroke. Njegovo poročilo je bilo izčrpno, i Renco O., Meucci D., Martini R., Slokovich Iz cdbovovega delovanja je razvidno, da Carciotti, Ursich E., Croci A. in Vuk V. ima de.avstvo in nameščenstvo v tesni Zadnji dogodki v Gorici, ki so sc pri- vojni oškodovanec tudi hvaležen. Gradbeno petiii 10. t. m. so med vsem delovnim vodstvo se je pričelo zanimati za nedostat-Ijudstvom nepovoljno odjeknili. Ljudstvo ke in prav gotovo jih bodo izsledili. Neka-občuti vso nacionalistično nestrpnost, ki tere krivce pa so že prisilili nedostatke pojo'podpihujejo reakcionarna CLN in njeni praviti in odstraniti. eksponenti. Čudi nas le dvoličnost anglo-1 Vse - to se dogaja, kjer skušajo podjetja ameriškega postopanja, ki s svojo pasiv- prihraniti na materialu in delovnem času nosijo odobrava vandalizem in ne ščiti in zvišati na ta način svoj dobiček v škodo demokratičnega ljudstva. Sami so se mo-; vojnih žrtev, rali braniti pred xorganiziranimi tolpami in sproti obračunavati z njimi. Zato je odgovorilo delavstvo predilnice v Podgori z enourno stavko, ki je-trajala od treh do štirih popoldne in tako dokazalo svojo demokratično zavednost. I Stavkali so zaradi stališča ZVU-ja, ko puš-| ča izzivalnim reakcionarnim elementom ■ proste roke in jih s tem podpira. Z ustrahovanjem bi hoteli razbiti .odločno voljo in enotnost delovnega ljudstva, s čimer bi se hotela okoristiti svetovna in domača reakcija. S tem je delavstvo dokazalo, da nikdar ne misli odstopiti od svojih upravičenih zahtev po demokraciji in odločnost v borbi proti vsem vrstam fašističnega strahovanja. Naša demokratična načela se izražajo v dejanjih, nikakor pa ne v besedičenju in frazarjenju! industriji raznovrstne probleme, za -ealizi-ranje katerih-se mora stalno boriti. Mezdni pogodbeni, skratka ekonomski problemi so tudi pri tej stroki občutni in pefe-či. Opaža se, pri njih močna želja, da bi se politične prilike urejevale kot to narekujejo korsti delovnega ljudstva. Delovnemu ljudstvu namreč ni, niti ne sme biti vse- V ta namen so vsem pododborom . raz- eno, kakšno ureditev nam mislijo vsiliti, delili nabiralne pole, ki krožijo med de- kakšna bo usoda našega mesta. lovnim ljudstvom. Obenem s temi polami pa so bili porazdeljeni razglasi i poročila, katerih namen je seznaniti širšo javnost s problemi brezposelnih. Nadalje ima odbor najtesnejše zveze z ES in PNOO-jem v Ajdovščini, kjer uživa popolno razumevanje.. Pojavlja se tu-, di potreba po delovnih močeh za cono B. V tem oziru se bo delo odbora brezposel- Trda je bila borba v trinajstih mesecih poslovanja Odstopajoči ohbor čuti dolžnost, da prizna svojemu članstvu predanost in doslednost. Po poročilu tov. Kralja je sledila diskusija, tej pa organizacijsko poročilo tov. Vulica. Iz poročila je razviden porast članstva. Udeležba pri stavkah je bila 99% in izplačanih jim je bilo 222.600 lir. Poleg nakazila nih poglobilo in razširilo, kar bo pomenilo j tega pa so jim bila razdeljena nadaljni uspeh, uspeh v lajšanju položaja ! za nabavo živeža. Stavke po svetu V ječi Murate v Florenci (Italija) je zaprtih 80 partizanov. V znak protesta, ker se amnestija nanaša samo na fašiste, ne pa tudi nanje, so pričeli z gladovno stavko, V znak solidarnosti s 5.000 stavkujoči-mi nameščenci 18 hotelov v Washingtonu so pričeli stavkati nameščenci družbe Sherwey, V Washingtonu je zato zelo težko najti pivo. Bari v hotelih so zaprti. Stavka hotelskih uslužbencev v Londonu se širi. Trenutno je stavka popolna v osmih največjih hotelih in v dveh najznamenitejših restavracijah. Artur Levvis, član britanskega parlamenta, ki je organiziral stavkovno gibanje je izjavil- »Zmaga je na vidiku. To pomeni uspeh proti nasprotnikom sindikalizma.« Nedostatki pri obnovi Z dneva v dan se množijo pritožbe prizadetih vojnih oškodovancev glede obnove hiš po naših vaseh* in naseljih. Naravnost neverjetno je, koliko raznih nedopustnih nedostatkov najde, kdor se pozanima in pregleda bolj od blizu ta obnovitvena dela. Ni potrebno, da je strokovnjak, to lahko odkrije vsakdo! • Marsikje se lahko ugotovi na prvi pogled, da so nosilni stropniki prešibki, špirovci že danes pbd težo upognjeni, vrhu tega trhli in črvivi, sveži in nestadionirani, borovi in iz različnih vrst drugega lesa, ki ni gradbeni les v smislu predpisov. Nestadio-nirano tramovje, položeno v zgradbe, se zvije, razpoka, v zidu stčohni itd. Stropniki, kakor špirovci so v nekaterih slučajih položeni preveč na redko od 0.90 do 1 m in še več. . Tako se je dogodilo na primer v Stano-višču, kjer se je zidovje samo zaradi obtežitve s slemenom zrušilo. Kaj naP človek k temu pripomni? To naj bo v opozorilo in svarilo onim, ki se jim slični slučaji še niso dogodili, pa se jim verjetno bodo dogajali, zlasti, ko bo pričela razsajati burja. Jasno je, da se ti nedostatki ne vidijo niti ne dogajajo pri vseh obnovljenih poslopjih, odnosno podjetjih Nekatera podjetja vrše namreč dela solidno in pošteno, po stavbenih in za to gradnjo določenih pogojih in predpisih. Takim podjetjem je Zadružništvo je nevarno? Na Kanalskem se ljudstvu prepoveduje zborovati. O tem priča ukrep kanalskega guvernerja, ki je dne 10. t. m. odgodil dovoljenje za množično zborovanje v Kanalu, na katerem naj bi se vršilo zadružno predavanje. Zadružništvo je za napredek našega gospodarstva zelo važno. O tem smo si vsi na jasnem. Po postopku kanalskega guvernerja sodeč, pa okupatorju ni všeč'niti to." Vsiljevati nam hočejo svojo voljo, svojo »delavsko« -demokracijo. Nočejo se približati našemu ljudstvu niti ga nočejo razumeti. Zato je razumljivo, da delovno ljudstvo ne more razumeti takega postopanja, Ker čutimo z ljudstvom, zato tudi razumemo njega ogorčenost in nezadovoljstvo. . v Obnova v Čezsoči Gradbeno podjetje, ki dela v tej vasi na obnovi, zaposluje 120 delavcev, od katerih je 35 tujcev (večinoma beneških Slovencev in Furlanov), vsi ostali so domačini, oziroma iz bližnjih krajev. V kratkem bo predanih lastnikom prvih 20 hiš; naslednjih dvajset je v delu. Delo je zadovoljivo, kar je'razveseljivo, saj je podjetje slovensko. V obnovitvenem načrtu je še Tretja skupina 20 hiš. Pred mostom onstran Soče je postavljena vebka tabla s trojezičnim napisom, ki te pouči, da je obnova vasi, uničene po vojnih dogodkih, priznanje vaščanom, ki so se borili skupno z zavezniki. »Sicer pravijo pri nas, da se samohvala pod mizo valja; no; ta tabla pa kar nekam preveč diši po kramarstvu... RAZVITJE SINDIKALNE ZASTAVE ES za okraj Opčine pri Trstu bodo razvili svojo sindikalno zastavo v nedeljo, dne 20. t. m. Z razvitjem bo združena prireditev v Prosvetnem domu, ki bo začela ob 17. uri. Pri tvrdki Beltram Izkoriščajo šivilje Drobne vesti 100.000 tisoč avtomobilov letno bo proizvajala moskovska tovarna »Stalin«. Kongres kanadskih sindikatov je odločil. včlaniti se v Svetovno sindikalno fede-i'acijo. Ta odločitev pomeni popolno pre-idnitev tega sindikata z ameriško federacijo dela. V coni B gahih hiš. bo letos zgrajaneih 3.000 pož- pri Poljska vlada je 30. septembra t. 1. objavila seznam 513 podjetij na Poljskem, ki jih namerava podržaviti brez odškodnine in seznam 404 podjetij, za katere namera va vlada lastnikom dati odškodnino. Vsa pisanja o izkoriščanju šivilj tvrdki Beltram in njih protesti so bili brez uspeha. Gospodar se upira in hoče po višati plač. Pri tem ga zelo vneto podpira j trgovinska zbornica* je odločno protestira-Mima Cappola, zaupnica Julijskih sindi-! ia proti temu, ker bi odstop škodil trgovin-katov. Ta ne upošteva niti pritožb članic skemu prometu in delavcem, ki so zapo- Ameriške vojaške oblasti so zahtevale del neapeljskega pristanišča. Neapeljska Julijskih sindikatov, ki ne morejo vzdržati pod izredno slabimi delovnimi pogoji. Ko se je vršil sestanek ES zaradi izkoriščanja pri tvrdki Beltram, jim je Mirna Cappola prepovedala udeležiti se sestanka ES. Boji se pač, da ne bi vse šivilje spoznale,. kdo dejansko ščiti njihove pravice. G- Beltram- ima zelo debelo kožo, kadar gre za dobiček. Za denar, za dobiček bi bil g. Beltram pripravljen izkoriščati tudi ves Trst, če bi delovno ljudstvo pustilo, da bi Mnogoštevilno delavstvo in nameščen-se iz njegovega zaslužka ustvarjala sred-1 stvo Pariza je na zborovanju protestira-stva za reakcionarno propagando, ki bi io zaradi draginje. Govorili so razni sindi-hotela razbiti našo enotnost. i kalni predstavniki. sleni pri obnovi pristanišča. Predor Majevica, eno izmed najtežjih na-" log, ki so jo izvršili mladi graditelji na progi Brčko — Banovci, so zgradili 40 dni pred določenim rokom. Iz področja ustvarjalnih sil cone B Naloge delavskih zaupnikov Volitve delavskih zaupnikov, ki so so nudili mladini razvedrilo in pravilno j vršile po vseh naših obratih, organizacijah vzgojo, in ustanovah, so potekale v znamenju ma- Xpvi zaupniki se morajo zavedati, da j nifestacije delavske enotnosti, ttelovno ir.Hii je okupator pustil naše gospodarstvo j ljudstvo se zaveda, da bo le z enotnostjo, j v ruševinah in da je zaradi tega potrebno ustvarjalnim delom in požrtvovalnostjo i obnove utrdilo pridobitve oBorožene borbe. - Treba je posvetiti vse sile. da se kuitur-" Xa Primorskem so bile to prve svobodne j na stopnja naših delavcev in nameščencev volitve. Delavstvo in nameščenstvo je vo- j dvigne, lilo iz'svojih vrst najboljše tovariše. Delavski zaupniki so po izvolitvi prevzeli I __ velike in odgovorne naloge, katere jim j NSlOSG 113 SOSPOtiSrSkBITI POurOCjU naiekuje izgradnja .nase države. To poglavje je najvažnejše. Če bodo naše Delavski, zaupniki morajo skrbeti za po-1 tovarne proizvajale dovoli blaga, strojev polno izvajanje zakonov, uredb in odredb in 0„odju. tia ^ ga* bo delovni človek v 0 socialn, zaščiti delavstva in nameščen- potl,ebni koUčini lahko lulbavijai, bodo stva I osebno se danes, ko naše življenjske j vse Z{t01.aj navedene naloge laže izvediji-pnhke niso popolnoma urejene, je to ve-, Ve. Zaiadi tega se mora med delavci in 1 yi in odgovorna naloga. Važno je, da so, nameščenci utrditi zavest delovne disci-celavskt zaupniki seznanijo z vsemi toza- 1)Une in ustvariti delovni polet, cevnimi predpisi, da bodo lahko v vseh j Zaupniki morajo prepričati delavce, za primerih pravilno postopali. V poštev pri- koga delajo - ne za' kapitalista ali posa- _ baja - uredba o socialnem zavarovanju, mozaika, — pravilno morajo prikazati uredba o mezdah m plačah delavstva in : smisel medsebojnega tekmovanja pri delu, nameščencev, zlasti pp še ■ uredba o va-1 boriti se proti saboterjem, dvigati morajo jencih. \bo paznjo je treba posvečati, da mod delavci željo po učenju po čim boljši se uredba o vajencih ne izrablja v sebične j strokovni izobrazbi itd. namene posameznikov, ampak da se mla-1 Povezati pa se morajo prav tesno z našo cimo zaščiti in ji nudi zdravo, strokovne j narodno — ljudsko oblastjo. .Marsikatera, m duševno vzgojo. j neupravičena .kritika bi izostala, če bi bili Zaupniki morajo sodelovati pri zdrav- delavci in nameščenci tesneje povezani z shem zaščiti, pn raznih stanovanjskih i ljudsko oblastjo! Zaupnikom je dana mož-problemih, zasem žen in mladoletnih, pri j nost, da sodelujejo in soodločajo pri delu ustanavljanju raznih zavetišč, domov,, naših oblasti. Pomagati in podpirati mo-menz, zadrug itd. rajo našo oblast pri izvrševanju raznih •Zanimati se morajo za kulturno živijo- uredb in ukrepov, ki se tičejo našega gonje delavcev m nameščencev, vzpodbujati" spodaratva in ji tolmačiti težnje in želje jm k prosvetnemu delu v raznih društvih | delovnega ljudstva, in otganizarijah. Tu je treba posebno za-j Take so naloge zaupnikov! intei esirati _ mladino _ in ji pomagati pri J Xaše sindikalne podružnice po podjetjih ustanavljanju knjižnic, čitalnic in drugih in ustanovah naj stalno v svojih poročilih ‘u turnih in prosvetnih krožkov, ki bodo omenjajo delo zaupnikov in rezultate dela, kajti zaupniki morajo postati pravi in dobri čuvarji koristi delavskega razreda. Postati morajo gonilna sila v razvoju in dvigu našega gospodarstva. ' V. J. &ozir! Naš list je glasilo Enotnih sindikatov! Ogromno je število članov te delavske organizacije in to število se z vsakim dnem veča. Toda kakor povsod tudi v našem primeru velja pravilo: Mnogo je izvoljenih, a malo izbranih. Mislimo namreč na ’ sindikalno izgrajenost našega članstva. JČe pogledaš pazljiveje o-koli sebe, opaziš zgrešena mnenja. Nič čudnega! Novo gledanje na sindikalna vprašanja, nastalo z zgodovinsko osvobodilno borbo delovnega ljudstva, je tudi starim sindikalistom nekaj novega. Vodeči sindikalni krogi se tega prav dobro zavedajo in polagajo zato veliko važnost na sindikalno-študijske sestanke. Kljub vsemu bi pa želeli tudi v našem listu intenzivneje delati . i-’ tej cmeri. Ne hoteli bi pa biti teoretiki, za to je na razpolago zadevna literatura. Naš namen je postavljati praktične primere, pri katerih so mnenja različna in ki so splošnega značaja, na pravo mesto. To pa v vseh slučajih, ko se člani čutijo prizadete z enim ali drugim ukrepom. Pozivamo torej vse tovariše in tovarišice, da nam svoje dvome v pogledu pravilnosti poedinih sklepov sporočite! Na vprašanja splošnega značaja bomo odgovarjali v listu, na ostala vprašanja pa osebno. Delo sindikalnih podružnic (KMS Krajevni medstrokovni odbor) SOCIALNO ZAVAROVANJE ŽENE Ko govorimo o ženski enakopravnosti, | mislimo običajno ono vrsto »enakopravno Pravice porodnice j tudi v tern zakonu. Pravico do zavaroval- KMS: Tolmin Tolmin. — PODRUŽNIČNI ODBOR U-PRAVNO-GOSPODARSKE STROKE se je 30. IX. sestal na sejo, da dopolni odbor in napravi tekmovalni načrt za značko ZREK. KMS: Idrija Idrija. — ODBOR PODRUŽNICE GRADBENE STROKE E SZ D N' je imel dne 22. IX. sejo ,katere so se udeležili tudi nekateri člani OF-odbora. člani tekmovalne komisije in upravnik mizarnice. Tov. tajnik je poročal, da so- bili opravljeni vsi potrebni posli za združitev gradbene in mizarske podružnice. Nadaljnje delo je bilo posvečeno predvsem tekmovanju. Idrija. — PODRUŽNICA ESZDN LESNE STROKE je imela, 22. IX. množični sestanek, gozdnih delavcev oh prisotnosti -103 članov. V četrti točki dnevnega reda so predelali delovni načrt za tekmovanje za priključitev k Jugoslaviji, ki ga je pred ložila gozdna uprava. Iz poročila jo bilo razvidno, da se ' študijski sestanki članov kjib težavnemu delu ne samo vršijo, temveč tudi, da so stvarni in se člani zanimajo. Razen primernih brošur so obdelovali razne odredbe, kav je posebno poudariti glede • na dejstvo, da se mora vsak zaveden delavec dobro seznaniti z zako- veljajo vse ugodnosti le tedaj, ako žive skupno z zavarovancem in jih isti tudi vzdržujejo. - Pravice vdove Novi zakon socialnega zavarovanja žene so še v posebni meri zavzema za vdove. Petletno zavarovanje moža daje ženf-vdov: pravico do polovične pokojnine, ki nodajo, da more s pridom uveljaviti svoje pravice, a da se v polni meri zaveda tudi svojih dolžnosti. V točki 7 dnevnega reda je predsednik tov. Mervič Filijp obrazložil pravice delavstva do dopustov in primerjal današnjo zakonodajo v tem predmetu z ono stare države. Pogovorili so se tudi o važnosti delavskega doma, ki ga hočejo postaviti v Idriji. Enoglasno je bil sprejet sklep, da se graditve doma udeležijo tudi gozdni delavci. Spodnja Idrija. — Tukajšnje množične organizacije so že krepko prijele. *a delo v okviru novega tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji. DelaleMaodo po skupnem dogovoru in skupno. Predvsem so se spravili na šolo; pripravili so drva, očistili'poslopje in poskrbeli za dobro streho. Na obnovo spomladi se že sedaj pripraljajo; začeli so z delom apnenico, ki naj da toliko apna. kolikor ga bo treba. Možje, žene in mladina so se z veliko vnemo lotili priprave lesa in kamenja. Da bodo mogli člmprej začeti z obnovo stanovanjskih h-iš so sklenili zaprositi primeren kredit za nabavo cementa in drugega potrebnega stavbnega materiala. Zdravstveni teden je kar dobro uspel. Že prvi teden tekmovalnega dela je dal vrednost 24.000 lir. F. V. Bela. — Tam nekje v idrijskem kotu has boste našli, pa nič zato, če niste ve- alno-politična sti-an našega delovanja. U-gotovljeno je bilo, da je mnogo delavcev •nezavarovanih. Nič manj skrbi ne za-dajota preskrba in zadružništvo: doslej , je bilo preskrbljeno za čevlje in podplate, na vrsti je preskrba gum za kolesa. Kljub vsem velikim ekonomskim -in socialnim težavam pa je tekmovalni odsek v stalnem poslu. Naš človek predobro ve, kaj hočB :a ,t zato 'edno pripravljen na žrtve, pa naj bodo njegove osebne razmere kakršnekoli. Svoj tekmovalni delovni načrt so že sestavili in vsebuje sledeče točke: 1, dnevno bo vsak elan delal eno uro prostovljnega dela, 2. obnovili si bodo poslopje in ga uporabili za delavski dom, pri čemer jih bo podprla Obnovitvena zadruga Cepovan, 3. za »Primorsko delavsko enotnost«, svoj sindikalni list, bodo zbrali 30 naročnikov, 4. glede prostovoljnih prispevkov se bodo še dogovorili. Nadalje bodo posebno skrb posvečali študiju in razpravi važnih vprašanj. KMS: Ajdovščina AJDOVŠČINA. - PODRUŽNIČNI ODBOR ESZDN POKRAJINSKEGA AVTO-PODJETJA je sklenil oskrbeti za svoje delavstvo 12 spalnih sob s 50 posteljami. Proračuna ne stroške v znesku 270.000 lir, bo posodila podružnici uprava PAG.. KMS: St. Peter na Krasu ŠT. PETER NA KRASU. — ŽELEZNI- štvu podobnim gospodarskim razmeram, . . .v 14930.— lir za fond za obnovo. 1972 pro- jo je prejemal ah bi jo prejemal moz v , , ... 0. , ’ , v 1 I :■ a i • • . . stovoljmh delovnih ur, 8o kg živeža za času smrti; do pokojnine ima vdova pra-1 • , , , . • vi,,,, ' vh nnJv«* vojsko, dve kulturni prireditvi, ki sta da deli za nas, saj smo le mala vasica. Toda, r,.n’ , v,nnmT*vTr,. r«-/rw • ■ če svet ne ve' za nas, vemo mi prav dobro, C,A,^KA- PODRUŽNICA ESZDN si je po-zanj in zato se tekmovanj kar nič ne bo- f avilf . '‘hslednji tekmovalni načrt: I. jimo. Naše delo za časa Titovega, tekmo- i IzS < ... hn ,, , . * , . . , 'N poznamo razmere tržaškega delavca-borea, sti enake službe z istim; pravicami da , hrananna ni točno odmerjena z določenim k:« 7 ' i " , '' . * e ol10''0- v slučaju dela nezmoz- . n0«ia]i og ko- živeža in 98G5 1 1 aml’ 11,1'odstotkom ie posledica osnovnee-i zakona '1J0 Vl s0,a ^varovalne ugodnosti oosto- nesti pa v vsakem slučaju. Manj kot 40- f.at0 fmo tja poslal« .8 k zneza m ~8bo UIU J* pooieuica osnovnega zaKona - aiorio^ih ...... 1, . ..... , * ’ . , . lir. Ce povežemo eno z drugim smo za ima iste volilne pravice kot moški; to je nekako vse, kar smatramo kot bistvo ženske enakopravnosti. Pi tem pa docela pozabljamo na žensko kot tako, pozabljamo, da postoje pri ženski gotova dejstva, ki jo postavljajo v primeri z moškim v. poseben, čisto različen položaj. Ta poseben položaj ženske nastaja v prvi vrsti pri žen-ski-materi, a istotako tudj pri ženski kot ženi in'kot vdovi. Zaman bj bilo dajati ženski še tako obširno »enakopravnost«, ako ne bi upoštevali razlik njenega življenjskega položaja v primeri z moškim. Mnoge takozvane »demokratske« države nove Jugoslavije, njegovem jaio v rtcdetlh 1»,leto, del. .toln. vdo«. Adolfa. vM,- za 71.000 lir. Tekmovanje za: priključitev k Jugoslavi- Zadružništvo v Idriji emo svoj načrt dej-a. ki vam ga pa ne bomo razlagali; raje bomo pozneje' povedali, kaj je narejenega! možno »delati« zato da se — ubije čas a ! 1'en',e za dobo najvee enega lcta za P(Beb*'- Vdova po zavarovancu, ki jo b*l zava- drugo je ono delo, ki ga delavec vrši’iz ^°. bolezen; brezP,ač_no f^bo v, bo'nici za rovan Manj kot 5 let, ima pravico odprav- ... . §1 nepripravljene Nanra- lastnega čuta do dolžnosti. . j največ G mesecev. Za delo stalno nespo- rune, ako je kil pokojnik zavarovan* vsaj ..v. 1 • ‘ } I ihkn na »-»menio nm.nrinJh , jsobhi zav.arovančevj svojci imajo pravico 3 leta. Odpravnina znaša 50% celokup 'il z oskrbo v porodnišnici ali bolnici in sicer njf ^ za isto dobo, za katero ji pr-pada hranarina. J ’ V slučaju, da je porodnica za daljšo dobo dela nezmožna, ji pravica do hranarine pripada še nadalje, a za največ eno leto. Žena zavarovanca, ki je svoje dolžnosti zavarovanca izpolnjeval vsaj šest mesecev KMS: Čepovnu Udarniki iz cone B so prejeli zasluženo priznanje v Ajdovščini. V njihovi sredi se nahaja tudi tov. general-major Hoijevac ČEPOVAN. — SINDIKALNA PODRUŽNICA ESZDN je bila ustanovljena 25. VIL t. 1. z 20 člani. Do začetka tega meseca je V rudarskem mestu Idrija je zadružni- ta. V tem je predvsem potrebno medseboj-°. na}’asti° v n d? na'sl aktl‘ osvobodilne fronte. Združile »o se zadrugo žimih je vladalo nezaupanje od strani i l,!***. *1UC^°V ^vosec* c ^ vek)m Uspehov. Skupaj v okviru Okrajne gospodarske za- kmečkega prebivalstva napram delavcu v ] Podružničnega odbora so si pQrazde-& druge, ki ima danes v mestu samem 5 mestu, kakor tudi obratno. To je bil tudi j lifi. Med.sehoj^razne delovne referate, da bo poslovalnic z živili, 1 poslovalnico z ma- cilj tedanjih vladajočih protiljudskih kro-j de 0 ^P^jmjse, VeukO pomaftjkanje mla-nufakturnim blagom, 3 mesnice, eno go- gov, ker le tako so bili zmožni vladati i dl,le in . 0 delo za vsakdanji kruh pred-stdno in eno kavarno. Nad 70% prebival- ljudstvu. To nezaupanje mora izginiti in ■ 'sefn 0V1,'a delovanje kulfurno-prosvetne-stva se poslužuje zadružnih poslovalnic v zavladati bratsko sodelovanje med deželo ga m mladinskega lefeienta. Močno bi preskrbi živil in drugega bjaga. Razen v in mestom, med delavcem in kmetom. Za- b' zaposlen delat nko-pravnj referent, žal Črnem vrhu. kjer imajo svojo nabavno i druge pa naj bo tista vez, ki bo zdru*' ^.Možnosti zasiUzka vobce thlo s&oitt!- prodajno zadrugo, ima zadruga v Idriji j zevala oba delovna sloja, v napredku in svoje poslovalnice po vseh večjih krajih ; izboljšanju ekonomskih pogojev, v okolici mesta. j Okrajna gospodarska zadruga je prodala Nadalje je'v Idriji Obnovitvena iri stavb- "j bIa8a v osmih mesecih tega leta za lir na'zadruga, ki je do sedaj pokazala vidne!58’000'000 od tega za lir 49,000 000 v mestu uspehe. Pred nekaj meseci se je ustano- j jn za dr 9,000.000 v poslovalnicah izven vila čipkarska zadruga, ki daje zaslužka j-mesta. Ker ima Idrija 4.300 oseb odpade čipkaricam z izdelovanjem idrijskih čipk, j na_osebo lir 11.400. Zadruga ima tudi svbje' ki so znane po celem svetu tja do Amerike j senčne strani, in to od strani elementov, in Norveške. Končno je Okrajna posojilnica! ki si ne želijo zadruge, ki bi radi še tako s -16,000.000 hranilnih vlog, kar je znak • delaR Kakor so v preteklosti. Časi pa so polnega zaupanja delovnega ljudstva v minuli in se ne povrnejo nikdar več. Na sicer poznajo razne zakone, ki urejajo tudi j (ali v zadnjih dveh lotih najmanj dvanajst!'!™3 dena™i zavod in katerega se poslu- )žalost jjo ljudje ki takim elementom riase-ta vprašanja; so pa na drugi strani drugi i mesecev), ima pravico do brezplačne ba-1 ZUJ® v 3edanAh obnovitvenih delih, če po-i daJ<* Potrebno bo se mnogo vzgojnega de »demokratski« zakoni, ki dajejo oviranju ’...'lo ^ "OQ izvrševanja teh zakonov vso možnost. Kaj. pomaga ženi-delavki še tako lepo zveneč zakon o postopanju z njo v slučajih porodništva, če pa daje drug zakon iste države delodajalcu možnost otresti se brez nadaljnjega žene-porodnice, z navedbo kakršnegakoli drugega razloga! Kaj pomaga vdovi zakon, ki ji d^je pravico do pokojnine po možu, če je pa ta pokojnina — v kolikor ji je sploh priznana! — tako malenkostna, da bi z njo mogli ohraniti pri življenju kvečjemu vrabca, nikakor pa ne človeka. za prehrano otroka. Zavarovanec in njegovi družinski člani Kdor je videl al; celo sam doživel prekletstvo, ki je v življenju zasledovalo nezakonske- otroke, mu bo izenačenje teh z zakonskimi povsem jasno. To se odraža zadala razne naloge. Za zdravje naroda jc ! v tekočemvletu ni. M1° mogoče vse urediti predpogoj higiena, in to je bil prvi cilj brez P0§reškov> k3 30 se 3ele pozneje po-vodstva zadruge. Vse poslovalnice in drugi kazali in ki 3ih i® vodstvo zadruge sprati prostori, kjer je nameščeno blago so pre- i odpi'uvlial°' Zttvedni zadružniki pa naj vso čistili, prepleskali in uredili. Popravili in ; nedostatke» kl 3lh opazijo, takoj javijo na prenovili so opremo poslovalnic Po-; P,,isto-ina mesta. saj imajo poslovne od-skrbel; so, da jc blago pokrito ter nedo- bore na .ra2Polago' Vsak fan naj se. zave-stopno muham in drugemu mrčesu. Razne i da' da ^-e ,zfdl'u-a. tVd‘ n3eg0Va lasf’ 'asf nedostafke v poslovalnicah so odpravili vsega uudst\a, ki ima danes oblast v 1 svojih rokah. Druga naloga je združiti delavca in kme- ! jj ne. Zato pa pride tem bolj v poštev soci- Rota bo potrebovala 4000 prostovoljnih delovnih ur, kar znači prihranek upravi, t. j. narodni oblasti v znesku 120.000 lir. 2. Elektronapajalna postaja bo obnoZla vse tire na postaji v Postojni, v Št. Patra pa bo obnovila Elektronapajalno p .stajo in ostale tire. To delo bi normalno zahtevalo 6020 delovnih ur, z udarniškim de-••"•m p* bo izvršeno v 4246 urah, ka- povišuje delovno normo za 30% in bo delta gotovo v dveh namesto treh mesecih. 3. Signalna delavnica bo montirala hišno telefonsko centralo v sekciji (5 telefonov). 4. Na mostu v Prestranku bodo člani pm dvužnice napravili 1050 prostovoljnih ur. o. V kulturno-prosvetnem pogledu si je podružnica zadala sledeče naloge: 6 .strokovnih predavanj, za vzgojo naraščaja, 9 političnih ■predavanj, 2 mitinga, 2 igri, 2 igri skupno z krajevno mladino. 6 V f:z-kulturnem pogledu so napovedane sledeče tekme: 3 nogometne. 4 ping-pong, 3 v odbojki in 1 šahovska. Odgovorni urednik: Marjan Medvešček I!>R. OTNETTN ‘zobozdravnik, izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki, i Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. Govori slovensko TRST, ul. Torrebianca 43 (vogal ul. Carduccl) LES PROMET POKRAJINSKO TRGOVSKO POD3ET3E POSTOJNA - CANKARJEVA Ul. lA&č odkufi oiek uut iua u cohl B V-Gžrledujč Id-Cc U tu, (M UAd^et/kUtVdi- iG:*ž"%rx:\\ Niro^;\v;oi[HC NA\: Godovič, črnivrh, Št. Peter no Krosu Postojno, Ajdovščino, Ilir. Bistrica OdoJtu^e. tMjVie. tdoude i i/ioiM&uLm teJkviTuimi mxdetycd(Mi ! Objavljamo izvleček iz knjige Constancie de Mora In plače of Splendor (izšla v New Vorku 1939) smo vdove junakov, kot žene stvakopetcev'1 ustrelili, general Nunez de Prado pa je ca- i O vsem tem onega julija 1930. nismo nič kal dva meseca na svinčenko od svojega i vedeli. Znano nam je bilo edino, da je na- ša dežela bogata in da imajo tuje družbe prijatelja. Štiri dhi po izbruhu vstaje je bila v Madridu velika demonstracija. Ljudstvo Madrida je glasno in javilo izpovedalo, da noče več vlade Martineza Barriosa. Hočejo narodno vlado, predvsem pa orožje, da bi se mogli boriti z uporniki. Tisoči in tisoči prebivalcev Madrida so takrat korakali v vzornem sprevodu na že skoraj vse naše najboljše rudnike in vsa najbolj produktivna podjetja. Če smo' pogledali na zemljepisno karto Španije, smo mogli takoj spoznati, kako bogat plen bi bil to za fašiste. Med tem so oklevajočo, plaho, konservativno republikansko vlado v Španiji angleški časopisi označili že kot »rdečo«. Čeprav je bilo vsakomur, ki je imel malo zdravega-razuma, jasno, da je bila španska vlada zmerno libernlno-deoiokratična Radio Madrid je 18.'julija 1936. oddajal da poklati za osveto zbog njihovih divja-v jutranjih urah sledeče obvestilo: štev v- Asturiji in na Carliste * Na vare. Puerto del Sol. srce Madrida, Vzdušje je »Pozor, pozor, ljudstvo Španije! Vstajo (pokrajina) osamljene prenapeteže, ki so bilo polno dostojanstva. Ljudstvo v spre- proti republiki, ki jo vpdi peščica izdajal- bili vedno pripravljeni zgrabiti za orožje , vodu je bilo odločno. Ne kloniti pred laskih generalov so pričele marokonske če-, za Boga in kralja, za »njihovega« Boga j šizmom! te. Z najpodlejšimi lažmi so generali pre-' in »njihovega« kralja. General Molla, vo-I Vlado so naglo, zakrpali. Predsednik ,vla-| v'3:la; 80 največjj;angleški časopisi že če-govorill svoje vojake, da so se dvignili jaški komandant Navare. naj bi Carliste de je postal iose.Giral, ministri pa neka-I t!'ti dan po izbruhu vstaje nazvali Gira-proti republiki. Na polotok so prepeljali ne- vodil v Madrid in med pčtjo zavzel neka tori člani prejšnje Cesaresove vlade. Se- 11^° •vlad° »komunistično«. Vsi osupli smo kaj čet črncev, ki brez uspeha napadajo tere Baskovske predele. General Goded, veda, to še daleč ni bila. narodna, vlada | bdi od nenadne prave poplave laži in na-republikanske čete. Drugi te zarote proti avtor vsega vojaškega načrta upornikov. Medtem, ko je demokratična Španija* v' tolcevaTIi- Napadeni doma od fašistov emo svobodi so medtem nahujskali poedine , naj bi napadel Barcelono, osvojil Cataloni- [ boli tavala in si nadevala oklep za borbo j ®Poznall> da na8 ie izdalo časopisje prija-polke na severu in na jugu, da so se dvig- 1 jo in Balearske otoke. General Cabanel- j medtem, ko je ljudstvo moledovalo za to- l telj,’ke demokratske vlade v tujini. Šele nili proti republiki. Boji še trajajo v teh Mas. komandant Saragose. naj bi vodil na pove in napovedovalo generalne stavke, mesece; pozneje, ko smo odkrili, 'kako s,k'rb' mestih, vendar smo si na čistem glede i Mpjlrid drugo skupino čet in med potjo i medtem ko so republikanski voditelji pred- njtgovega končnega izida. Napadli So Ma- zavzel vsa važnejša mesta. V Sevilli je j lagali .pogajanja za spravo m mir, sta dva lago. ki je v plarnen,ih. Vladne čete in Queipo de Liano, širokoustni general, ra- ] fašistična diktatorja z zavezniki na viso- uporniki se borijo po ulicah Barcelone.« j čunal na svojo posadko in na imovite j kih položajih angleške .vlade krenila na- Upormki so proglasili nekako vojno j kmečke sinove andaluzijske »senoritos.« ' glo in samozavestno k svojemu cilju: da. p -- — —- J... ^ stanje po vseh mestih, kjer so se uprle | Osovraženi general Francisco Franco, ki se polastita bogatega španskega polotoka teda3 obiavil, da'so bili uporniki potolčeni posadke. Vlada Cesaresa je še pred svojo je poslal marokanske * čete v Asturijo. z njegovimi rudniki in industrijskimi pre-1 v Cataloniji. General Goded, njihov ko- cstcD kc izdala ukaz in razrešila vse vo- da plenijo in ubijajo, je,zbežal s Kanarskih deli, .vojslfc in mornarice in podmomiških maudant,' je bil ujet. Generala Fanjula, .'alfe 'i-ocl' poveljstvom upornikov vojaške otokov v MaroccdJ Franco je bil izmed oporišč, Mussolini in Hitler sta kovala na-i tudi fašističnega mogotca, so prijeli v Mon-poslušnosti. Pozvala jih je 'obenem, naj se vseh generalov najbolj ambiciozen, — ge-! črte za napad na Španijo mesece dolsrn. tafia- barakah v Madridu. General San- no so izdelani načrti za vstajo, smo začeli počasi razumevati, kako in zakaj je angleško časopisje tako naglo in s tako ploho laži potegnilo s fašisti. Ponedeljek je bil razburljiv. Radio je napotijo c1- mov ali pa pridružijo vojski, ki je ostala zvesta vladi. Delavci so odgovorili uporniškim generalom s. splošno sta'.ko. To jo sicer nekoliko neprimerna, obramba proti bombam in artileriji, vendarle znamenje njihovega razpoloženja. Uporniki so se naslanjali na dvoje sklopili vojakov: na črnce, katerim so seve- da lažno natvezali, da jih namerava vla- i Saragosi, so generalštabnc oficirje takoj otokov v Marocct?. Franco je bil izmed vseh generalov najbolj ambiciozen, — ge- j črte za napad na Španijo mesece dolgo, neral Goded bolj inteligenten, general sedaj pa sta krenila s strahotno naglico. Medtem ko smo v teh vročih julijskih dneh sedeli v Madridu in razpravljali 6 novačenju narodne vojske, je Hitler že razmestil svojo legijo Condor, svoje zra-koplove, njihovo tehnično osebje, bombe in strelivo. Mussolini je ukazal zrakoplov-nim silam, naj stopijo v akcijo in vsi transporti. ki naj bi prepeljali italijanske pot Mola pa boljši vojak. Cesaresova vlada je napotila v Saragoso, kjer položaj, ni, bil čist, generala Nunez de Prado, načelnika vseh zračnih sil, da se pogaja z generalom Cabaiiellasom, starim njegovim prijateljem.. General Nunez de Prado je vzel s seboj na pot tri najboljše generalštabne oficirje. Ko je zrakoplov pristal jurjo se je smrtno 'ponesrečil z zrakoplovom, ko je odšel s Portugalske,.da se pridruži ' upornikom.. 27. julija je kot bomba prišla vest, da je francoska vlada odklonila prodati demokratični Španiji orbžje. Zakaj? Nismo si mogli raztolmačiti. Vedeli smo edinole, da so angleški in francoski reakcionarji izvajali pritisk na Blumovo vlado Ljudske ke na španski polotok, so bili pripravljeni, i fronte v Franciji, da pa bo socialist — j predsednik vlade odrekel zakonito priznani vladi pravico do nakupa orožja, da bi [ mogla zatreti fašistično vstajo, to jc bilo 1 strašno. Še hujše' to je bila norost. Le kaj j so mislili Francozi? ■31. julija so Italijani vdrli v Španijo, j Opazili so italijanske avione, ki so leteli | na področje upornikov. Nekateri teh avio-nov so bili prisiljeni pristati v francoskem Maroccu,- ker so izgubili orientacijo. Pove Ija, ki so jih pri njih našli, so bila datirana s 16. julijem, torej enim dnem preden je izbruhnila vstaja. Mussolini je takoj zanikal to vest, tako kot jc Hitler tajil., da pošilja orožje, moštvo in topove. Po končani vojni sta se oba diktatorja šopirila, da sta pomagala pripraviti vstajo-in da sta pošiljala vso pomoč od čet do obvez, od avionov do vagonov tisti hip, ko so se izdajalski generali uprli. 3. avgusta je nemška križarka »Deutsch-land« / nekim drugim rušilcem križarila pred pristaniščem v Ceuti. Nemški bombniki in lovci — Junkers 52 in Heinkel, ki so jih vodili nemški piloti, so že pristali v Sevilli in Cadizu. Pomagali so prevažati častnike in moštvo tujske legije na polotok. Ko je španska mornarica neko drugo nemško ladjo Kamerun pri poizkusu, da pripluje v luko Cauiz, zaustavila jn jo preiskala v španskih teritorialnih vodah ter ugotovila, da prevaža bencin za upornike, Angleži pa ne le niso podprli španske vlade v njeni zakoniti pravici, da patruljira v svojih lastnih pristaniščih, ampak so izrabili priliko, da diskreditirajo v svetu demokratično Španijo. Namesto da bi obtožilo Italijane in Nemce zaradi njihove očividne intervencije, je angleško zunanje ministrstvo serviralo svetu docela lažno obvestilo o španskem] uporu. Zakonito vlado’ Španije je pril zalo kot brezpravno drhal. Invazijo dveh tujih deželah, je docela ignorira Angleška vlada si je bila v svesti, da bo svet postavil na noge in protestiral, bo povedala resnico o invaziji Španije, zato je angleško zunanje ministrstvo ot\ rilo svojo dolgo kampanjo natolcevanja laži proti španski vladi. Mussolini in H 1(% nista nikoli skušala prikriti invaz: v Španijo, Angleži pa so skušali za njir zabrisati sledove. Samo ena dežela na svetu je v svoje časopisju govorila resnico, od, početka kraja, — in to je bila Sovjetska zveš Španci, ki prej nikoli niso slišali o So jetski zvezi, so se predramili te dni v a gustu, ko so jo izdali vsepovsod v svetu, spoznali, da jih samo ena država v n hovi borbi za demokracijo ni zapustila 4 španski časopisi so z velikimi črkami c javili vest. da so sovjetski indutrijski d lavci odstopili 1% svojh mezd in na način nabrali 14 milijonov rubljev za špa tko ljudstvo v prvem mesecu vstaje. Dolgo časa smo upali, da bomo mos nabaviti v tujini avione. Mi . nismo im skoi'aj ničesar. Primanjkovalo nam je tu izvezbanih pilotov, mehanikov' in ten podobno. Mi smo dobro vedeli, da nas zapustilo francosko diudstvo, da bi bv pomdči umirali od nemških in italijansk bomb. Nasprotno,, ljudstvo nas je p0d] rala Zbralo se je v velikem številu na n Migu v Parizu in burno pritrjevalo be; dam Dolores Ibaruri (La Passionaria) je dejala: »Morate' pomagati špansken ljudstvu. Čuvajte'se! Danes smo mi; jul pa utegnete priti vi na vrsto Mi pob bujemo pušk. avionov težkih topov da mogli premagati, fašiste ob vaši me Avtons et cannons pour 1’Espagne!«