štev. 22.
V L3UBL3HNI, v sredo 16. junija 1915.
Leto II.
Novo bojno gibanje na srbski meji: Boj naših predstraž s srbslcimi črnovojniki.
Giovanni Boccaccio:
Trije prstani.
Saladin je bil tako hraber, da se je od priprostega moža dvignil do časti babilonskega sultana ter je pribojeval še več zmag nad saracenskimi in krščanskimi knezi. Toda nekega dne je opazil, da je ves njegov zaklad izčrpan. Potreboval je takoj veliko vsoto denarja, ki je ni mogel dobiti od nikoder dovolj naglo.
V tej zadregi se je spomnil bogatega juda, Melkizedeka, ki je v Aleksandriji na oderuške obresti posojal denar. Toda skopi jud bi gotovo ničesar ne dal prostovoljno, a očitne nasilnosti Saladin ni maral uporabljati. Ali stiska je bila velika, zato je Saladin premišljal, kako bi prisilil juda, da odpre svojo mošnjo. Dal ga je poklicati k sebi, velel mu je prijazno, naj sede ter je začel:
»Vrli mož, razni ljudje so mi pripovedovali, da si zelo moder. Zato bi zdaj rad zvedel, katera vera je prava, judovska, sa-racenska ali krščanska?"
Jud, ki je bil resnično pameten mož, je opazil v Saladinovih besedah nastavljeno past, zato je hitro pomislil in dejal: odgovoriti na tako vprašanje je pač težko, toda
sultan naj blagovoli poslušati malo povest, ki pove vse, kar si on kot jud misli o tem vprašanju:
„Neki bogatin" — je pričel pripovedovati, „je imel med svojimi dragotinami dragocen prstan prav posebne vrednosti in lepote. Želel je, da ostane ta prstan vedno v posesti njegovih potomcev. Zato je določil: sin, ki dobi po njegovi smrti ta prstan, naj bo pred vsemi drugimi glavar družine. Tako se je podedoval tisti prstan od rodu do rodu, in utrdila se je obenem veia, da nosi prstan v sebi tajno srečonosno moč.
Toda zgodilo se je, da je imel neki oče tri sinove; vsi so se potezah, da bi pri svojem zelo starem očetu dobili prstan in vsi trije so mu bili enako ljubi in dragi.
Oče ni vedel, kaj bi storil, ter je prstan obetal vsem, da bi zadovoljil vse tri ter si je končno izmislil sledeče: skrivaj je dal napraviti še dva prstana, ki sta bila pravemu čisto enaka. Tako je mogel ob svoji smrti vsakemu sinu skrivaj izročiti en prstan. Ko so prevzemali dediščino, ni mogel povedati nihče, kateri prstan je pravi. — Tako, milostljivi knez, je tudi s tremi verami: vsaki si domišlja, da ima prstan Očeta sveta ter da je pravi dedič Njegovih naukov. Toda katera je resnično prava, to je še vedno neodločeno."
Saladin je izprevidel, kako spretno se je izmuznil jud iz zanjke. in ker je spoznal, da je moder in pameten človek, mu je svojo željo povedal kar naravnost. In ni se zmotil: jud mu je pomagal iz zadrege. Zato ga je Saladin vse svoje življenje spoštoval kot svojega prijatelja.
W. G. Appleton: 21. nadaljevanje.
Žrtev zarote.
Roman.
Minila je ena ura, dve, tri, a Marcele ni bilo nazaj. Polastila se me je strašna tesnoba; sto in sto strašnih misli se je porodilo v moji glavi. Nakrat se spomnim tudi, da je Marcela že parkrat začasno popolnoma izgubila spomin. Čim kasneje je postajalo, tem hujša, neznosnejša je postajala moja skrb. Neštetokrat sem že sklenila,
da si vzamem voz in se peljem za njo v bolnišnico, pa sem se zopet zbala, da bi se križali najini poti, ali kaj vem kaj, skratka strah me je tako prevladal, da nisem bila sposobna nobene pametne misij več, nobenega samostojnega ukrepa. Čakala sem, čakala, kakor čaka zločinec smrtne obsodbe.
Znočilo se je, o Marceli pa še vedno ne duha, ne sluha. Menila sem, da moram zblazneti. V hotelu se nisem nikomur upala omeniti o svojem strašnem položaju, da bi
klicala policijo na pomoč, se mi tudi ni zdelo umestno, ker sem se bala, da bi s tem javno spravila Marcelo v slabo luč, kajti spomnila sem se, da je bilo Garcijevo vedenje in njegovo naročilo nekam čudno skrivnostno in sumljivo. Kdo more vedeti, kaj je bilo v pismu pisano! Kakšne posledice bi moglo imeti, ako bi prišlo v roke policije!
Tako mi je minila v groznih mukah noč, ki je ne pozabim nikdar v svojem življenju. Tudi naslednjega dopoldneva nisem zvedela ničesar o Marceli. Bila sem vsa iz sebe. Končno sem vendar zbrala vse moči in sem baš hotela naročiti voz, da se popeljem v bolnišnico; takrat pa je potrkalo na moja vrata in hotelski deček mi je sporočil, da želi doktor Williams govoriti z menoj. V istem hipu je že vstopil strašni Eissen. Videla nisem še nikdar tega človeka, in ko je dejal, da je doktor Williams ter da je Marcela v nje.f^ovem stanovanju in želi govoriti z menoj, naj grem torej takoj z njim, sem mu seveda šla v past. Kam me je peljal, še danes ne vem natančno, vem samo toliko, da ni bilo daleč proč od Londona. Tam sem videla tudi žensko, ki se vam je danes popoldne izkušala izdati za Marcelo. Da so se mi v taki okolici hitro odprle oči, si lahko mislite.
Kakšne dušne bolečine sem prestala od onega časa, tega ni mogoče popisati. Lopovi so govorili v moji prisotnosti precej neženirano, tako da sem si mogla sestaviti iz njihovih besed strašno resnico-Kar sem prej samo slutila, da je Garcia nekaj zakrivil, za kar se hočejo njegovi sovražniki sedaj maščevati nad njegovo ubogo hčerjo, o tem sem se prepričala sedaj z vso gotovostjo. Tudi sem zvedela, da je prišla Marcela v vašo hišo, kjer je bila omamljena, nakar so jo vlekli na samoten kraj
Kako spremeni vojna človeka: Radko Dimitrijev, poveljnik ruske armade v Galiciji, ka-koršen je bil pred vojno.
Kako spremeni vojna človeka: Radko Dimitrijev,   poveljnik  ruske   armade v  Galiciji, sedaj.
Ruski polom v Galiciji: Palača dežel, zbora v Lvovu, ki preide kmalu zopet v avstrijsko posest.
stran 2.
TEDENSKE SLIKE
22. ?tev.
i: 5
m:
m
V bližini Hampsteader Haide, in sedaj je nedvomno v smrtni nevarnosti.
Bila sem vsa obupana. Tudi ko sem se vrnila v hotel, so me še vedno strogo nadzorovali, tako da mi je bilo docela nemogoče storiti kake korake v Marcelino rešitev. Grozili so mi, da v onem hipu, ko bodem poizkušala proti komurkoli govoriti o njihovem početju, mora umreti moja prijateljica in tudi jaz.
Naposled sem zvedela od hišne, da pride pravi doktor Williams v hotel, da vidi iz oči v oči nepravo Marcelo. In takrat sem si rekla: sedaj ali nikoli. Morala sem vam sporočiti par besed, naj velja, kar hoče. Posrečilo se mi je, kakor veste, stisniti vam v roke majhen listek, ki ste mi nanj takoj odgovorili. Zaradi poraza, ki ga je doživel čedni parček, so bili naši zarotniki tako zmedeni, da so popolnoma pozabili name. Posrečilo se mi je uiti. Hišna, ki mi je prinesla vaše pisemce, mi je pokazala stranski izhod na cesto. Tam sem vprašala, kod je pot v Richmond, in sedaj sem tukaj."
Ta pripovest je pojasnila marsikaj, kar mi je bilo doslej nejasno. Predvsem sem natančno spoznal svojo dolžnost napram Marceli. Prišla je k meni po direktnem naročilu svojega očeta, da mi prinese važna poročila. Vsekakor je želel, da varujem hčerko pred njegovimi in njenimi sovražniki. Toda kaj se je zgodilo z važnim pismom, ki ga je oče zaupal njeni posebni zaščiti? Zakaj mi ni dala tega pisma hkratu z denarnim pismom? Gotovo so bila v njem določila, kako naj porabim denar in pa navodila glede Marceline bodočnosti. Vse to je bilo sedaj zame v popolni temi. Kje je ostalo pi.smo? Ali ga je izgubila? Ali je morda prišlo v roke njenih sovražnikov? Toda temu so ugovarjali različni drugi znaki.
Izpraševal sem Lucy vse križem, da bi našel kak tir, ki bi me vodil na pravo sled. Povedala je, da je nosila Marcela denar in pismo vedno pti sebi, in tudi prvo noč v hotelu »Cecil" je videla še oboje pri njej. Skoraj gotovo, da je vzela Marcela denar in pismo seboj, ko me je hotela onega usodepolnega jutra posetiti v bol-niščnici, da mi izroči oba važna dokumenta osebno; saj zato je vendar potovala iz Amerike sem k nam.
Medtem ko smo razpravljali o tem Vprašanju, je nakrat pozvonilo. Tekli smo vsi v vežo in vstopil je neki deček.
»Kdo izmed vas je gcspod doktor ¦VVilliams?" je vprašal.
„To sem jaz," sem odgovoril. „Kaj pa prinašate?"
„Pismo za vas, gospod. In naročeno mi je, da pojdite takoj z menoj. Tukaj je pismo. Pokažem naj vam pot."
Dal mi je zganjen listek papirja, in z utripajočim srcem sem prečital v naglici s svinčnikom načečkane besede:
„ Pridite, pridite takoj, drugače sem izgubljena! Dečku lahko zaupate. Marcela."
Izročil sem listek Lucy Beltonovi.
„Ali je to njena pisava?" sem vprašal."
Kriknila je, in v tem kriku sta se izražala veselje in strah obenem.
„0. da, da. To je resnično od nje. In vi jo hočete rešiti? Rešili jo hočete?"
„Z božjo pomočjo," sem odvrnil prisrčno.
PETNAJSTO POGLAVJE.
„No, Mortimer", sem se obrnil k svojemu prijatelju, „saj greš pač z menoj."
„Tako vprašanje, — do konca, dragi
moj!"
„To sem itak vedel. Ampak škoda je, da nimaš danes revolverja seboj, kajti zdi se mi, da ne pojde vse kakor po maslu."
„To naj te nikari ne skrbi; preskrbljen sem prav dobro, tu v mojem žepu je vse potrebno. V poslednjih dneh sem se kot previden človek na vse dobro pripravil."
„Tem bolje. Kam pa nas nameravate pravzaprav peljati? sem se obrnil k dečku.
„Millfield Lane, gospod."
„To je v bližini Hampsteader Heide?"
»Bolj proti Highgate, gospod. Tam pri ribnikih."
„Ti imaš dober spomin za kraje," sem se obrnil k prijatelju Mortimerju; „kje je torej Millfield Lane — in kako pridemo najhitreje tja?"
„To je ena izmed najrazupitejših ulic Londona. Izbrali so prav dobro. Skoraj ga ni kraja, ki bi bil tako prikladen za izvršitev kakega zločina, kot je ta. Kako pridemo najhitreje tja? To prepusti kar meni... Kako se imenujete, dragi moj?" je vprašal potem dečka.
„Billy Watson, gospod."
„In ste?"
,Raznašalec pri Minsku, trgovcu v Highgate Road."
„No, dobro; kako pa ste prišli semkaj, Watson? Ali z vlakom?"
„Da, gospod, severni kolodvor — od postaje Camden Road."
»Sedaj pa kar pojdimo," sem silil, „čim hitreje, tem bolje. Helena, gospodična Bel-tonova ostane seveda pri nas!"
»Jej, kakšno vprašanje!" je vzkliknila sestra. „To je že zdavnaj sklenjeno. A sedaj se ne zadržujte več, da ne pridete prepozno."
»Bog ne daj!" sem kriknil. „Pojdi, Mortimer 1
Ko smo prišli do polovice vrta, sem se domislil, da bi bilo morda dobro, če si vzamem svojo žepno lekarno seboj. Dasi me je vleklo naprej, sem vendar sledil svojemu notranjemu glasu in sem stekel nazaj po svojo malo zbirko zdravil, ki jih naj-češče uporabljamo pri nezgodah in drugih takih prilikah.
Prišli smo še ravno pravočasno na kolodvor, da smo ujeli vlak, ki je vozil v Camden Road. Med vožnjo nama je pravil najin spremljevalec, da je pri oddajanju blaga v Millfield Lane — na kraju, ki se ga ponoči vsakdo rad ogne — zaslišal preko kamenite stene obupne klice neke ženske
Italijanski pešci.
Italijanski vojaki pri odhodu iz Rima.
22. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 3
šel je bližje in oni glas ga je prosil, naj pride k vratom. Tam mu je precej vitko, bledo dekle z rudečimi lasmi in pegasto v obrazu — to je dobro videl, saj je že svetila luna — skozi zamrežena železna vrata pomolilo listek in deset šilingov. Ženska je vsa trepetala od strahu in razburjenja; po-šepetala mu je, naj se pelje čim najhitreje v Richmond in naj pripelje semkaj gospoda, ki je nanj naslovljeno pisemce, potem dobi še deset šilingov.
Rekel sem mu nato, da more zaslužiti še mnogo več, ako ima kaj poguma in se ne bo strašil nevarnosti. Tedaj se je vzravnal najin spremljevalec ter je povedal, da je njegov oče predsednik kluba rokoborcev in tudi on sam ne pozna strahu. Pripravljen je kljubovati vsaki opasnosti. Pravil je dalje, da je srečal blizu one hiše, kjer je dobil pisemce, nekega gospoda, ki je stopil pre-denj in ga le vprašal, kaj stika tod okoli. Premeteno mu je odgovoril, da je imel oddati tu nekaj blaga, pa se je v temi zatekel. Bil je velik človek s polno brado.
„Eissen," je dejal Mortimer.
„Brez dvoma," sem mu odgovoril; „toda kdo je bilo ono dekle?"
„Vaša prejšnja služkinja," je menil prijatelj. „Sicer pa moramo tukaj izstopiti."
Urno smo si najeli štiri-sedežni voz.
»Kolikor mogoče hitro nas peljite do griča St. Albany," je ukazal Mortimer vozniku, in po bliskovo smo dirjali čez drn in strn. Ko smo dospeli do vznožja griča, je udarila v stolpu sv. Ane baš enajst.
Naročili smo kočijažu, naj nas tukaj počaka, sami pa smo hiteli po strmi poti navkreber proti Holly Lodge. Kmalu smo se obrnili ostro na levo in smo prišli na cesto, ki je vodila na cesto Millfield. Tu je prevzel naš spremljevalec vodstvo. Luna je zašla, daleč naokrog je bilo vse temno, samo posamezne, redko postavljene ter medle plinaste svetilke so nam kazale pot.
Smrtna tišina je vladala vsepovsod. Skozi gosto vejevje golih dreves se je na levi nejasno svetlikala prostrana vodna gla-
dina. Na desni strani pa se je dvigal visoic in dolg vrtni zid in preko njega so iztezala drevesa svoje vrhove. Stopali smo vedno višje in višje, dokler ni mahoma zmanjkalo poti.
Sedaj nama je poSepetal najin vodnik:
»Pravkmalusmo tam. Tukaj je ne koliko slaba pot, le pojdite prav tikoma za menoj."
Zdelo se je, kakor da stopamo skozi tunel; pri vsakem koraku smo stopili v blato in
luže, v jame in brazde. Niti najmanjši svit ni razsvetljeval naše poti; bilo je popolnoma temno.
Naposled se je deček ustavil in me je
potegnil za rokav.
»Tamkajle je hiša," je zašepetal. Ozrl sem se, a sem mogel videti le nejasne obrise nekega poslopja. Brezglasno sva sledila z Mortimerjem vrlemu vodniku do velikih
zaprtih vrat.
»To so vrata, kjer mi je dalo dekle listek za vas," je dejal tiho. »Zlesti moramo preko teh vrat."
Jedva je to izgovoril, je že lezel po železnem omrežju navzgor, jaz za njim, in kot zadnji nama je sledil Mortimer. Kako prav nama je sedaj prišlo, da sva kot visokošolca pridno telovadila, zato sva prilezla precej nepoškodovana na drugo stran. Tla so bila gosto porasla z grmovjem in sečmi. Poslopja še vedno ni bilo možno natančneje razločevati, nikjer ni bilo videti ni-kake luči in nikakega sledu življenja. Vdreti v to hišo se mi je zdelo vlomiti v grob. Vztrepetal sem. Ali se je morda deček vendarle zmotil? Toda bil je tako samozavesten in miren, kakor da je tukaj doma. Preden sem mogel dalje razmišljati, me je prijel za roke in me je peljal zadaj za hišo. Tam smo videli v pritličju razsvetljeno okno. Tiho smo se pritihotapili tja.
Prizora, ki se mi je nudil, ko sem previdno dvignil glavo preko zidu pod oknom, ne pozabim vse svoje življenje. Pusta, skoraj prazna soba; omet od stropa je večinoma že odpadel, od sten so visele cele cunje tapet; na beli surovi mizi je stala goreča sveča, par starih kuhinjskih stolov in v kotu beraška postelja, to je bilo edino pohištvo te mračne čumnate. Na enem izmed stolov je sedelo šibko, bledo, rde-čelaso dekle prav kakor jo je deček po-pisal. Takoj sem spoznal našo prejšnjo služkinjo Elizo, ki je šla nanagloma od nas, pod pretvezo, da mora streči svojemu hudo bolnemu očetu. Potem pa mi je zastalo srce. Na ležišču v kotu je zagledalo moje oko smrtnobledo žensko lice.
Ne da bi mislil na svojo lastno smrtno nevarnost, sem skočil na okno, krepak pritisk proti njem, še en skok, in bil sem v strahotni sobi.
V naslednjem trenotku je bil tudi že Mortimer poleg mene. Toliko da je še mogel zapahniti sobna vrata, jaz pa sem se v naglici mogel ozreti po postavi, ki je ležala kakor mrtva na postelji, ter sem se prepričal, da je to resnično Marcela, moja vročeljubljena Marcela, ko je nekdo krepko potrkal na vrata.
»Hitro k oknu, Tedl" mi je zaklicaj Mortimer. „Jaz pa ostanem pri vratih^" Komaj je izpregovoril te besede, je že zagrmel strel. Pekoča bolečina v moji
- Hydroplan ali vodno letalo ob Hrvatskem primorju kot straža proti laškim J aeroplanom. Hydroplan plove po zraku ali po morju.
Na dvorišču vojnega arzenala v Benetkah, ki so ga uspešno obmetavali naši aeroplani in vničili
ogromno množino streliva.
stran 4.
TEDENSKE SI.IKE.
22. štev.
Begunci z Goriškega zapuščajo svoje domove in beže pred vojno
M Ji 1:1«!
m
rami mi je pričala, da sem zadet. Toda nisem se brigal za to, nego sem planil svojemu napadalcu nasproti. Se preden je mogel skočiti na okno, je padel moj najhujši sovražnik smrtno zadet nazaj: meril sem dobro. A tudi Charley ni med tem držal križem rok. Enega svojih nasprotnikov je s svojim revolverjem nevarno ranil, drugega pa je pognal v beg. (Dalje prihodnjič.)
Pregled vojnih dogodkov.
Po silnem porazu Rusov pri Tarnovu in Gorlicah so se začeli Rusi naglo umikati iz za-hodnje in osrednje Galicije; prve dni meseca junija so Rusi zapustili celo Przemysl ter so bili poraženi na raznih točkah jugovzhodnje Galicije, kjer padajo mesta drug za drugim v oblast avstro-ogrske in nemške armade. Rusi so izgubili ogromno svojega vojaštva, ki je deloma ujeto, deloma ranjeno ali ubito. Vse kaže, da je zdaj na vrsti glavno mesto Lvov, odkoder so se ruska oblastva z vsemi uradi že umaknila na gališko mejo ali celo na Rusko. Tudi v Bukovini so pregnani vsi ruski voji. Ruska armada pogreša menda topov in streliva, ker ne kaže skoraj nič več odpora. — Na Ruskem Poljskem vlada večinoma mir, le na severu ob vzhodni Prusiji in v smeri Rige so se vršili neznatni boji. - Hudi boji so na severo-vzhodni Francoski in ob mejah Belgije, kjer se prodiranju Nemcev Angleži in Francozi upirajo. — Okoli Bin-košti so se začele sovražnosti Italije, ki je vrgla svoje čete na meje Tirolske, Goriške in Gradiščan-ske ter jugozahodne Koroške. Laške čete poizkušajo   na   raznih  točkah
vdreti v našo državo, a naši voji jih povsod krepko zavračajo. Že prve dni so dovažali v notranjost države velike oddelke laških ujetnikov. Naše bro-dovje je bombardiralo vzhodno laško obalo in pri Jakinu (Anconi) porazilo laško brodovje. Razna laška mesta so obmetavala naša zračna letala in povzročila tudi Benetkam veliko škodo. Največji laški zrakoplov ,Citta di Ferrara", ki je metal brez posebne škode bombe na Reko, je bil te dni jugozahodno Lošinja uničen, ker ga je naše mornariško letalo L 48 zažgalo s streli. — Ob srbski in črnogorski meji so se vršile manjše praske in tudi topniški boji. Srbija je poslala v severno Albanijo nekaj svojih čet, baje dogovorno z Laško. Srbi in Črnogorci hočejo menda zasesti Orač in Skader; južno Albanijo pa bi hotela Laška. — V Dardane-lah se boji nadaljujejo, a brez uspeha za sovražnike.
Prva dva tedna tega meseca naš list radi oviranega poštnega prometa in radi tehničnih zaprek, žal, ni mogel iziti. Odslej bo pa redno izhajal. Ko nastopijo zopet redne razmere, bomo zamudo nadomestili in p. n. naročniki naj nam sedanjo zamudo blagovolijo oprostiti.
Begunci
s Primorskega i. dr., ki žele, da jim spremenimo naslov, naj naznanijo poleg novega naslova tudi prejšnjega oz. vsaj kraj, kamor se jim je doslej pošiljal list, ker sicer ne moremo naslova spremeniti.
Zdravstvo.
Trpotcev sok je izvrstno zdravilo proti kašlju, hripavosti in prehlajenju sploh. Kdor je na prsih bolan, naj uživa trpotcev sok. Dobimo ga v lekarnah in drogerijah, naredimo si ga pa tudi lahko sami. V ta namen treba nabrati prav mnogo lepo zelenih svežih trpotčevih listov, ki jih operemo in toliko osušimo, da niso več mokri; ostati pa morajo sočnati in sveži. Potem stiskamo te liste skozi robec, da dobimo sok; na četrt litra tega soka vzamemo četrt litra čistega medu in kuhamo to pol ure. Še vroči sok nalijemo v steklenice; ko se popolnoma ohladi, steklenice zamašimo. Bolnik naj jemlje vsak dan po nekaj žlic tega soka, samega, na mleku ali čaju. Če nimaš medu, skuhaj trpotcev sok s kandisovim sladkorjem. Kdor ima naduho,
Tržne lope v predkraju zopet osvojenega Przemysla.
Bavarska konjenica, ki je prva vdrla v nanovo osvojeni Przemysl, jezdi skozi prazne ulice v sredo trdnjave.
22. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 5
naj pije trpotcev sok na vinu. To mu prežene naduho, izčisti pljuča, jetra in ledi-ce. Rane se hitro zacelijo, če devlje-mo nanje s trpotče-vim sokom pokapa-ne krpice ali koščke vate. — Ako skuhamo trpotčeve zelene liste, dobimo eaj,ki je dobro zdravilo proti griži. Komur izpadajo lasje, naj si umiva glavo s trpotčevim čajem. Najboljši je trpotec spomladi, in sicer junija meseca, takrat je najsvežejši in ima še vse zdravilne soke v sebi. Gospodinje naj bi si pripravile prav mnogo trpotčevega soka, ker zdravila iz lekarn so zelo draga. Priporočajte ga vsakomur.
Proti krču v želodcu in trebuhu pomagajo vroči obkladki. Pogreta in v rjuho zavita rena ali opeka je dobro domače sredstvo. Včasih pomaga tudi časa kamiličnega čaja; tudi par kapljic melisnovega cveta na koščku sladkorja včasih že ustavi krč. _
Gospodinjstvo.
Kipnik iz polente. Deset dek polentinega zdroba skuhaj v pol litra vrelega mleka, da se zgosii. Pri tem neprestano mešaj. Potem umešaj 7 dek sur. masla, 7 dek sladkorja, 2 rumenjaka, prideni malo nastrganih limonovih olupkov in primešaj to hladni polenti. Nato še nekoliko slan sneg dveh beljakov in speci v dobro namazanem modlu.
Listnica upravništva.
P. n. naročnike uljudno opozarjamo, da smo naslove, pod katerimi dobivajo list, na novo razmnožili za vse tedne t. 1. Naj vsak pregleda, prosimo, svoj naslov na ovitku današnje oz. prihodnje številke ter nam naj, če opazi kak pogrešek oz. nedostatek, takoj naznani, da ga popravimo, ker bi sicer bil pogrešek, ki se je vrinil pri razmnoževanju, skoz vse tedne t. 1.
Tretji natis nemščine brez učitelja, I. del. Nemška slovnica za samouke. Že drugi natis te knjige se je vsestransko tako prikupil, da se ga niso posluževali le samouki, temveč se je jel bolj in bolj širiti tudi v šolah. Tretji natis je še neprimerno boljši od drugega, tudi je za 24 strani pomnožen. Cena pa je ostala nespremenjena in znaša K 1-20 za broširan izvod. — Dobi se tudi drugi del .Nemščine brez učitelja", ki je bolj praktičnega pomena in obsega slovensko-nemške razgovore za razne stanove, prilike in potrebe; tudi drugi del velja broširan K 1-20. Oba dela skupaj vezana v celo platno veljata samo K 2 80. Dobiva se po knjigarnah.
„KINO CENTRAL" v deželnem gledališču. Spored od sobote 19. do pondeljka 21. junija. .Vojna spravi." Krasen igrokaz v 3. dejanjih in več drugih komičnih filmov. — Od torka 22. do četrtka 24. junija. .Očetovska ljubezen.' Globoko presunljiva drama v 2. dejanjih ter več komičnih in drugih filmov. V petek špecijalni spored. Primerno za mladino. Pri vsaki predstavi več vojnih slik.
Naši vojaki s strelno puško na gališkein bojišču.
Po porazu Rusov v Galiciji: Naša vojska zasleduje bežeče Ruse preko Sana, čez katerega so naši pionirji v hitrici zgradili pontonski most.
Pogreša se:
Andrei Polajnar,
C. kr. dotnobr. polk št. 27^M. G. A., vojna pošta 48, od 10. decembra 1914. - Ce kdo kaj ve o pogrešanem, naj blagovoli sporočiti proti povrnitvi stroškov Katinki Polajnar, Kokra 33, nad  Kranjem^
Poltna krema kot puder.
Stran z vsakim pudrom, ki le kožne luknjice-zadela in napravi gotovo s časom gube v obrazu. Vzamite
^  dr. fl. Rije perlenpudcrcremo
belo, rosa, crem. Ta puder je oblastveno preiskan, zajamčeno neškodljiv in ni šminka. Dame dobijo takoj nežno svežo polt ter je za negovanje lepote in kože nedosegljivo dober in izdaten v uporabi. Doza za poskušnjo 150 K, velika doza za 4 mesece 3 K. Razpošilja strogo diskretno: Kosm, dr. A. Rix laboratorij
Wien X. Berggasse 17:0 V Ljubljani se dobiva v lekarni pri „Zlatem jelenu" in v drože-rijah ..Adrija" ter A. Kane.
Po vsaki fotografiji
napravimo
umetniško dovršene
POVEČANE
8L1KE
v vsaki velikosti.
Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 16 K.
Naročila sprejema upravništvo TEDENSKIH SLIK v Ljubljani.
Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj
Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu.
Bujno lepo oprsje
dobite, če rabite
med. dr. A. Rixovo prsno kremo
oblastveno preisliano, jamčeno nešl^odljiva. Za vsalio starost hiter, zanesljiv uspeli. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3'—, velilca pn-šica, ki zadostuje za uspeh K 8-— Kosm. Dr. A.
Rix Laborat, Dunaj IX., Berggasse 17 i O. Ra?; pošilja se strogo disl^retno. Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu, parfumerija A. Kanc
in drogerija „Adrija"
stran 6.
TEDENSKE SLIKE.
22. štev.
492
štev 22.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 7.
Velika svota denarja   ^^i
se zamore naključiti vsakomur, ki postane tiaš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana.
453
PRIPOROČA SE
mmk KNJIGOVEZNICA
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
§ Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir
rapiavi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorslti ul. 200 ali pa v trafii^i pri cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po 2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči.
Zadostuje steklenica.
Spričev.ila na razpolago.
in razno blago pošilja po najnižjih cenah
Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKl v CELJU, št. 341
Štajersko.
Zahtevajte zastonj cenik s slikami tez tisoče stvari. Pri naročilih iz Amerike, Nemčije in Balkana treba denar naprej poslati.
SLAVIJA«
M »
VZnjEMMO ZnVHROV. BRNKR V PRRQ\.
451      REZERVNI FONDI K 65,000.000-—.
Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304-25. .-ividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in preniičnine proti požarnim škodam po najniž ih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVARUJE TDDI PROTI VLOMD. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljabljani".
9tH
SANATORIUM -EMONA /J
ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGICNE -BOLEZNI. ¦PORODIsnSMCA.
LJUBLJANA-KOMENSKEGA-ULICA-4
SEF-zDRTOK:pRiMArad-DR-FR.DERGANC
1
Modistka
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg 21     ^
pi iporoča cenj. damam svojo zelo povečano zalogo damskih slamnikov in otroških čepic. Popravila najfineje in najceneje.
503
IVRN       IM SIN
LJUBLJANA,   DUNAJSKA CESTA 17.
priporoča svojo bogato zalogo
Šivalnih strojev, koles, pisalnili strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen).
Brezplačen pouk v ve-- zenju. -Tovarna v Lincu ustanovi j. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
Priporočamo sledeče knjige
Dr. Velimir Deželic: „V službi kalifa",
zgodovinski roman.   Preval Starogorski. Broširan izvod 2 K, vezan 3-20 K.
Rado Murnik: ,,Lovske bajke in povesti". Vezano 2 K (za nenaročnike in po knjigarnah 250 K).
Milan Pugelj: „Mimo ciljev". Vezano 2 K (za nenaročnike in po kniigarnali 2.50 K).
Cvetko Golar: ,,Kmečke povesti". Vezano 2 K (za nenaročnike in po knjigarnah 2-50 K).
Mestna hranilnica liubliansk
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Naivecia slovenska hrai^ilnica!
Denarnega prometa koncem leta 1913   ,   K 700,000.000-—
Vlog.............   „   43,500.000-. -
Rezervnega zaklada........,.    1,330.000-—
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod
kontrolo c. kr. deželne viade.        463
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Vse blago se po starih mižanih cenah prodala.
Najuglednejša velikanska domača tvrdka.
Najboljše ure sveta!
Spomini na sedanjo vojno.
Birmanska darila. Krstna darila. Ženitna darila.
F. CtiDEM - Ljubljana.
Delničar švicarskih tovarn za UNION-ure.
Naročite novi vojni cenik s koledarjem, tudi po pošti zastonj.
Vojno posojilo je najbolj varno naložen denar!
"S
DRRQOTIH HRIBRR
TISKBRliR lli KN]IQOVEZniCR
guBgniiR, dumrjskr c. 9.
Iz\?ršu]e vsakoršna v njeno stroko spadajoča naročila ukusno in po najzmernejših cenah; nadalje priporoča svojo zalogo vseh s 1. avgustom 1914 pri sodiščih vpeljanih obrazcev za civilno-pravno postopanje v slov. in nemškem jeziku, kakor tudi vse obrazce za obč. urade, cestne odbore, gg. odvetnike, c. kr. notarje Itd.
stran 8.
TEDENSKE SLIKE.
22. štev.
FOTOGRAFSKE APARATE
in vse v to strolio spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotomanufakiura in drogerija
obl. konces. prodaja strupov
V Ljubljani,
Selenbnrgova ulica 5.
Temnica r.a razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike.
500
Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1914 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
BRINJEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv pioti kužnim boleznim,sedobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost jamčim_
CORCEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
fl.QOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠT.14I NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAH: TEVAJTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
IKO n.Suttnar
Lepa
darila
so traje spomin na darovalca, toda !e takrat, če izberete reči, ki so trajno uporabne in obdrže vedno svojo lepoto. Bogato iliistrovani cenik svetovne tvrdke H Suttner, v Ljubljani, št. 5 vsebuje več tisoč lepih vedno uporabljivih daril, katerih navajamo tukaj le nekoliko:
Št. št. št. št.
Za birmo:
410 Nikelnasta Roskopf ura   • • • K 4i0
Nikelnasta verižica..... K 1'—
719 Srebrna rem. ura...... K 7-80
Srebrna verižica....... K 220
523 Srebrna   Roskopf   ura,   dvojni
pokrov........... K 12-80
L65 Srebrna oklopna verižica 30 gramov težka......... K 4-40
Za poroko:
št. 2509 12 kom. srebrnega dessert orodja
v etuiju.......... K 19'—
Št.  478 Namizni nastavek, 47 cm visok K 33-50
Št. 1315 Salonska ura, zelo lepa, udarja
pol in eno uro....... K 12'50
Št. 2296 Servis za liker, srebrn zelo lep,
25 cm visok........ K 37-—
Za krst:
St. 12021/2 trideln. orodje v etuiju • • • K 970
St. 1202 Pravo srebrno orodje v etuiju K 15-—
Št.    49 Srebrno pozlačeni obesek za krst K 5-60
Št.   563 Srebrna zavratna verižica ... K 2-—
14 karat, zlata....... K 16-80
Za god:
št. 2294 Pravi srebrni servijetni obroček
masiven..........K
Št.   189 14 karat, zlat prstan z lepim
kamnom..........K
Št.   189 Novo  zlato,  prstan  z lepim
kamnom..........K
St.  470 Double zlati obesek, srček • •   K
6-75
7-80
3-80 1-20
St. Št.
Št. Št.
Za gospode:
788 Srebrna tula ura, dvojni pokrov K 19'80 859 14 karat,  zlata verižica, zelo
fino izdelana........ K 32- —
793 14 karat, zlala ura, fino kolesje K 44-—
795 14 karat, zlata ura, dvojni pokrov K 65'—
Št.
Za dame:
St.
562 Zavratna verižica, srebrna   • ¦ K   1-80
14 kar. zlato K 1350 886 150 cm dolga 14 karat, zlata
. damska verižica....... K 58'—
Št. 804 Srebrna damen ura, 6 kamnov K 9-50 Št. 1548 Srebrna tula raztezna zapestnica
z uro........... K 25 —
Velika izbira raznovrstnih daril v bogato ilustrovanem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in
poštnine prosto.
Razpošilja se po povzetju ah pa če se denar v naprej pošlje. — Neugajajoče stvari zamenjam ali pa pošljem denar nazaj. — Bogato ilustrovani cenik zahtevajte zastonj od svetovne razpošiljalnice
Lastna tovarna ur
v Švici.
H. Suttner t Ljubljani št. 5
Tvrdka nima nobene podružnice.
Največja špecijalna trgovina za dobre ure.
Lastna znamka
»IKO« svetovno-
znana.
J. KETTE
špecijalna modna priporoča:
LJUBLJANA
Franca Jožefa cesta štev. 3. in  športna   trgovina za gospode in dečke
klobuke
slamnike
čepice
kravate
žepne robce
nogavice
srajce
spodnje hlače naramnice palice dežnike i. t. d.
Za vojake:
nepremočljive dežne plašče, spalne vreče, nahrbtnike in vso drago opremo.
Naročnina za list »Tedenske Slike« ; za flvstro.Ogtsko: V» leta K 2-50, V2 leta K 5-- celo leto K 10--; za Nemčijo: Vi leta K 3-50, V2 leta K T-
celo leto K 14--; za ostalo inozemstvo, celo leto fr. 16'80. Za Ameriko letno 3*25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celoletno 8 kron. Posamezne štev. 20 vin. Uredništvo in upravništvo:  Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Drasotia Mobar.
Tiskal Drasotin Hribai v Ljubliaid.