Published and distributed under permit (No. 643) authorized by the Act of October 6,1917 on file at the Post Office of Jo1iet.lll.--By order of the President,^. S. Burleson, Postmaster General Amerikanski Slovenec American In Spirit; Foreign In Language Only . lwl • 1 • , 1 1 1 i \ •! • • 1__r\ O FX Organ of the BesrKIementoI'AraerioauizedjSlot sr.sf.r«^Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. D. D. fci ŠTEVILKA 24. • J0L1ET, ILLINOIS, 13. FEBRUARJA 1920 LETNIK i XXIX. * ^ ALI RES NASTOPI ŽELEZNIČAR. STAVKA? Pogajanja se vrše v Washing- tonu. Ako se ne pobotajo, je stavka neizogibna. KAKO BO S PRISELJEVANJEM? "Mokrači" zmagujejo. Morda res dobimo pivo nazaj. Wilson sprejme železničarje. Washington, 12 feb.—Predsednik Wilson bo jutri sprejel odbor železničarjev, obstoječ iz treh oseb, ki zastopajo organizacijo vseb tozadevnih delavcev, in jim odgovoril na njihove zahteve za povišanje mezde za celo milijardo dolarjev. V kolikor se da soditi že vnaprej, bo predsednik najbrž podpiral železniškega direktorja Hinesa in tako priporočal železničarjem, da naj počakajo s stavko tako dolgo, da se razmere zboljšajo in železnice spravijo v roke prejšnjih lastnikov. Pripravljajo se za stavko. Detroit, Mich., 12 feb. — V 15. največjih mestih se bodo o-tvorile dvorane, kjer bodo vodje železničarjev imeli svoje glavne sedeže, ako se res začne stavka, ki je napovedana za 17. februara. Končni načrti za stavko so že izdelani, kakor sporočajo u-radniki unij, in le dogovor med zastopniki v Washingtonu in predsednikom Wilsonom zamo-re preprečiti ogromno stavko. Ako se pa dogovor doseže, mora priti pred nedeljo, ker inače ne bo časa za preklic stavke. Zakoni za priseljevanje. Washington, 12. feb.—Kongres bo zopet imel veliko opraviti s zakoni za priseljevanje. V tem poslu se bo vršil velik boj med delavstvom in kapitalizmom. Ta boj bo morda trajal celih par let. Dasiravno je dandanes priseljevanje v Ameriko jako pičlo in izseljevanje vedno bolj narašča, vendar se ameriška delavska federacija poganja za annogo strožje postave v zadevi priseljevanja. Ker pa vsepovsod primanjkuje delavcev ob najvišji plači, zahtevajo kapitalisti in delodajalci, da se zakoni glede priseljevanja vkolikor mogoče omilijo, da jim bo mogoče zopet dobiti delavce za nizko mezdo, kakor je bilo to v navadi prod vojno. 'Suho' mesto v 200 letih prvič 'mokro'. Provincetown, Mass., 10. feb. —Prvič v 200 letih je mestice Provincetown danes volilo v prilogo licenciranih salunov. Pravi jo** da je to nekak dokaz, da je narodna prohibicija nesmiselna. Istotako sta volila dva druga mesta, Berkshire in Tryngham, ki sta pa že od nekdaj 'gnezdi mokračev'. Baron Rothschild umrl. New York, 12 feb. —Zionis-tična organizacija je prejela iz Pariza vest o smrti barona Ed-monda de Rothschilda. Bilje 74 let star in načelnik neke velike francoske bančne tvrdke. Ali se pivo vrne? Washington, 12. feb.—Prvi i poskus za izpremembo Volstea-dovega zakona, ki dolučuje, da so vse tekočine, katere vsebujejo več kot eden in pol odstotka alkohola, vpijančljive* je storil včeraj kongresnik Vare, republikanec iz Pennsvlvanije, ko je naznanil, da bo v prihodnjem zasedanju kongresa stavil pred log, ki bo določal, da nobena tekočina se naj ne smatra vpi-jančljivim, ako ne vsebuje več kot 5 odstotkov alkohol*. "Naj 'suhači' sneg razmetajo" New York, 11. feb. — Kljub temu, da ponujajo $1.00 na uro za odmetavanja snega, se ne more dobiti delavcev v to svr-ho. Poleg velikanskih kupov snega po celem mestu, so stala vabila za delavce, poleg vabil pa karte z napisom: "No beer, no work; let tlie prohibitionists shovel snow." Danes so prvič v teku enega tedna začele ulične kare ^oziti, katere pa ne vozijo ljudi, temveč so to kare za delavce, ki so poslani, da razbijajo led in odmetavajo sneg iz trek; tem pomaga tudi na stotine uniformiranih sprevodnikov in rao-tormanov, ki so opremljeni s krampi in lopatami. Tudi zdravstveno stanje je v nevarnosti, ker ni mogoče mestu odvaževati raznih odvreč-kov, jsato je zdravstveni komisar Oopeland izdal prošftjo do vseh lastnikov tovornih avtomobilov, da naj pomagajo odvažati sneg in nesnago. Uspešno zdravilo proti pljučnici. New York. — "Ko bi se ra-gilo več zobnih krtačic, bi bilo manj slučajeVpljučnice," je rekel Major Thomas Darlington, armadni zdravnik v svojem predavanju o influenci, pred American Olimatological and Clinical Association v tem mestu. Brusilni kamen ga je obglavil. Atlantic, City. — Jesse Steel-man, 53-letni bogat farmer iz Scullville je zvezal motor na avtomobilu s svojim brusilnim kamnom, da bi na ta način napravil brušenje hitreje. Začel je brusiti sekiro, tedaj pa se je vsled prevelike hitrice brusilni kamen razletel na kose. Eden velik kos je zadel nesrečnega farmerja, V vrat ter mu je pri priči odsekal glavo. • ---- Senator Newberry potrošil $800,000. Grand Rapids, Mich. — F. C. Dailey, posebni prosekutor pri obravnavi proti senatorju New-berryju iz Michigana, ki je obtožen volilne korupcije, je izjavil v potek, da je Newberry potrošil $800,000 za svojo volilno kampanjo, medtem ko po zakonu ne sme kandidat izdati več kot $3,750. -,-—j- Bryan in Sunday, kandidata. Norfolk, Va., 10. feb,—Nocoj se jo tukaj izjavil znani Billv Sunday, da želi republikancem in demokratom, da isti nomini. rajo 'mokre' kandidate. Brvan in Sunday pa bosta kandidata 'suhačev' "za predsednika in podpredsednika Zjedinjenih držav. Bivši kronprinc se ponudil zaveznikom. C/t O WAS /=>/?/NC£ or_G£RM/nr KRONPRRING VOLJAN TRPETI ZA ZLOČINE. Nemčija sena vse kriplje brani izročiti svoje vojne zločince. "Tiger" v Afriki. MADŽARSKA KRONA NIČEVNA. šlesvig za Dance. Bankeroti na Dunaju številni. i Bivši kronprinc se ponudil za 'mučenika.' Washington, 10. feb.—Predsednik Wilson je nocoj prejel kabelgram od bivšega nemškega kronprinca Friderika Viljema kot ponudbo, v kateri svetuje kronprinc: "Ako res zavezniki zahtevajo žrtev naj mene vzamejo namesto 900 Nemcev, ki niso nič drugega zakrivili kakor to, da so služili svoji domovini tekom vojne." Kaj bo v zadevi storil predsednik Wilson, se še ne ve. Iš_ totaka ponudba je bila poslana vladarjem drugih zavezniških držav, kakor sporoča obvestilo iz Amsterdama. Ker Zjedinjene države še niso podpisale mirovne pogodbe, zato baje ne bo predsednik ponudbe kronprinca upošteval. Pa tudi ni prišlo potom uradnih državnih virov, temveč kar naravnost iz Nizozemske od bivšega prestolonaslednika Nemčije. Nemška vlada se baje na vse kriplje brani, da bi.ugodila zah tevi zaveznikov in dostavila svoje vojne zločince, da bi jih zavezniki kaznovali. Svet molči na exprincovo po-, nudbo. * Wi eringen, Holandija, 11. feb.—Vkolikor je znano vašča-nom Wieringena, še bivši kronprinc Friderik Viljem ni prejel nikakršnega odgovora na svojo ponudbo za "mučenika", dasi je bila ista poslana kraljem Velike Britanije, Belgije in Ita. lije, ter cesarju Japonske, kakor tudi predsednikoma Zjedinjenih držav in Francije. * / __________ Velike dunajske agencije bankotirale. Dunaj, 11. feb.—Tekom proš-lega meseca so tri tukajšne velike agencije naznanile banke-rot. Zadnja je baje izgubila nad 40 milijonov kron, ki so bi. le last njenih fclijentov* po veči--ni ondotnih birokratov in veljakov. Ljudska izguba v tem oziru znaša nad 100 milijonov kron. Kardinali prosijo več plače? Rim, 11. feb.—List "Gior-nale d'Italia" pravi danes, da so tukaj stanujoči kardinali vložili prošnjo do Papeža, da bi se - jim povišale njihove plače. 'Tiger' Clemenceau v Afriki. Alexandria, Egipt, 11. feb. I Bivši francoski ministrski i predsednik Clemenceau je bil i tukaj najprijazneje sprejet od raznih vladnih zastopnikov, ko se je izkrcal, prišedši iz Evrope na počitnice v Afriko. Od tu so je odpeljal v mesto Cairo, kjer ga je ljudstvo istotako pozdravilo z dobrodošlicami. i ^ Šlesvig v plebiscitu za Dansko. Copenhagen, 10. feb.—Danes 'se je vršila navodna volitev ali 'plebiscit po severnem Slesviku, ki je do zdaj spadal pod Nem-Čijo. Tsmed 150 okrajev je samo šest jih glasovalo v prilog Nemčiji, a v vseh dragih je ve-' lika večina izrazila željo, da se Šleavik priklopi Danski. „ 250 Madžarskih kron za $1.00. Budapešta. — Vrednost ogrske krone je padla tako nizko, da jih je bilo zadnji pondeljek 250 za eden ameriški dolar. Madžarski finančniki pravijo, da bodo prosili Ameriko za revizijo mirovne pogodbe, ako jim ententa ne dovoli pet let časa za plaeanje odškodnine; ' # GENERALA ROROEVIČA TOŽIJO LAHI IN SRRI. Korošec, Tavčar in drugi vode boj zoper nameravano izmenjavo krone. REGENT ALEKSANDER ZAROČEN. Italijani dobili ob Jadranu več kot so pričakovali. Srbi in Italijani zoper Hrvata. Bazel, Švica, 9. feb.—Iz verodostojnih virov je izšla vest, da so Italijani vpisali na svojo izročilno listino tudi bivšega fel-dmaršala Svetozara Boroeviča, še le potem, ko je prišla bel-grajška vladavina do odločila, da se tudi tega hrvatskega vojskovodjo in junaka iztira izven mej države S. H. S. Vse-kako izgleda, da so v nekaterih zadevah Srbi in Italijani precej edini, ne oziraje se na ljudsko voljo. Dr. Korošec v boju za krono. Belgrad, 19. jan.—Da se prepreči propasti krone, je vložil dr. Korošec pri predsedstvu parlamenta na vlado interpelacijo, v kateri v imenu ljudstva, ki bi občutilo katastrofalne posledice vladnega sklepa v valutnem vprašanju, energično protestira proti takemu postopali ju vlade, zahteva, da ministrski svet prekliče svoj sklep in skliče parlament, ki je edino merodajen za reševanje valutnega vprašanja. To so razumele vse stranke in enoglasno stavile iste zahteve. Ako vlada tej zadevi ne ugodi, bo izzvalo to vtis, da hoče storiti krivico. : r Dr. Bohinjec Protestira, Poslanec dr. Hohnjec je v imenu Kmetske zveze poslal ministrskemu predsedniku Da-vidovicu in finančnemu mini. stru Velikoviču odločen protest zoper nameravano izmenjavo krone z dinarjem v razmerju 4 : 1. Opozoril je vlado na slabe in pogubne posledice take denarnoN izmenjave za i-movino vsega naroda, zlasti kmetskih in delavskih slojev. Hkrati je zahteval, naj vlada stori prvi odločni in odločilni korak v prepotrebni reformi naše valute z zednačenjem krone z dinarjem. Protestni shod v Ljubljani. Shod o valutnem vprašanju se je vrši i to nedeljo v Ljubljani. Govorila sta liberalca dr. Tavčar in vrhniški tovarnar Lenarčič ter od S. L: S. dr. J. Mohorič. Ves shod je izzve. nel v soglasen ugovor proti nerodnemu reševanju valutnega vprašanja od strani liberalno-socialistične vlade. Regent Aleksander se poroči s laško princezinjo. Regent Aleksander se poroči, kakor poročajo angleški listi, s hčerko italijanskega kralja, Jo-lando, "ki je obenem njegova sestrična. Italijani dobili več kot so zahtevali. Rim, 9. feb. — Premier Niti je včeraj imel govor v zbornici. Hotel je poslancepi raztolmači-ti italijansko vnanjo politiko. Zaprosil je, da naj bi bili nekoliko potrpežljivi, če se parlamenti ogodi za nekoliko dni, ker se ima vršiti posebna seja zavezniških ministrov vnanjih poslov v Londonu koncem tedna. Sig. Nitti je nadalje kritiziral svoje nasprotnike. Spomnil jih je, da so ob začetku vojne zahtevali samo Trent in Trst, a dobili so pa veliko več. Raditega nima njih ugovor, da ni Italija ničesar dobila, nikakršnega temelja. Dobili smo veliko več, kot smo mislili, da kdaj dobimo. Z. D. dobe otoke za dolg. Pariz. — V tukajšnjih visokih krogih se govori, da name-raw Francija plačati dolgove Združenim državam z nekaterimi svojimi kolonijami, med ka'terimi so Martinique, Francoska Guiana, St. Pierre Mique-lon in Guadeloupe St. "Pierre. Vse te kolonije so gtoki v Atlantiku v bližini Amerike. Francija dolguje Združenim državam $3,647,974,777. Vspenjača strmoglavila 85 čevljev v rudnik. Beflville, 111., 11 feb.—Devet rudarjev je bilo danes pobitih, ko se je vspenjača (cage) tukajšnje Liberty jame, sedem milj od tu, strmoglavila in padla v šef t 85 nog globoko. 4 Nekateri radarji so hudo poškodovani. Imajo stfene rc'ie in noge. Nahajajo se v tuk«.^-šni bolnišnici. Imena ponesre. čencov so: Gašpar Radoševič, Robert Cukovič, Charles Wilke in Števo Nikolac. Moka ceneja; kruh dražji. Minneapolis, 11. feb. — Že vdrugič je cena moke ta teden padla za 50 centi na berlu. Navadna moka stane zdaj barel $13.25, to je za cel dolar manj kot zadnji teden. Kako znano, je kruh zdaj dražji, kakor je bil zadnje mesece. Stara jajca boljša od svežih. Boston, 12. feb. — Direktor državnega zdravstvenega de-partmenta je danes izjavil, da so stara jajca, ki so bila v ledenici ne več kot tri leta, boljša od svežih, ker so bolj redilna. Alorda je on solastnik dotično-ga trusta. Nevesta umrla pri poroki. Geneva, Švica. — Ravno, ko ,se je vršila neka poroka v Ap-pensel je prišlo nevesti slabo in v eni uri je ležala mrtva. Napadla jo je speča bolezen, potem, ko je okrevala od influ. ence. ' » " ' _i___„ . > $1,000.00 nagrade dobi Rev. Smolej, Iron River, Wis., ako dokaže, da smo mi predolgo zadržali katero denarno pošiljate v, ali sploh kaj nepravilnega v enaki zadevi namenoma storili. Ako pa tega storiti ne more, potem lahko vsakdo ve kakšen 'človek' je on. AMERIKANSKI SLOVENEC, Bančni oddelek) Joliet, HI. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111. 12. feb.—Prihodnjo nedeljo, ob polosmi uri zvečer, bodo v naši cerkvi sv. Jožefa slovesno blagoslovljene nove orgije, katere je izdelala in postavila Hinners Organ kompanija iz Pekina, 111. Slavnostni govor bo imel Rev. Fr. Šaloven, župnik iz La Salle, 111. Naš slavni cerkveni pevski zbor se že delj časa neumorno pripravlja za to slovesnost, da bo ista s krasnim petjem še bolj poveličana. Na nove orgije bo ob tej slovesnosti igral neki ekspert iz Chicaga. — V soboto bo god sv. Valentina, ali prvi spomladni dan, kakor so nam pravili naši stari. Prihodnji torek bo pa Pust. To je zadnji dan pred Pepelnico, ki bo prihodnjo sredo. Pust bomo seveda prav mirno praznovali, ker so naše pivnice že davno "pokojne". Imeli bomo še samo spomine na prešle boljše čase. •— Komična igra "Urban Debeluhar", katero je zadnjo nedeljo vprizorilo slav. društvo sv. Jožefa, s sodelovanjem cerkvenega pevskega zborfc, pod vodstvom našega organista g. M. Cvenka, se je izvršila s popolnim uspehom in ob največji udeležbi našega obiinstva. Pri. znati mora vsakdo, da je ta prireditev povzročila obilo posla, truda in požrtvovalnosti, kakor . igralcem in igralkam, tako pev- « cem in njihovemu vodji, ki je . pravzaprav bil vodja cele pri- 1 reditve, ako se ne motimo. 1 Prvi del zabave je bil lep 1 koncert s petjem. Krasno so 1 doneli glasovi velikega meša- ' nega pevskega zbora, ki je za- 1 pel: "Nazaj v planinski raj", "Ljubezen do domovine", "Na < planine" in "Prišla je miška." ' Vse pesmi so bile lepe, a zad- ' nja pa najlepša, kar je potrdilo 1 občinstvo z največjim aplav- .j zoni. Kakor operni pevec in pevka sta nastopila posamezno ] g. John černovič, ki je zapel ( neko angleško, in gdč. E. Gravliack, pa "Zapoj mi pti- ] v« « « cica.... > •Drugi del pa je bila šaloigra(i v 5. dejanjih: "Urban Debe- ] luhar." : Pred predstavo je g. Jos. -Zalar raztolmačil vsebino igre. ] G. Martin Kakar je nastopal kot "Urban Debeluhar", in si- } cer prav originalno v vseh dejanjih. Izvrstno je predstav. 1 ljal pravcatega, okornega, bogatega in skopega gorenjskega . kmeta, ki se je prišel na Dunaj < ženit, ko je izvedel, da je bo- ,] gata Ančka odšla tja v odgoje- , valni^o. Oholo je nastopal po ; gostilnah, grajal jedila in pi- , jačo, ošteval natakarje in stre- , žaje; na zadnje se je celo stepel , predno je odšel iz gostilne za- | voljo preslanih računov. Isto- j tako v odgojevalnici, katero je po dolgotrajnem povprasevan- . ju vendar našel. Povsod je i- ! mel smolo, pa vendar bi bil nazadnje še Ančko dobil na svojo 1 roko, ako bi bil hotel poplačati ' ogromne njene račune za ženi- j tovanjsko obleko; rajše je potem prepustil nevesto zaljubljenemu učitelju Belinu z raču- 1 ni vred. Imel je obilo opravka ' s policijo in še celo v blaznici 1 so ga hoteli pridržati, ako bi J jim ne bil ušel. Sicer pa je g. Rakar že znan kot eden najboljših diletantov 1 našega odra. Vsakokrat uprav * mojstrsko izvede svojo ulogo. ' G. Paul Lavrič, kot Viljem Belin, zaljubljeni učitelj, je tudi svojo težko vlogo prav do- j bro izpeljal in konečno dobil i nevesto. j — < n - • -. ■ ' • ■ l- G. Frank J. Drasler, kot Fa-.. got ali nekak mešetar in posto->_ Pač> Je s svojifn zelenim klobukom in velikim 'šnajtom' bil .docela kos svoji ulogi in jo iz-a vrstno izpeljal v vseh dejanjih. Miss Marie Sekola, kot Fa-gatova žena, je prav ljubko pe-la 'Strune milo se glasite...." 1. in brenkala na godalo pri De-i beluharjevem obedu na Duna- 0 ju. Spoznala ga je za svojega a bivšega ljubimca. Ko je pa na-e stopil nesporazum in tepež v .. gostilni med natakarjem, kate- 1 rega je dobro pogodil g. John Živetz ml., lin Debeluh ar jem, ker ni zadnji hotel plačati ra- " čuna za pečenko, vino in pobi-l> te krožnike, je znala izborno • vihteti handžar, da se tudi ona 5 maščuje nad tem kmetavzar-' jem, ki je baje še na Vrhniki ^ ukradel njeno srce. . Miss Mary Markelc, kot go-3 spa Lapinsky, je prav lepo od-gajala v zavodu svoje učenke, J ki so bile: Miss Josephine Še-tina, kot Ančka, gojenka in bo-i gata nevseta, za katero roko , » sta se potegovala preomenjena j tekmeca — Debeluhar in Belin, . ta je svojo dolgo, ulogo izborno izvršila; istotako ostale gojen- ■ ke: GdčnČ. Mary Kostelec, kot j Minka, Mary Stefanich, kot | Francka, Catherine Cesar, kot Tončka, in Augusta Živetz, kot Pepca. Gg. Martin Glavan, kot dr. Jurež, Frank Cesar, kot Zelene, Jos. Gombač, kot Koštrin, in t John Koshir, kot Krempelj, so vsi svoje uloge' dobro pogodili, kot zdravnik in bolniki v du- z najski umobolnici, kamor je j nanesla nezgoda tudi našega j Debeluharja, da je komaj ušel g iz nje. . G. John Kramaričj kot poli- j cijski uradnik, je v svpji uniformi s sabljo delal prav dober red in proizvajal precej ša- ^ le, ko je pregledal Debeluhar- , jeve pašoše in legitimacije. y Gg. .John Plut ml. in Anton Lilek ml. sta tudi imela dosti opraviti pri noši Debeluharja. Da ne bomo preveč dolgi s j poročilom, naj končamo, a ne smemo pozabiti naših gospodi-čen, ki so igrale na piano med !predstavo, te so: Miss Marion ' j Zalar, Miss F. Gravhack in , .Miss Amalia Ursich, da smo ( I prav veseli, ker znajo naša dekleta biko umetno proizvajat? ( glasove iz klavirja. r, Vse je .vredno pohvale. Čast ■ I vsem L . , — Umrl je v pondeljek v ] svojem domu na 1018 Wilcox \ St. rojak Karol Ulešič, star o- i koli 48 let. Bolan je bil le en I teden. Zapušča poleg vdove j .še dvoje otrok. Ril je dober j mož. doma iz Cvomlja. V A- i nieriki je bival nad 25 let, ve- r činoma v Jolietu in Chicagi. i Pogreb se je vršil v sredo. Sve- ? ti mu večna luč! — Umrla sta zadnjo nedeljo ' in pondeljek v svojem domu na ' 701 S. Chicago St. 85 letni čr- \ nec Steve McCarkle in soproga. 1 On je bil znan po mestu, ker je bil dokaj šegav. Delal je v hotelu Monroe. Bil je tudi * kandidat za komisarja. Izpol. c nila se jima je želja, da sta sku- ^ paj živela in umrla, ter bosta počivala v istem grobu v Oak-woodu. V mladih letih sta bila sužnja v North Carolini. ' — Mr. Leo. Adamič, ki je bil par tednov v bolnišnici sv. .To- J žefa se je te dni vrnil nekoliko ' boljši na svoi dom tla 1604 T* C Nicholson St. . k — Za flumonijo je zbolel v n pondeljek g. John Jurjevčič na 1121 N. Bluff St. Nahaja se že ii izven nevarnosti. ; — Umrl je v torek, 10. februarja, Feliks Terlep, 9 letni sinček g Franka Terlepa na 1105 N. Bluff St. Bil je bolan en teden za flumonijo. Pogreb je ,bil v četrtek jutro. Starišem r naše sožalje! j. Iz Adlešič, 2. jan.--Kaka dru- ginja je pri nas, nam spričuje ,, to, da stane moška zimska ob-[' leka 3200 K, "cajgasta" oble-' ka za dečke od 13 do 14 let starih pa 1600 K. Kakor se sliši imajo nekatere dekle v Draši-čih pri Metliki 3000 K na leto, ^ hlapci pa po 4 do 5000 K. Ti se pa neki nečejo pogajati na leto, ampak le na dni. Vino je na debelo zdaj pri nas že po 10 K liter. 11. decembra je prišlo zopet 5 naših župljanov iz Amerike, ' ki so bili na potu celih 6 tednov, in je potrošil vsaki čez 500 ^ dolarjev na potu. a Kakor pripovedujejo, je umrlo minulo jesen v Črnomanjski . župniji zopet več ljudi za špansko boleznijo." Pri nas pa smo imeli samo 1 slučaj. Lani je bilo v naši župniji rojenih 30 otrok, 14 dečkov in ' 16 deklic. Umrlo je 27 oseb, 9 mošk. in 18 žensk, spola. Ocf; teh jih je umrlo 8 oseb v staro- ! ) sti od 70 do 80 let, in ena oseba, 1 ki je dosegla 81 let. Posebnih ' bolezni ni bilo v župniji. ' Porok pa je bilo 8. Najmlaj- 1 ' ši ženin je bil star 20 let, naj-' starejši 39 let, najmlajša neve- ' sta 22 let in najstarejša 45 let. ' Izmed ženinov sta bila 2 tujca. « Zadnji čaifse je vrnilo zopet ( par naših vojakov, kjer so ve- 1 liko pretrpeli, kakor pi-ipove- 1 dujejo. Večinoma so imeli tam 1 "malarijo", katera se nekate-rim tudi doma ponavlja. * Kako čudno vreme imamo ( zadnji čas, nam kaže to, da smo x imeli zadnjega grudna najtop- c lejši dan v decembru, zjutraj 1 smo imeli 9 stopinj topline,pop. * pa 11. Zime do zdaj še nismo s imeli in smo tudi brez snega. ^ Bo morda zopet letos to, kar je, že nekaj let sem, da imamo na-! 1 vadno lep topel Božič, o veliki;' noči pa mraz in zimo, da smo ^ za pečjo. (1 Ivan šašelj. lV --. ili Butte, Mont., 5. feb,—Cen-jeiio uredništvo 'A. S.'! Tukaj Vam pošljem $2.50 za naročili- J no lista za tekoče leto 1920?" pa prosim, da mi ne zamerite, ker nisem prej poslal. Bil sem bo-' lan šest tednov v bolnišnici; in ne delam že šest mesecev. ^ Kar se dela tiče v tukajšnjih (j rudokopih, je isto jako trdo. ž Zdaj je kompanija naredila vse ^ delo na kontrakt. Če človek ne more zaslužiti dovolj, ^a pa > pošljejo ven; ako pa zasluži j več kot konipanijsko dnevno < plačo, pa niu kaj radi vtrgajo.'] Delo se sicer lahko dobi, ali gaj je jako težko obdržati; za to pa je vedno dosti ljudi brez posla,1 pri vsakem rudniku. Seveda, j' ako človek zgubi delo v eiiein \ rudniku, ga mora iskat drugod, ( če hoče tu ostati. c Tndi tukaj imamo vsepolno zrakoplovov. Tako letajo po zraku, kot v starem kraju vrane. Kdor nima dela, pa opazuje dotične "i^tice", da mu je j krajši čas. ~ . i Pozdravljam vse cenj. čita- , tel je 'Amerikanskega Sloven- , ca', listu pa želim veliko do- ^ brili starjh in novih naročni- , kov. Frank Zalogar. , * s Forest City, Pa.—Cenjeni nii "Amerikanski Slovenec!" i Priložen Vam pošljem ček za i $5.00, kot naročnino za list za i leto 1920 in 1921. ; Tudi jaz se strinjam z onimi t cenj. naročniki in somišljeniki, s kateri želijo, da postane "A- -merikanski Slovenec" dnevnik, c Želeč listu kar največ uspeha s in napredka, sem Vam udani p Gašper Ravnikar. i- Eveleth, Minn., 30. januarja.'j Prijazno nam sije solnce ka-^ kor bi že prihajala ljuba spom-n lad. Ni še preveč ostra zima a ako ravno nas dostikrat zebe. Dela se "fine" kajti, vsak delavec mora dobro delati. Mno-L_ go ljudi je bolnih z pljučnico, e in jih je že tudi nekaj umrlo. , Dne 15. februarja priredijo | naši pevci veselico v prid cer- j [_ kve. Vspored mi ni še znan. | Gotovo pa bo par šaljivih iger. j [. Pozdravljeni. ,X. Y. Z. j i Chicago, 111.—Po samo dva- j a dnevnem bolehanju za influen- j e co je umrl dne 3. t. m. v okrajni J 0 bolnišnici ogrski Slovenec Fr. } flecl, v starosti 54 let. Doma Ij t je bil v Cerensovcih na Prek- k N murskem, po domače Gazdov j - jsin, kjer ima ženo in devetero I ^ otrok. I — Slovenec skočil pod vlak. I j V Chicagu živeči 25 letni ože- ! j njeni rojak John Ašič, rodom ( s jz Brezovice pri Sv. Križu pri 5 .Kostanjevici, je že več časa ka. 4 j zal znake, da ni pri popolnoma 1 zdravi pameti. Osobito si je j gnal k srcu izgubo (smrt) edi-j ;nega, ali prvorojenčka; zadnje dni ga je pa napadla influenca, kojo je srečno prestal. Svojim ^ | prijateljem je vedno tožil, da . 'ga nekdo zasleduje, ali da so mu sovražniki za hrbtom. Tako se je mudil minolo so- š boto o poldne pri družini Rob- ti lek, živeči na W. 22 Pl. Tam je omenil, da gre pred tovarno čakat svo^o ženo; revež je pa vzel v svoji zmedenosti nepravo karo, da se je peljal v napačni smeri proti 43. cesti na južni strani. Dospevši na križišče Grand Trunk železnice je čakal na prihajajoči tovorni 21 vlak. Strojevodja je neznancu od daleč klical, da naj se umak-ne s tira; slednji je pa v tem N« trenotku pokleknil na tračnico, J se prekrižal in se vrgel pod lo- J komotivo, ki ga je zelo poško- 5 dovala. Ponesrečenca so pre- 5 j peljali v okrajno bolnišnico in S izvršili na njem več operacij na S 'glavi, životu in nogah; eno so £ inu že odrezali. Oinilovanja S i • • v 5 I vredni rojak .T0I111 Asič se na- 5 i ha ia .sedaj v bolnišnici v skraj. 5 ro kritičnem položaju in težko, S do bo preživel še kaj dni. Po- J leg mlade žene, zapušča tukaj g še dva brata: Alfonza in .losi- S pa. 1 S Cleveland O. — Štarišem j Vidmar je ugrabila smrt dva S dni staro hčerko Rozi. V dru- 5 zini Valičič je umrla hčerka i Matilda, stara eno leto in pol. 5 — V Randolu je umrl Anton Mirtel, star 32 let. Stanoval - je pri svoji sestri. Tu zapušča S dva brata, sestro ter mnogo |j prijateljev in znancev. 1 ffl — V mestni bolnišnici je u- ® I mrl Frank Turk, član Dr. De- | I lavec fit. 51. S. D. P. Z., katero | I mu priredi pogreb. Tu zapuš* |j ča dva brata v starem kraju pa a dve sestri in enega brata. II .-—- ffl Poziv! ® - ffl ^ ® Na cerkveni seji v La Salle, ® 111., dne 25.. jan. t. 1., je mene |j neka oseba javno napadla, ter ® me obdolžila več sramotnih či- ffl nov, med drugimi tudi treh [| glavnih, za katere nadapaleo nima nobenih dokazov, ker jih P ne more imeti za nekaj, česar ® se nikdar storilo ni. fil Ker se dotična oseba name- |j noma poslužuje takih nesram- |j nili laži. ga s tem prizadeti jav. DB 110 poživljam in zahtevam, da [§ isto prekliče, ali pa dokaže v ® tem listu. "Dokler pa tega ne |j stori, ga jaz javno imenujem §j -]BA03t3jq0 'B3IIUZUJ i»5fouqopnif | ca in tatu poštenega imena, ter [| si bodem poiskal zadoščenja na w pristojnem mestu. (Adv.) Prizadeti. ® Iz malega raste veliko! Resliičnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradni1-'* The ! Joliet National j Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00, ROBT. T. KELLY, proda. ! C HAS. G. PEAKCE. kailr — ■■■■■■■■■■ ■■ ■■■■■■■■! J^AZrNAJNlUJ Vsem rojakom Slovencem in Hrvatom nazinanjam, da sem otvoril svojo novo prodajalno moških oblek, čevljev in raznesa blaga, na 205 Buby St. Priporočam se vsem, da me posetite kadar rabite kaj moške obleke, bodisi gorenje ali spodnje, za praznik ali delo; istotako čevljev in obuval ter klobukov in kajp. Poskusal bom ustreči vsakemu po najboljši moči. % * Jos. Težak Slovenska prodajalna moških oblek in obuval. 205 Ruby St. Joliet, DL • LJUDSKA BANKA j nar m obresti v j mi fjfi JI ||| močnejšo banko ! ^^^^^^ v Jolietu j Hranilnica piSt^e^VanniVce in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi t Jolietu Ima tn vložen ! " denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Batik j PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 j rmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmm-——————————______________r^ ^ Vemo da se Vam dopade SEH RING'S lil STANDARD PALE JjSt ^Vker je najbolj okrepiil- mš^S f! na 'n z^rava pijača in H|ji;;i| UBiKl , najfinejšega blaga. Je D hj Hiil Utotake vrste kot prej- HP III Iti inji, le manj alkohola. M .» ' jfili Naročite zaboj danes. P^ggf BI Telephone 26 H||! Fred Sehritig Brewing Co. ^^Ifiyjy Joliet, Illinois J^ovxcc Iz Stare Domovine. - ] — Italijanska legacija v Ijjubljani. umeva svoje pošlo- . vanje na poseben način. Ka- : se gospodom '' legatom'' polju- ' bi, pa gredo, eden v Logatec, ^ drugi v Belgrad, tretji bogve-kam "a passarvi le feste". ' Potniki, ki bi radi potovali v zasedeno ozemlje, pa čakajo tri ali štiri dni, včasih še mnogo i več, preden dobe svoj vizum. Ali ne bi lahko naša vlada enako postopala napram različnim : tržaškim Lahom, ki švrkajo dan za dnem iz Trsta v Ljubljano in nazaj iz vzrokov "poštene" kupčije? Zob za zob pa konecl — Detomor. Perica Neža Jordan iz Grotovelj pri Celju, roj. leta 1896., ki stanuje 2 leti v Ljubljani, je obdolžena deto-mora. V soboto dne 3. januarja 1920 je šla žena policijskega stražnika Lovrenčiča v svojo drvarnico na Radeckega cesti št. 2. V sosednji drvarnici Jordanove je zagledala otročjo posteljico, kar je povedala svojemu možu, kateri je šel precej v nezaklenjeno drvarnico Jordanove, pobral posteljico in jo nesel na dvorišče, na katerem so se hitro zbrale žene; poslali so tudi po babico, ki je potrdila, da gre za ovoj novorojenega otroka. Ženske so kmalu dognale, da mora biti prizadeta Jordanova, ki je bila v blagoslovljenem stanu in jo nekaj dni ni bilo na dan in se je pokazala šele 2. jan. vsa bleda in prepadena. Policija je nato šla k Jordanovi in jo vprašala, kje da ima otroka. Po dolgem obotavljanju je povedala, da je nesla otroka v drvarnico in ga tam djala v vrečo, kjer mora še biti. V drvarnici so res našli vrečo in mrtvega zelo močnega s krvo oblitega fantka; cunja in kos železa sta tudi bila v vreči. Jordanova je na to priznala, da je res povila na Silvestrov večer dete, ki pa da je bilo mrtvo in da ga je ona sama položila v drvarnico. Jor-danovo so na to aretirali in prepeljali na policijsko ravnateljstvo, kjer jo je zaslišaval policijski adjunkt g. Modic. Preiskovalnemu uradniku je Jordanova izpovedala, da je oče K. J., ki pa da je odšel iz Ljubljane, nakar se je seznanila z nekim drugim gospodom, kateremu je hotela materinstvo prikriti. Nekaj časa je trdila, da je povila mtrvorojeno dete, toda ko je policijski zdravnik g. dr. Drč izjavil, da je Jordanova povila živega sinčka, jp Jordanova izpremenila svoj zagovor in rekla, da ji je moral otrok pasti s postelje in se ubiti, ker se je ona onesvestila. Mrtvega nekrščenega fanta so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu, da ga sorodnijsko raztelesijo, Jordanovo so pa pridržali v zaporu. — Kolodvorsko restavracijo na glavnem kolodvoru v Ljubljani prevzame s 1. februarjem 1920 gos. Matija Dolničar, znani ugledni restavrater v Št. Pe. tru na Krasu. Bil je skrajni čas, da je podjetje prišlo v domače roke. — Vlom v Šmartnem pri Litiji. Od 28. na 29. dec. prejšnjega meseca je bilo vlomljeno v stanovanje elektromonter. je v Ivana Ruelinga in Ljudevi-ta Landeckega. Vlomilci so odnesli blaga, 1975.20 kron vrednega. , — Bolnišnica v Pliberku. V ■Pliberku se je ustanovila bolnišnica za bližnje občine, ki sprejema po mnenju zdravnikov za lečenje v bolnišnici spo. sobne bolinke in bolnice. Bolnišnica je zaenkrat urejena za vse notranje in ženske bolezni,' £ za porodniške in lažje kirur-! s gične slučaje. Z ozirom na in- j i štrumentarij bode sprejemala j v kratkem tudi težke kirurgič- ( ne slučaje. 1 — Društveno življenje v * Ljubljani je bilo leta 1919. zelo ® živahno. Policiji je bilo naz- 1 nanjenili 246 društvenih sho- ' T" dov. Novih društev je bilo ustanovljenih v Ljubljani 136. ^ — Tatvine in ropanja po cer- c kvah se zlasti po nemškem Ko- r roškem zelo množe. Ropajo j tudi svete posode. V Šmartinu i pri Beljaku so napravili veliko škode, istotako V Št. Rupertu pri Beljaku, po vsej okolici Št. 1 Vida, kjer je še vedno sedež de- ^ želne vlade itd. itd. ( ■ • • — Imenovanje na pošti. Mes- f to poštne odpravnice v Šmihelu < pri Pliberku je dobila bivša j odpravnica Josipina Hribernik. j Za poštarja v Guštanju je ime- 1 novan poštni officiat Ferdo Voh. J i — Jeklarna na Ravnah pri ] Guštanju bo t prvi polovici leta 1920 začela z izdelovanjem * kmetijskega orodja, posebno le-mežev in črtal. Vsled tega ne 1 bomo več odvisni od tujine in ' ne bo več treba naročati leme-žev na Češkem ali pa v Av-1 stri ji. — Jugoslovanski ujetniki v Avstriji. Svojci onih vojakov iz cone A na Koroškem, ki se še nahajajo v nemškoavstrij-. skem ujetništvu v Spitalu ob • Dravi, ali v drugem taborišču, j naj naznanijo njihova imena z dopisnico operativnemu oddel-L ku Dravske divizije v Ljublja-, ni, označujoč ako mogoče mesto, kjer se nahajajo. 1 — Poziv primorskim učitel- ! jem! Glasom poročil s Pri-1 morske, je pomanjkanje uči-; teljskih moči na Goriškem in i- v Istri silno veliko. Okupacij-1 ska oblast v Trstu je zastopni-1 kom političnega društva "Edi-' nost" izjavlja, da mnogo šol ne " more odpreti ravno radi pomanjkanja učiteljskih moči in ! da se bodejo prošnje tistih uči- • teljev, ki bi se hoteli vrniti v zasedeno ozemlje, uvaževale. 1 Na to obljubo se opozarja uči- • teljstvo, ki se je priselilo iz [ zasedenega ozemlja, s pozivom, • da se čim številneje priglasi za i službovanje na Primorskem. J Preskrbelo se bode za to, da 5 tisti, ki se vrnejo, ne bodo ime-■ li sitnosti. . Pravilno opremlje. > ne prošnje naj se naslovijo na » civilnega guvernerja v Trstu : ter pošljejo čim prej višjemu > šolskemu svetu v Ljubljani. --Mariborska eskomptna ' banka dtvori s 15. januarjem v Velikovcu podružnico. Tudi v j Murski Soboti v Prekmurju je otvorila svojo podružnico. — Za 100 jugoslovanskih > kron plačujejo privatno 156 • nemškoavstrijskih kron. > — Promet z Italijo otvorjen. 1 Dne 16. decembra 1919 se je o-tvoril direktni osebni promet > med Trstom in Ljubljano. Iz " Ljubljane odhaja vlak ob 10. i uri 45 minut in prihaja v Trst - ob 21. uri. Na Verdu se vrši . potna in carinska revizija. Iz i Trsta odhaja vlak ob 8. uri 30 " minut in prihaja v .Ljubljano ob 17. uri 18 minut. Z Madžarsko se je otvoril 15. - decembra pisemski promet. — "Draupost", ki med tis- I karskim štrajkom ni izhajal, je 0 začela zopet izhajati. Prej jo n je tiskala Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, sedaj pa "Mariborska tiskarna". — Velikovčani, ki imajo kaj 1 na vesti in se bojijo, da bi jih - pri nas dosegla roka pravice, ki so ropali in streljali na naše L- .prebivalstvo in ki vsled tega še a sedaj prebivajo kot "ubogi be- gunci" med koroškimi Nemci, I so priobčili v "Freie Stim-men" z dne 3. dec. 1919 odprto pismo na inferaliirano misijo v Celovcu, .v katerem pravijo, ka. ko hude krivice da se nam tu- -kaj pod jugoslovansko upravo gode. In interaliirani misiji je padlo kar srce v hlače in takoj je baje odgovorila na tisto pismo, samo da ga nihče ni bral. Interaliirana misiji ima v Celovcu nujnejše delo kakor pa da bi odgovarjala na take pris. modarije pobitega, faliranega. zavoženega in korumpiranega nemškutarstva. — "Prosim, da bi v časopis ne prišlo," je rekel dne 9. jan. v 1 leto ječe obsojeni Jernej Črtanec z Brda gospodu predsedniku senata deželnega sodišča svetniku Nagodetu po razglašeni obsodbi. "Jaz ne bom pisal," se je oglasil odgovor. Črtanec je bil obsojen zaradi več goljufij, katere je izvedel v Ljubljani. Reviervni nadzornik g. Habe je dolgo časa neumorno delal, da se je Črtanec ujel'. Goljufal je bančnega ravnatelja g. Gjuro Raši-ča za nekaj kron. Gosp. Jako. bu Dolinarju je izvabil 400 kron z pretvego, da mu bo pre-skrbel 2 postelji. Natakarcil pri "Štefanu je izvabil 800 kron in kg. tobaka 150 K vrednega. Zemljakovi je Čr-tanca zelo hvalila njegova pri jateljica Marija Lamberček iz Rožne doline št. 86, s katero je večkrat prišel k "Štefanu". Luciji Koprivčevi je izvabil 100 K, češ, da ji bo preskrbel štedilnik. Hrvatoma Antonu Pišotu in Ivarajeviču Gjuru je izvabil vsakemu 300 K, češ da jima preskrbi tobaka; prestregel ju je v neki gostilni v Kolodvorski ulici, ju peljal na Ambrožev trg; tam je šel v Ži-danovo hišo; Hrvata sta ga čakala ure"; toda Črtanec jo je po. pihal skozi druga vrata in za Gradom odšel v Rožno dolino. — Tatvina pri Jaksu. V zadnjih dveh mesecih je bilo pri Jaksu ukradenih 35 zračnih cevi. Kradel je 141etni Jak-sov vajenec, katerega so že detektivi policijskega ravnateljstva aretirali. Prodajal je u-kradene zračne gumijeve cevi deloma sam, deloma pa njegovi tovariši mladi fantje, pet jih je bilo. Prodajali so jih za nizke cene po 50 kron, dasi sta. nejo take cevi 120 K. Kupci .ukradenih cevi so policiji vsi znani in bodo morali, kar' so kupili od mladih tatičev vrniti lastniku. Detektivi policijske-, ga ravnateljstva so v soboto v nekaj urah izsledili mlade tati-če in tiste, ki so ukradene cevi od njih kupili. , — Pobegli kaznjenci. V noči od 8. jan. na 9. so na ljub- ; ljanskem gradu predrli zid in pobegnili sledeči jetniki: Gev-čar Franc iz Lasnika pri Celju, Klašan Ivan iz Rudnika pri Ljubljani, Spolar Alojzij iz Ru-; pertovega vrha pri Krškem, : Lesar Franc iz Kol pri Ribnici, • Beisel Oton iz Gradca, Rustja - Karol iz Prisura in Franc Ko- 1 šir iz Čtorja pri Celju. Na La: ■ verci so še kradli. I t — Cerkveni rop v Radgoni. Ponoči 4. an 5. t. jan. je bilo vlomljeno v podružnici v Rad- • goni. Zločinec je ukradel iz zaklenjenega tabernakeljna pozlačeno monštranco s sveto 4 hostijo. V odprti monštranci, ^ kjer je sv. hostija shranjena je podoba Boga Očeta. Sploh se sedaj v Sloveniji izvrši zelo veliko cerkvenih ropov in se pečajo s tem žalostnim zločinom j propalice roparske vrste. 1 — Rudarsko šolo v Celovcu > bodo opustili in jo dodelili de-i želni rudarski šoli v Ljubnem 3 (Leoben) na Zgornjem Štajer- - skem. NA PRODAJ ALI V NAJEM —7 sob hiša na 1317 Clement St- Več se pove v prodajalni na 1415 Cora St., Joliet, 111. /"I* V V V m Liscoca ust, kakor tudi nosnic je potrebna, da se odvrnejo maladije kakor gripa ali influenca, katerih se je najbolj bati izmed bolezni, ki razsajajo po zimi. Vsled tega bodite pripravljeni in Imejte na roki Severn's Antisepsol (Severov Antisepsol). Rabi se za grgranje ali izpiranje nosnic vsak dan. Vporablja se tudi za proti-okuževalno Izpiranje ran, obdrg-njenja in koSnib izpugčajev. Zdravi prizadete dele, olajSa bripavost in pugia v ustih prijeten okus. Cena 35o in So davka, v vseh lekarnah. —Ako vam j« potekla naročnina, blagovolite^ jo ponoviti, da se vam list ne vstavi. UNIJSKI KROJAČ -o- Se priporočam za obilo naročnine za nove obleke in vrhne suknje (Overcoats). Cena $30 in višje. Vsako delo jamčim. Čistim, gladim in popravljam vsake vrste obleke. —■—o- FRANK 2 AG AR ' "V Slovenski krojač 918 N. Chicago St., Joliet, 111. i .__■_ PRIPOROČILO. -o- Se priporočam rojakom Slovencem in Hrvatom za naročila spomlanskih oblek, katere bo-dem izdeloval po novi modi (Bone Dry Style) od $30 naprej. Bodem tudi obleke čistil in gladil šam s Ben-Vonde stroji s katerim naredim Vašo ob'eko kot novo. -o- RUDOLPH P O2EK. 1007 N. Hickory St. :: Joliet Telephone 3301 -o- MARTIN GORSICH, Slovenska grocerija. 1008 N. Broadway :: Joliet, -r-O- Se priporoča rojakom in rojakinjam za obilna naročila. V zalogi imam tudi razna domača zdravila, kakor Al-oil, ki je fino olje ca zdravitev raznih ran in oteklin, potem alpen-krauter, ki je fin kričistilec in laksir. Slovenske Gospodinje M prifriiti«, 4« Mii* pri b«U m) bol)*«, najUat«j»« ia aajc*a«j4« meso, grocerije istotako tm Trat« drug* irti« ia pre kaj«n* ta«a« »«r v«« drmg• p«4asete ki « padaj« t p«dro*J. ■•liriki hi gre cerljak« »krti. Spoštovanjem John M". Pasderts Cki«*«« t«l. mr. Cor. C«ra u4 Hutahbu BU J•Umt. IB Ko ste prečitali list ga blago volite vročiti svojemu sosedu ali znancu, da ga prebere in se morda naroči. Vedno boste To je najbolj manj v _ prodajalna iciine's 219-23 Jefferson St. v Joliclu Naša februarska razprodaja je npjvečji uspeh. Blago, katero tu navajamo, bo šlo hitro. Ženske tople zimske suknje znižane na $16-50. Blago je zimske težkoče in tolpo. Suknje so dolge in tople; nekatere so obšite vseskozi. So prave praktične črne barve za to sezono; dale bodo dobro službo, ker so trpežne, tako bodo prestale vsako vreme in vetrove. Delane so iz Velour, Kerseys in Polo sukna. So po večini črne, jelene, burgundy, taupe in rujave ter oxford barv. Nekatere imajo kožnate in druga suknjene ovratnike. Februarska razprodaja ženskih oblek po $16.50 m To so praktične in trpežne obleke za navadno nošo. Imajo kožnate ovratnike, pa se tudi lahko odstranijo, da lahko dru. ge vrste ovratnike nosite z njimi. Te obleke bodo jako lepo prijale spomladni noši. Imajo popolne pasove, popolnoma ročno delo, so tri-četrt dogosti in imajo primerne žepove. So is Velour, Poplin in Serge blaga. Največ so rujave, ali pa krasno višnjeve. Imamo jih vseh velikosti za žene in dekleta. Kline's $40 obleke in vrline suknje samo $24.56 Lahko sami presodite, možje, glede vrednosti teh oblek, če jih ste videli. To blago je preostalo od prešnje naše razprodaje, pa tudi cene so iste, ali še nižje. Imamo jih skoro vseh velikosti in vseh vrst na izber. Vsak kos jamčimo. Vladni preostanki se prodajejo od 9. do 11. ure in od 1. do 5. ure. Velike trume odjemalcev se udeležuje te naše razprodaje vladnih preostankov vsak dan. Cene so takovnizke, da je mogočo le gotovo število predmetov prodati enemu odjemalcu. Čitajte jolietske liste vsak dan o tej naši razprodaji. Vsak čas prihaja na kare blaga n novo. Pomnite da te znamke pomenijo dodatno prihranitev 3% pri vsakem nakupu. Hranite jih! Amerikanski Slovenec Ustanovlji l. 1891. - Prvi, največji in edini »lov«n«ki-katoliiki list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Druibe ! ' t». Družine. Izdaja ga via* 'orek in petek Slovensko-Amcriik. rUkorna Draflta Inkorp. 1. 1899. , lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. CMcago Telefon MX Naročnina: Za Zdruiene dtžave na leto.. . .$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto ■ • ••......$3.00 Za inozemstvo za pol leta..... .$2.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. lDopisi in denarne poiiljatve naj M poliljajo na: aMERIKANSKI 8LOVIMIC Joliet, IUinoi* Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. . uopise in novice prioucujenio brea-plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokooisi se ne vračajo. Cenik za oglase polijemo na proinjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. --I vjit -! — - ( PREMIŠLJEVANJA ZA NEDELJO. t Krščanski nauk. ' i V zakramentu svete pokore . se nam odpuste grehi večne, ( kazni in vsaj nekatere časne i kazni; nekatere časne kazni pa i navadno še ostanejo in za tiste i moramo zadoščevati ali tukaj i na zemlji ali pa po smrti v vi- ; cah. Ako premislimo, koliko j grehov smo že storili, koliko j jih še dan za dnevom storimo, ako premislimo, kako malo seji pokorimo v tem življenju za svoje grehe, se nam je pač bati, j i da nas bo neskončno pravični;; JBog hudo kaznoval v čistilnem j j ognju vic. Toda sveta cerkev | i je dobra, usmiljena, skrbnav mati, ki nam rada odjemavaJS težka bremena, zato nam tfidi, • pomaga zadostiti za časne kaz-|! ni, ki smo jih zaslužili za greh^ s prav lahkim, pa izdatnim < pripomočkom, namreč z odpustki. - - : 0 odpustkih. Kaj imenujemo odpustke? i Odpustke imenujemp odpuš- ; čenje časnih kaznij, katero deli . šivata cerkev izven zakramenta ] svete pokore, ko je greh že od- ] puščen. j Že beseda "odpustek" nam j pove, da ee nam z odpustki ne- J | kaj odpusti Ali ljudje se rano- !• golcrat, motijo v tem, kaj se ( nam odpusti. Nekateri menijo < da so odpustki odpuščen je i grehov; drugi menijo, da so od. puščehje tiste pokore, kateron jo sveta cerkev v prejšnjih ča- ( si]' nalagala?spokornikom; spet s drugi menijo, da nas cerkev z j odpustki odvezuje dolžnosti, ] povrniti tuje blago, popraviti pohujšanje in poravnati škodo ( ki se je bližnjemu storila na ,1 poštenju, na premoženju ali ka- j karkoli; tretji menijo, da so ; odpustki odpuščenje kaznij, ki nam služijo v to, da se pobolj- šamo, ali da nas sv. cerkev z odpustki odvezuje dolžnosti, spokorno živeti. Vsa taka mnenja o odpustkih so napačna. Odpustki niso odpuščenje grehov, ne smrtnih, ne odpust-ljivih, zakaj grehi se nam redno odpuščajo v zakramentu svetega krsta in gvete pokore; odpustki tudi niso odpuščenje ,tiste stroge pokore, katero je cerkev nalagala v prejšnjih časih, ne odpuščenje onih časnih kaznij, ki nam služijo v pobolj. šanje; cerkev nas tudi ne odve-izuje z odpustki dolžnosti, povrniti tuje blago, popraviti pohujšanje in poravnati škodo, ki se je bližnjemu storila na poštenju, na premoženju ali kakorkoli; tudi nas cerkev z odpustki ne odvezuje vse dolžnosti, spokorno živeti, ampak odpustke imenujemo edino odpuš. čenje časnih kaznij, katero sveta cerkev, deli izven zakramenta svete pokore, ko je greh že odpuščen, ali z drugimi besedami, odpuščenje tistih časnih kaznij, ki jih moramo trpeti za svoje grehe, ko so nam' odpuščeni, ali tukaj na zemlji ali pa tamkaj v vicah, in za ktere je cerkev nalagala v prej-šnih časih spokornikom ono strogo pokoro, o kateri smo že govorili pri nauku o zadošče-vanju. Ako bi nam cerkev ne delila odpustkov, bi morali za vse časne kazni, ki smo si jih s svojimi grehi nakopali, popolnoma sami zadostiti ali tukaj na zemlji s prostovoljnimi pokorili in s potrpežljivostjo -v trpljenju, ali tamkaj v vicah z mukami, katere bi nam prison d i la božja pravičnost. Kaj moramo verovati o odpustkih? O odpustkih moramo verovati : 1. da je sveta cerkev od Jezusa Kristusa prejela oblast, ' deliti odpustke. ., "Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem^', rekel je •Jezus apostolom. ( Jan. 20, 21.) Kristus, kateremu "je bila dana vsa oblast v nebesih in na zemlji" (Mat 28, 18.), je mogel odpustiti grešnikom vse grehej in vse kazni za greh, Časne in j večne, in sicer v istem hipu.; Desni razbojnik je gotovo sto-' ril zelo velike grehe, al Kristus! ga je popolnoma spravil z Bo,-j gom odpusti vsi mu vse grehe' in vse kazni za greh. Ker pa j je izročil Jezus, lyristus svojo oblast sv. cerkvi, da jo izvršuje namesto njega, ima gotovo tudi ona oblast; odpuščati ne le grehe in večne kazni za greli j ampak tudi časne; zakaj kdor, ima oblast, odpustiti kaj veli-Jkega, še ima oblast, odpustiti kaj malega. Sv. Pavel piše: "Bog je v Kristusu svet seboj' spravil, jim njih grehov ni pri-' pisal in nam je izročil oznanilo sprave. Namestu Kristusa smo j tedaj poslani." (IT. Kor. 5, 19 20.) Da je svetli cerkev prejela od Jezusa Kristusa oblast deliti odpustke, je razvidno tu di iz tega, ker se je sveta cerkev te pravice vedno posluževala in delila vernikom odpustke Sv. Pavel je podelil odpustek nekemu Korinčanu, ka-; teri se je za svojo pregreho eno i leto ostro pokoril, ko mu je odpustil še ostalo kazen. (II. Kor. 2, 10.) Sv. Ciprijan pripoveduje, da se. je onim, ki so ob času preganjanja odpadli od vere, pozneje pa se kesali svojega odpada in delali očitno po. koro, ista na priprošnjo mučin-cev in z ozirom na njihovo za-služenje skrajšala, da so se jim torej časne kazni odpustile, za katere bi se še bili morali dlje časa pokoriti. To odpuščenje časnih kaznij je po mnenju svete cerkve veljalo tudi pred Bo gom; ker se je delilo zlasti za smrt bolnim, da bi dospeli "v ,miru h Gospodu. Cerkveni zbor v Anciri (314) in prvi nicejski cerkveni zbor (325) je izrekel, !,da morejo škofje mileje ravnati z onimi, ki se resno pokorijo, 'da jim morejo odpustiti neka tore časne kazni v plačilo ?a gorečnost, s katero ppravljajo spokorna dela. Sv. Tridentin-ski zbor je naravnost in jasno izrekel, da "je cerkev oblast, deliti odpustke, prejela od Kristusa, in da, se je te oblasti, katero ji je Bog izročil, od najstarejših časov sem posluževala." KAPITALISTIČNE LAŽI O RUSIJI. Od začetka, ko je bila strmo-glavljena ruska- caristična vlada, pa od začetka ko je preplavil ogromen ruski narod revolucionaren duh, se je kapitalistično časopisje zaganjalo na vso moč proti trpeči in pomla-jajoči se Rusijiin trosilo vsa-(kršne najnesramnejše in podle laži o novi vladi in Rusiji v obče. Lahkoverni ljudje so tem nesramnim lažem seveda vrjeli in obsojali Rusijo in jo dolžili naj. večjega zločinca napram člove-iški civilizaciji. Treznejši in dalekovidnejši ljudje so pa vedeli, da ni takim lažem pravnic vrjeti — in so šli še celo dalje in rekli; pi*oti komur vprizarja kapitalistično časopisje tako podlo gonjo, kot je ravno proti Rusiji da mora biti ista že na pravem potu in mestu in niso bili v zmoti. Kedo se se ne spominja go-rostasne laži, o socijalizimanju ruskega žensta, ki bi bilo uresničenje take socijalizacije v resnici obsojanja vredno, nele od prizadetega spola, pač pa tudi od vsakega moškega, ne glede na narodnost, stranko ali pa versko prepričuje. In kapitalistično časopisje je jako dobro vedelo, da ako se mu posreči ta nesramen trik, da se bp vzdignil cel kulturni svet z o-rožjem v roki in vsilil ruskemu koriiaj osvobojenemu narodu iz. pod monarhistične tiraiije, zopet nazaj, če le mogoče v še večjo tiranijo in sužnjpst. Ali prišlo je po drugače, kot so želeli ruskemu narodu kapitalistični listi; da je prišla resnica na dan, ki je osupnila cel, po kapitalističnem časopisju zapeljani svet in postavila to oasopisjeVa laž in v jako slabo luč. AJi to ni bila edina laž, ki so jo trosili Rusiji sovražni časopisi v svet, pač pa še mnogo drugih, ničmanj nesramnih in podlih laži od že omenjene. Tako na primer, so raztrobili v svet, da Sovjetska vlada preganja rusko cerkev in njeno duhovščino. Našli so se pa ljudje, ki jim je resnica in pravica svetejša in ljubša od laži in krivice, pa so povedali svetu da, kar je kapitalistično časopisje nagromadilo laži napram prebujeni in prenovljeni Rusiji,-da je vse od kraja do konca zlagano. I i. D. Levi ne poroča, da celo ruska duhovščina odločno pobija vse zlaganj vesti o preganjanju cerkve od strani sovjetske vlade. Proti tem vestem je tudi sama duhovščina zelo ogorčena, kot je posneti iz poročila L. D. Levina. Da je kapitalizem nasproten vsaki pravi svobodi naroda pa bodisi to ruski, ali katerikoli drugi narod, ve pač dobro vsak ki mora kapitalizmu sužnjiti. In tako je tudi več kot gotovo, da je še posebno nasproten svobodi ruskega naroda. Kajti Narod, velik po številu in duši, kot je ruski, kaj lahko pripomore tudi drugim narodom do iste svobode, kojo je izvojeval ,sam za sebe. Tega se današnji kapitalizem boji, zato je naperil vse svoje ;moči, da ruski narod ne pride do svobode, ki bi ogrožala celi kapitalističen svet. Pred seboj imamo poročilo, ki nam pove, da se je par mogotcev.v Parizu in Londonu zavzelo, da ne prizna ruske sovjetske, vlade in se celo namiguje da hočejo ruskemu narodu vsiliti zopet monarhijo. In da • imajo že v mislih, koga bodo postavili zopet na tilnik ubogemu narodu. Upajmo pa da bo Ruski narod že sam, brez m e š a v a nja kapitalističnih .nredstavnikov v njegove notranje zadeve — iste uredil! PRESTOPNO LETO. Februar je oni mesec v letu, ki deluje kot regulator ali iz-enačjevalec celega leta. Romulus, ustanovitelj Rima je razdelil leto na tak način, da sploh ni bilo februarja, kajti ieto je vsebovalo le 10 mesecev, to je :>04 dni. Njegovo leto se je pričelo z marcem, kakor je iz-poznati iz imen september, oktober, november in december, katera imena so vzeta iz latinskih številk "sedem", "osem", "devet", in deset". Tudi julij in avgust sta bila y takratnih časih poznana kot Quintilis in Sextilis; sedanja imena so dobili šele pozneje v spomin Julij Cezarja in Avgusta, ki sta bila slavna rimska cesarja. Potem pa je prišel Numa in je dodal k dosedanjim 10 Rir mulovim mesecem še dva, in si. cer je postavil januar ob pri-četku in februar ob koncu. Pozneje pa so takozvani decemviri -—• deset mestnih mož v Rimu— prestavili februar med januar in marc ter mu tako določili drugo mesto v letu, kjer je od tedaj tudi ostal. Leto je takrat obstojalo iz 355 dni, kar se je razlikovalo od solnčnega leta za celih 10 dni in še nekoliko. Potem se ie vrinil v leto še en mesec, nožna n pod imenom Mercedi-rus. kar ie napravljalo skupno število 3661/T dni, kar pa še vedno ni bilo popolno. Julij Cezar je nato odredil, da imajo meseci januar, marc, maj, julij, september in november po 31 dni ip drugi meseci na naj imajo po 30 dni, izven februarja, ki naj ima 29 dni v navadnem letu, vsako četrto pa 30. Toda ta red ge je zopet iz-premenil, da se zadosti neči-murnosti cesarja Avgusta, ki je hotel, da ima tudi njegov mesec 31 dni, ker jih ima mesec Julij Cesarja. Toda Cezarjevo računanje ni bilo* Čisto točno. Njegovo leto je bilo 11 minut 14 sekund predolgo. Napaka znese v 128 letih en cel dan. Potem pa je papež Gregorij v letu 1582 sestavil koledar, ki se po njem zove gregorijski koledar, in ki je v rabi še dandanes. On je odredil, da se deset dni odpravi in tudi da se odstrani posebni dan v vseh stot-nih letih, razen y onih, ki so pomnožen-' od 400. Tz tega vzroka leto 1900 ni bilo prestopno leto. Toda celo gregorijski kole- dar ni iz matematičnega stališča popolnoma pravilen, kajti po resničnem solnčnem letu obsega 26 sekund preveč, kar nanese on eel dan v ^323 letih. Toda ta mala napaka se že pre. nese! Jezero in reka. Blagor tebi, bistra reka! V družbi jadmili valov, kakor blisk ti čas poteka, , svet odpira zmeraj nov. Kaj vse vidiš ti na poti! Živ in lahek je tvoj beg. Jaz pa v tihem gorskem koti gledam vedno isti breg.'' "Jezero, le'blagor tebi! Mir uživa tvoje dno, mir, ki jaz ga nimam v sebi/ in želim si ga tako. Vidim res naprave krasne Božjih in človeških r6k, ah', a slišim tudi glasne zdražbe, kletve, vzdihne, jok. In ko spem med hrupom mimo, čutim, kaj nas vse teži: česar nimamo, želimo, kar imamo, všeč nam ni." Uboge stenice. Ivrčmar neke . zanikane bez-.nice vpraša Mažara, ki je bil prenočil pri njem: "Kako ste kaj spali?" Mažar: "Slabo sem spal; pa vendar bolje kakor te uboge stenice, — ker te niso zatisnile očesa celo noč!" V gostilni. 'Kako sta si oštirjeva fanta podobna!" B.: "Res je, — človek bi mislil, da sta dvojška, a'i pa, ■— da je preveč pil!" KJE JE FRANK PLEŠE, p.d. Todetov iz Delnic, in Jos. To. mac, p. d. Ančikin, iz Delnic. Pred letom dni sta bivala v Minnesoti. Imam pisma iz stare domvine za njih. Javita naslov, da se pošljejo . John Pleše, Wilmington, 111. 2t. Strah je hujši kako influenca ■ sama. Ne Razburjajte se! Strah go-spešuje\l>olezni in pomori več žrtev, kakor ."flu.'' Preženi ta nespametni strah, ki uničuje tvojo uporno silo. Vzemi Tri-liej-'s American Elixir of Bitter Wine, najbolj zanesljivo sredstvo za čreva da delujejo. Vsi izvedenci soglašujo s tem, da iztrebi ju je blago iz č¥ev in spodnjih delov trebuha pospešuje uporno silo in pomnožuje živi jonsko silo telesa. Triner-jovo zdravilo čisti čreva in jih ohranja čiste in krepi celo truplo. Nikar ne sprejmi ponarejenih zdravil, sprejmi Samb Tri nor American Elixir of Bitter Wine! Trgovec z zdravili, kjer .navadno kupuješ,, ima v zalogi tudi sledeča zdravila: Triner 's Angelica Bitter Tonie, ki se priporoča zlasti po vsaki mrzlici, Triner's Cough Sedative, gotovo zdravilo zoper kašelj in Triner's Antiputrin, izborno sredstvo, za grgranje in izpiranje nosu (za izpiranje nosu zmešaj en del Antiputrina 7. 4 del? mlačne vode"). Joseph Triner Company, 1333—43 So. Ašhland Ave., Chicago, HI. ' —Adv. •—•—•-7—--;— ^ — Gustinčič izpuščen. Kakor poroča "Slov. Narod", je inž. Gustinčič izpuščen zopet na svobodo. S tem še ni pojasnjeno, zakaj da je bil aretiran. — V Denver, Colo., je umrla Antonija Glicker. Pred tremi leti je bivala v Clevelandu nakar se je podala v Colorado v nadi, da se ozdravi sušice na kateri je hirala. Pokojnica je bila članica Dr. Slovenske So-kolice Št. 62 S. D. P. Z. Njeno truplo je bilo prepeljano v Cleveland na 1025 E. 72. St. RABIM KAKIH 10 DOBRIH drvarjev. Plačam od klaftre drv po $2.25. Od tajzov po 35c. Šuma je lepa. Noben hrast nima čez 20 in. v celi šumi. Iz enega drevesa se. naredi po 3 do 6 tajzov. Kdor hoče priti delati naj piše na Jerrv Laurič, 512 N. Broadway, Joliet, 111. ČLOVEKOV NAJVEČJI PRIJATELJ JE Bolgarski krvni čaj . ker # , • ' ! " ' . '.'"t .'.'"'' ■ i t '•. •;'. f •• • PRVIČ—Ako ga vzanlete vročega predno greste spat, bo odstranil prehlad skozi eno noč. Preprečil bo flu, grip in pneuiiionijo. Drugič—Bo odstranil iz sestave strupene snovi, ki krajšajo življenje in povzročajo razne bolezni. Tretjič—Bo okrepčal in očistil kri, uredil drobje, oslajšal želodec, uredil jetra in opral obisti. ČETRTIČ-—Prinesel bo nazaj blesk življenja koži, očistil bo oči in okrepčal zanemarjeno živčje. Samo vprašajte lekarja za Bulgarian Blood Tea in pojdite po poti zdravja. Ako ga nima, ga morate imeti takoj. Hitro ga pošljemo potom zavarovane pošte. Pošljite $1.25 za eno veliko family škatljo; $3.15 za tri škatlje; ali $5.25 za 6 škatelj. Naslov: Marvel Products Co., 352 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa. PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBN1SKI ZAVOD USTANOVLJEN L. 1895. ANTON NEMANICH IN SIN 1002 NORin GO STREET Garaža tia 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za *se potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok in pogrebov. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevi. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago telephone 2575 ali N. W. 344.—SVOJ K SVOJMU ! Družba Družine t (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLENA 29. NOVEMBRA 1914 ,.. . ■ " .'. " ' " * * V ZJ&oi.VjENIH DRŽAVAH 0o:lo$. TflT TU1* Tf I Inkor. v drž. 111. 14. mala 1915 " SgVERNK AMKRl&K UDUDi* JULiljli ILL' tnkor. v drž. Pa. 5. aprila 1916 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse". GLAVNI ODBOR. Predsednik .......... GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St. Joliet 111. I. podpredsednik......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. IL podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik....................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH. Jr.. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik..........ANTON NEMANICH. 1000 N. Chicago. St.. Joliet, 111 Duhovni vodja..................REV. F. SALOVEN. Crosat St., La Salle, Hi. NADZORNI ODBOR: ' 'JOSIP TEŽAK. 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. ! MATH OGRIN, 12. Tenth St., North Chicago, Illinois. ' - NICHOLAS VRANICHAR, 1014 Wilcox St, Joliet. Illinois FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ' ŠTEFAN KUKAR, 12 10 N. Broadway, Joliet, Illinois. I ANTON STRUKEL, 1240—3rd St., La Salle, Illinois, t JOSIP MEDIC. 918 W. WASHINGTON St., Ottawa, 111 GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENJC, JOLIET, ILL. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania. kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah,'ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moiki in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 ki $250.00 Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00 Poleg smrt nine se zavarujete tudi za razne vrste poskodnine in operacije. D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D:, se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St.. Joliet, 111. NEKAJ ZA ZAKONSKE. Vidva sta mož in žena, poročena; dala sta si roko na to, da hočeta v zakonski ljubezni in zvestobi skupaj živeti, dokler vaju ne razdruži smrt. Morda ni marsikdo našel v zakonu tega česar je pričakoval pred njim in v medenih tednih; mor. da se je marsikdo že nekako pokesal, da je vzel to ali vzela tega, ali da se' je sploh oženil ali omožila. Take misli je kot brezkoristne in nevarne takoj zavrniti. Bolje je misliti na to kaj je odslej storiti, da se napravi zakonsko življenje kolikor mogoče srečno. Kaj je storiti v to s vrh o? Albin Stolz pravi: Predvsem iščita sloge ali je-dinosti. Če dva vola vlečeta jarem pa hoče eden na desno> in drugi na levo, eden naprej in drugi nazaj, se samo mučita drug drugega in voz ne pride z mesta ali vsaj .prav ne, in se lahko prevrne v jarek.—Da, pa kateri vol naj drugemu prijen-ja? Vsak bi lahko drugemu rekel: "jaz sem toliko kakor ti: ravnaj se ti po meni, jaz se ne bom po tebi!" In prav tako bi lahko rekel drugi vol k svojemu vštričniku ali sosednemu volu. Kako je tu pomagati, kateri od teh dveh volov ima prav? Nobeden nima prav, če noče nobeden tja, kamor hoče voznik; če eden stopa po vozni, kovi nameri, se ima vstrični ali drugi vol ravnati po njem. — To hočemo sedaj obrniti na zakonske. Pa s tem vaju nočemo osramotiti, kakor bi vidva bila vola; kajti to vendar ve ves svet, da mož in žena nista vola; to je samo pri podoba, ki ima povedati: če ne boste složrta, vama bo prav huda predla; da-si napravi eden izmed vaju prav, n. pr. če otroke kazni, ka. dar ne ubogajo ali store kaj zlega; a drugi izmed vaju se vmeša in ne pusti otrok tepsti ali pokarati, potem tudi pametne j. ša zakonsk^ polovica ne bo mnogo opravila in obema bo huda predla in otroci se izpridijo. Ve>di, žena, da se nisi udala nadangeliu Gabrielu, in ti mož vedi, da tvoja žena tudi ni nobena Estera. nos;o človeška po-fii s svoiitni napakami in cvr» in krhkostio. Zato morata innoti drn°r z dmarim potrpKen-ir> vsr> dni od jutra do večera, v malem in ve velikem. Če pa hočeta drug z drugim »liudičevati in v zakonskem stanu začasno poskušali pekel, va. ma pa sedaj povemo, kako morata napraviti. G. soprog, če tvoja soproga ni juhe dovolj o-solila, ali če zahteva denarja za nakup, potem zmerjal, da se o-kna potreso. In ko prideš pozno domov in si mnogo denarja zapil ali zaigral in ti žena to očita, potem kar udari in jo zgrabi za lase in jo nabunkaj in obrcaj, da bo drugič tiho. Če je pa samaodsfebe tiha in potrpežljiva, pa jo vendar ozmerjaj in natepi;, kakor da je hinavka in ti ne privošči besede. Če je pa bolehna in se drži kiselo, po. tem godrnjaj in zabavljaj čez mnogo holovanje, misli in reci; da je zgolj potuha in da ji muhe že izbiješ iz glave; in potem si v goostilni. preganjaj jezo s pitjem in igranjem v trdo noč. — In ti soproga, če-je mož-s kako osebo kdaj prijazno govoril, potem se mu namrdaj, kakor bi pravkar pogoltnila črvi-vca in ne daj mu najmanj sedem dni nobene dobre besede več. Tn če sinka kaznuje na telesu zaradi zlih dejanj, potem vpričo ...sinka opsovaj moža, da je trinag, da naj daje otrokom kruha in ne udarcev. Tn če t! mož kaj ukaže, potem mu pokaži,.kdo nosi.hlače, in ne trosi mu na ljubav ničesar, da bo videl, da nimat ničesar ukazovati. In če brobo lani nate, pa uteci in ne vrni še nekaj časa več k .njemu, in tudi pripoveduj vsem sosedkam in sosedam, kakšnega malopridneža imaš« in kako I si sama pri vseh mnogih prepirih tako nedolžna, kakor jag-nje. In če imaš taščo ali želvo ali svakinjo v hiši, ne dopusti si ničesar od nje in ji kuhaj ta, ko, da bo kmalu sita in da od jeze umre ali živa uteče. Glejte, vi zakonski, če takole napravite, je to najgotovejša priprava za pekel; kajti po s-mrti pride vsakdo tja, kamor spada. Kdor je živel v razprtiji, pride tjakaj, kjer plameni večna jeza in zdražba; če pa hočete večnega miru in pokoja, poskušajte naprej sami že ne zemlji živeti v.miru in pokoju. Poskušajte z blagosrčnim, prijaznim prigovarjanjem drug drugega zboljšati, in če ste jezni, lepo molčite, dokler se jeza razkadi, da ne uide strupena beseda, ki vname in vzbudi zamero. Če hočeš, mučena žena srce odkriti in olajšati,' nikar ne teci k jezični sosedi ali blebetavi prijateljici, temuč idi v svojo bico in moli pobožno. Moli dostikrat in mnogo k Bogu za svojega lahkomiselnega moža k Bogu; da se poboljša in vrne na pravo pot. Pri Bogu ni nobena reč nemogoča. STALIŠČE JADRANSKEGA VPRAŠANJA. "Nikjer v Evropi ni položaj tako poln napetosti, kot vprašanje Jadranskega obrežja," tako poroča znameniti poročevalec Edwin L. James, listu The New York Times. Kot znano, so jugoslovanski zastopniki odločno odklonili pogoje, katere jim je stavila i-talijanska kraljevska klika: Poleg tega pa so se nekako bolj ostro zavzemali tudi prvaki angleške in francoske "vlade, iz katerega se posnema, da hočejo nekako z nasilstvom prisiliti < Jugosloyane, da sprejmeja pogoje, katere jim stavi italijanska kraljevska fakinaža. Omenja se, v vladnih krogih Anglije in Francije so v popolnem spo- ! razumu z Italijo. Toda vprašanje nastane, kako bo nastopil angleški in francoski narod. Znano je pač dobro, da se je tudi priprosto ljudstvo pričelo vzbujati vsled jadranskega vprašanja, da tudi v Angliji in Franciji vedo, d ase bo napravila velika krivica jugoslovanskemu narodu, če se ugodi zah. tevam Italije. Najnovejša poročila, ki prihajajo iz Italije niso nič kaj u-godna za kraljevsko kliko. Številni nemiri v delavskih krogih so pač jasen dokaz, da je zavedno delavstvo tudi oni del, mase, katero bo odločilo tolikanj pereče vprašanje. Časopisje v Ansrli.ii in v Franciji je enega mišljenja, da se napravi pogodba, katera ne bo nod pretvezo takozvanega londonskega pakta, pa tudi ne. < druerih, kupčij, s katerimi se je kupčevalo dosedai za jugoslovanske pokrajine, Jako karakteristično piše v eni najnovej- .• ših štovilk nestranski nnriški list Les Journal des Debats. V svojem članku glede jugoslovanskega vprašanja omenja med drugim tudi sledeče: i. "Med drugim je važno, da se vpoštevaizid zadnje vojne delo jugoslovanskih čet, katere so se borile za obrambo svoje domovine. Vojaški.uspehi italijanske armade so nam kaj dobro znani. Tn ta slavospev, kateri se nrinisuje italijanski armadi radi njenega pohoda in zmage se r>od nobenim pogojem ne sme pripisovati njim, marveč ravno nasprotno. Na boinih poljanah na Piavi in ob Soči ni prodirala hrabrost italijanske armade, ampak nar nredek moramo pripisovati hote ali nehote vrstam jugoslovanskih vojakov, kateri so pustili, da so v zadnjih dneh vojne italijanske čete napravile pohod, in to s svojim odstopanjem. ' Tako toraj omenja list, ker vidi v svojem opazovanju in splošni zmožnosti, da je vse italijansko aspiracijsko delovanje vredno vsake obsodbe.* Tn celo omenja, da londonski pakt je ena izmed največjih nepremišljenosti, kar se jih mora dozde. vno napraviti. Ob koncu članka pravi omenjeni francoski dnevnik: "Če bo Ttalija skušala ^-"Tiati po londonskem paktu, bo uflnravila največji zločin, katerega posledica bo, da bo sama Ttaljja plačala in občutila najhujši udarec." Tako je. vrste jugoslovanskih čet so pokazale tekom zadnje vojne, kaj lahko napravijo, in to je jasen dokaz narodove vol-ie. Tn narodovo voljo jio veže nobena tajna pogodba, pa naj bo napravljena v Parizu, Londonu, Rimu ali pav kraljevski hiši v Belgradu. Pravica ne bo zmagala na bojnih boljanah, temveč pa se bo doseglo v zavesti naroda samega. O POVRNITVI V DOMOVINO Mi vemo, da marsikateri si želi časa, da bi se čimprej povrnil v staro domovino. Mi jim sicer tega ne moremo nika. kor šteti v žlo in nepremišljenost, ker mnogo jih je, ki imajo svoje drage doma, kateri jih komaj pričakujejo. Vemo tudi da marsikateri nestrpno šteje dneve in ure, ko se bo mogel končno odpraviti k svojim dragim. V se to je lepo in bi se dalo opravičiti. Ali pozabiti bi se pa he smelo nadejstvo, da ni s tem pomagano ne njih dragim in n^ njim samim, doler niso življenski pogoji v domovini vsaj deloma urejeni, tako da se bo lahko dobilo za denar vsaj ! najnujnejše kar se potrebuje za obstoj. Mi vemo da bi bilo živ-ljensko vprašanje v domovini i( kaj kmalu rešeno, če bi se enkrat vredila denarna valuta. * Tako. je pa vsem nekam zmedeno in nestalno, da se niti za en sam dan vnaprej neve kako se celo kolo zasuče. Toraj kot smo že prej rekli, j da so nam poznane, prav dobro poznane srčne željf- in težnje onih ki imgjo svoje drage v domovini, h katerim jih žene ljubezen do njih k njim. Saj je ^ninilo že več let odkar jih niso videli. , Vseeno pa bi jim mi svetovali, , ker jim želimo le dobro, da stvar prej dobro premislijo ko . se odločijo, namreč, če jim bo že sedaj mogoče v vsem ustreženo kot si sami želijo. Razna poročila nam povedo, da je v , domovini vsled pomankanja in pomankljivosti prometnih sred. stev, pomankanje vseh življen,-skih potrebščin. Zato bi bilo ; bolje da še potrpimo, ko se bade jo razmerekolikortoliko ublažile in ko bo čas da se sadijo in seiejo razna semena in da. sej tako zagotovimo vsaj ob žetvi ♦_-__• _ za hrano. In potem pa bode že kako šlo naprej. .„ Tudi potniški promet se zna v tem času nekoliko bolj urediti in mogoče se celo visoka pre-voZnina vsaj deloma zniža, do-čim je sedaj potniški promet sila oviran in istotako silo draga vožnja, medtem po si tu še lahko kaj prislužimo in prihranimo, kar bo koristilo jako dosti nam samim našim dragim in naši državi. Seveda, yse nekaj drugega je z onim svojcev, in jih žene le neka radovednost. In ker so ameriški državljani in imajo denar, se bodejo lahko vrnili nazaj, kadarkoli se jim bo zahotelo, dočim bo onim, ki niso ameriški državljani; polegtega pa še morda v slabem finančnem položaju — skoraj nemogoče se povrniti nazaj odkoder so lahkomiselno odšli, Ni naš namen, komu narekovati ali celo komu zabran jevati, ker po našem prepričanju, kot prepričanju vsakega pametnega človeka, je vsak sam svoj gospodar. Mi si štejemo le v 'dolžnos, da povemo svoje mnen. je in če mogoč® tako prihranimo marsikomu britko razočaranje, ki bi ga doletelo prav gotovo pri nepremišljenemu koraku. Toraj dobro premislite in malo potrpljenja ne bo škodovalo. KILA OZDRAVLJENA. Ko sem dvignil hlod pred leti, sem se utrgal. Zdravnik je svetoval edino rešitev—operacijo. Pas ni pomagal. Ko-nečno sem dobil stvar, ki me je ozdravila. Leta .-o pretekla in sem vedno zdiav, dasi težko delam s tesarji; nisem bil operiran, nisem zgubil ure časa, ničesar, a hočem vam poslati popolno navodilo kako se ozdravite, če mi pišete: EUGENE M, PULLEN, Carpenter, 557F, E. MARCELLUS AVE., MA-NASQUAN, N. J. Izrežite ta oglas in ga dajte onemu, ki je utrgan, ker mu moida ohranite j život, ga rešite nadloge in nevarne operacije. San Francisco, Gal. — —V pondeljek zjutraj je požar/ ki je uničil petnadstropni Berk-sliirov hotel, zahteval 28 Človeških žrtev in 30 drugih oseb je več ali manj opečenih in pobitih,- Vseh žrtev še niso dobili iz podrtifi. Goreti je začel ornla hodniku tretjega nadstropja in plamen se je hitro razširil v ozadju,, kjer je zaprl pot na rešilne stopnice. Rešili bi se bili lahko vsi, če bi ognje-gasci imeli daljše lestve, da bi dosegle do petega nadstropja; tako pa so lestve dosegle le do četrtega nadstropja, in vsi pre-riočevalci v petem nadstropju so zoreli. ....... * Wilson imenoval urednika j poslanikom. Washington, 11. feb.—Robert Underwood Johnson, iz New Torka, pisatelj, urednik in eden izmed ustanoviteljev -mirovne lige, je bil danes ime-? novan od predsednika Wilsona za poslanika Zjedinjenih držav v Rini; kot naslednik dosedanjega ambasadorja v Rimu, Thomas Nelson Page, iz Vir-ginije, ki je pred nedavnim podal svojo ostavko. John B. Payne bo minister. Washington, 12. feb. — John Barton Payne bo prihodnji tajnik vnotranjih poslov zveznega kabineta in naslednik predkratkim odstoplega tajnika Laneja. Kakor znano, je g. Payne načelnik ladjedelniskega odbora že izza meseca avgusta lanskega leta. POŠILJATELJEM DENARJA V STARI KRAJ. zdaj pošljemo: ' 500 korn za____$6.50 [ 100 lir za..... 8.50 AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois DESETI BRAT SPISAL JOSIP JURČIČ. "Ali je tod prav do grada, Slemenic ?''vpraša.starega zgu-banega moža, ki je nesel buta- ( ro rogovilastih neobrezanih brezovih vej na hrbtu. '' Ka-aj 1'' zategne dedec z visokim glasom, iz česar se je dalo soditi, da .je gluh. Kvas vpraša še enkrat. "Metličja sem liarezal, met-ličja!" odgovori mož. "Vi me ne razumete, oče! Jaz bi rad vedel, koliko je še do Slemenic in kod moram iti do tja." Stari dedec ga debelo pogleda s svojimi malimi očmi, pa pravi: "Nu, aha, res!" in od. ide počasi svojo pot. Ce ni hotel Lovre s svojo kle-ko ostati na sredi ceste, je moral jezditi dalje, dasi se mu je skoro zdelo, da bi bilo bolje, ko bi se vrnil; zakaj po uri sodeč je mislil, da bi moral po Pe-harčkovih besedah biti že na Slemenicah, ko ne bil izgrešil stranskega pota- Pa kakor bi mu nagajal sovražen duh, ravno zdaj ni bilo nobenega človeka na cesti. Na vzhodu je že mesec kazal svojo polno lice. Črez nekaj časa ugleda mladega dečka s cajnico na rokah, ki mu je tekel ravno naproti. Kraj je bil malo samoten in fante je morda menil, da je ta človek v suknji eden tistih hudih gospodoV, ki hodijo rubit očeta za davek, zato se je ognil 6 ceste na travnik. "Hej fantič! stoj!" vpije jez. dec. "Kod se hodi do Slemenic?" Ali bosonogi deček stisne namesto odgovora svojo kapo pod pazduho in jo udere yo travniku, kakor bi mu bili vsi vragi za petami. Nevoljen je začel Kvas ren-tačiti in se jeziti sam nase in na roditelje, ki tako izrejajo o-troke. Zdaj zagleda tretjega človeka in misli: v tretje gre rado; če še zdaj nič ne izvem, pa se vrnem in prenočim v prvi hiši. Mlada deklica s košarico na glave ga sreča. "Dober večer, Micka!" jo ogovori Lovre ter ji zastavi isto vprašanje. "Moj Bog in Mati Božja!" —odovori deklica, "saj ste že zašli za poldrugo uro predaleč. Ali niste videli velike smreke na samem in s peskom nasute male ceste? Tam bi bili morali zaviti v stran. Če boste počasi jezdili,greva vkup, pa vam pokažem. Ravno prav bode, tako me vsaj ne bo strah." Lovre obrne konja in počasi sta potovala z deklico nazaj. Marsikaj jo je vprašal in marsikaj mu je povedala medpoto-ma, česar pa ne bomo tu sem postavljali, ker bi bilo za res-nobnejšega izmed prijaznih bralcev morda premalo važno. Ko sta prišla do imenovane smreke, mu je razložila, katerih potov naj se ogiblje^da bo prav prišel. "Oblačno je malo, da bi le Bog dal, da bi se mesec ne skril 7,n oblake, pa boste lahko našli"' - "Aha!" — zarohni tu tretji glas in Kvas zagleda čudovitega moža na "cest i -— "aha, dekle, jaz bom že tvojemu povedal, da se* ti z drugimi razgo-varjaš po noči pri mesečini; slabo te bom pohvalil, ha, ha, ha!" / "Kaj»si ti Martinek!" je dejala deklica. "Glej, ta gospod gre na Slemenice. Ti greš ravno to pot in lahko ž njim hodiš." Lovretu pa je pošepnila na-tilioma: "Nič se ga ne bojte: dasi je raztrgan, bos in grd in nima prave pameti, pa je pošten. On je deseti brat, pot dobro ve. Lahko noč!" II. Povsod noznan, nikjer doma, kjer vleže uro se poslednjo, tam smrt mu domovanje da. Fr. Levstik. Kdor pozna življenje, dejanje in nehanje, misli in prepričanja, kakoršna so bila nekdaj po pripovedih naših starih slovenskih očakov, ki hvalijo, gluhi in slepi za spačeni novi svet, vedno le svoje .čase in dni svojih prednikov, ta mi bo pritrdil, da je bilo pred štirideset in več leti med našim narodom veliko več poezije kot v današnji s uho ti. Kje se zdaj zgodi še kaj čudovitega! Kdo dandanes še kaj ve? Le kak sle-parček še pride, da človeka o-peliari. Tako pravijo dedje. Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprešnjih časih se je pa vendar kdo vča-si naletel, ki je, rojen deseti sin iz matere in obdarovan s čudovitimi lastnostmi in zmožnostmi, hodil preganjan po božji namembi od hiše do hiše po širokem svetu, povedaval za srečo, pokazoval zaklade, pel pesmi in pravil pravljice kakor nihče drug. Ljudje so ga častili, radi videli in mu dajali živeti in spati. Pač pride v kako hribsko dolino še zdaj sem-tertja kak raztrgan in umazan peripatetikar, ki mu robato pravimo po domače berač, in se izdaja za desetega brata; toda svet je postal neveren in manj gostoljuben in tudi naši deseti bratje niso več tisti kot nekdaj; malo vedo in — kakor o-Četje trdijo — niso drugega kot sleparji. A vrnimo se rajši k svojima I popotnikoma- Tiho je korakal človek, ki ga je Lovretu deklica imenovala desetega brata, konju pred gobcem in mladenič je imel časa dovolj v mesečini opazovati to čudno podobo. Bil je človek ,kakih štiridesetih let, toda hrbet mu je že hotel lesti v dve gubi. Na sebi ni imel drugega kot srajco is najdebelejšega platna, kakor ga sprede slovenska mati, dolge platnene hlače, nekdaj na črno pobarvane, zdaj že zarjevele in pod koleni jako blatne in razcefrane, na glavi pa mu je čepel rjav klobuk s širokimi krajevci, prevezan črez oglavje z belo nitjo. Da mu hlače niso uhajale, je branila usnjata oprtavnica, razpel, jana na križ Črez ramo. Ve? černi zrak je bil precej hladan, Lovretu se" je celo mrzlo zdelo, vendar je stopal deseti brat bosonog. Da bi pa kdo ne mislil, da nima Čevljev, jih je nosil z bekovo trto prevezane črez ramo. Kaka dva pota se jer ozrl nazaj na Lovreta ter ga ostro ogledoval. Pri tej priliki je Kvas videl obleki popolnoma primeren obraz. Lice je kazalo kosti, ki so imele voljo in nagon dati vsemu obličju štirio;-glato podobo. Strani sta bili upadom in široki nos je molil ošabno nosnice v zrak. Nad malimi sivimi očmi so se v sredi zrasTte obrvi predrzno visoko vihale gori v čelo, "ki se ga ni veliko videlo iz zmršenih las. Dasi ga je bila deklica potolažila. da se ni treba bati desetega brata, veadar je Lovreta nek i čudno izpreletelo, ko je bil n a širokem polju ponoči sam s » takim ne malo neznanskim člo- J vekom. Ko je paopazil črez i nekaj časa v dalji luč, ga je to j ohrabrilo nekoliko in si ie mis- l lil: "Kaj mi more storiti? j Enega samega se ne bom bal." i Da bi prej minil čas, začne po- j govor ž njim. "Koliko je še do grada?" "Prejden pojdejo spat, boš tam!" odgovori deseti brat z glasom, ki je bil vse drugo prej kot prijazen. "Ali ste vi znani z gospodo?" vpraša dalje Lovre. Njegov drug se grozovito zasmeje, potem pa reče: "Ti si šema! Zakaj me pa vikaš? Jaz sem Martinek Spak, deseti brat kakor vsi otroci vedo! Če nočeš, da bi se ti kdo smejal, ki je bolj neumen kot ti, me pošteno tikaj, pa utegneva biti še prijatelja v teh letih, kar boš šomoštraril na Slemenicah " "Kako pa veš, kdo sem?" vpraša Lovre čudeč se. "Saj si me vprašal, če sem kaj znan na Slemenicah!" odgovori Martinek in se zopet smeje na vsa usta. "Čudni graščaki morajo to biti, h katerim pridem, da zaupajo vsako izpremembo v svojem družinskem in domačem življenju takim ljudem," je mislil Kvas sam pri sebi. "Ker je videti, da so ti povedali, da pride tak in tak človek," reče Lovre, "moram misliti, da si star znanec v gradu. Zato mi lahko poveš, kakova je gospodična, gospa in gospod!" "O prav lahko ti povem," odgovori Martinek. "Pa nočeš? Zakaj ne?" "Ti nekaj rad poprašuješ," odgovori Spak. "Zato mi moraš dovoliti, da te še jaz eno reč vprašam. Kako sem ti kaj jaz všeč?" Rekši je čudoviti človek Kvasa tako ostro pogledal s svojimi malimi svetlimi očmi, da je bilo mladeniča skoro strah. Vendar na misel mu je prišlo njegovo smešno vprašanje pobesil je oči in s posiljenim smehom je odgovoril: "Prav dobro si mi všeč, prijatelj, zakaj pa ne?" "No, jaz ti bom povedal, da mi tudi ti dopadeš. Mislil boš morda, da je to pač vse eno, pa ni taka. Martinek Spak, deseti brat, in kakor bi se še lahko imenoval, ti pride še prav v sili, zato si ga le dobro oglej. Zdaj ti bom povedal najprvo to, kar si vprašal. Kakova jq gospodična? Da mlad človek, posebno če še ni grd, da bi ga pes oblajal, — kakor pravijo, da sem jaz — rad poizve za deklico prej ko za baburo, to je že stara reč. Z grajsko Mani-co se midva prav dobro pome-< niva. Morda si videl v mestih že lepšo, ali pa ne. Gospod in gospa tudi nista napačna, pa to boš že še vse videl in izkusil." "Ali si ti že dolgo tu v okolici?" vpraša Kvas. "Kar mi je mati umrla," reče Spak nekako zamolkleje pri tem vprašanju. "Kje si pa doma? Kako jo to, da po svetu ne hodiš, ker praviš, da si deseti prat?" "Jaz sem doma, kjer so dobri ljudje, kjer po mojem jeziku govore. Nimam svojega za-pečka, pa se ne pritožujem zato. Če ne verjameš, da sem deseti brat, pa pusti. Misli kolikor hočeš, pa malo govori, če nočeš, da se ti kaj zgodi. Zdaj pa molči o tem in kaj veselega govori. Jaz imam pos-končne in vesele ljudi rad. Juhe ja, hojsasa!" Tn kakor bi bil naenkrat ves drug poskoči od tal, zažene čevlje z rame daleč od sebe proč in leti zopet po nje. Kvas ni mogel razumeti vsega tega. "Ta mora biti malo prismojen," si je mislil. "Ali znaš peti, prijatelj škric?" ga vpraša Spak. (Nadaljevanje na 7. strani.) i L5J G!J rwi rwi [wj rwi prj twi nn w nn rwi jm nn crn CSJ i Abstracts of Title to all Real I E Estate in Will County. Joliet Title and j Gaurantee Co. j i t Kapital $50,000.00. [ I A t ; Kadar kupite HIŠO ali ZEM [ LJIŠČE, pridite, da Vam ure | ! dimo abstract. [ 1 t ! Phones: 421 and 422 [ 1 I ] CHAS. N. HOSSACK. Mgr. I ] I ] 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. I I .. .. . . ...... I W. O. MOONED PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg, Joliet Ko imate ,«aj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni HANSEN (£ PETERSEN CO 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ Stenski paoir po 10c roll in več. Barva za hise po $1.95 galon in več Vse barve. Barva za Ford $1.25. Najbolj!« ičetk«. Garnsey, Wood & Lenno« ADVOKATI Joliet National Bank« Bldg. Oba tel. 891. JOLIET. ILL National Studio R. r*AWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča • rojakom in rojakinjam ob priliki že-mtovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, A? NO. ZMLET KAMEN. OPEKO VODOTOCNE ŽLEBOVE, te- vse kar spada v gradivo MEHAK IN TRD PREMOG Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 Metropolitan Drug Store N Chicago 4 Jscksoa St» Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLtti HJ amJh a vcUjm ttdmt ta tmw m. REVMATtZHU SLABOSTIH » ČLENKU HROMQST1 PLJUČNIH M PRSMH BOUBM0 BOLEST! . KOLKU MRA2ENJU . ŽIVOTU BOLESTIH . iLENKJH VNETJU 0FKSW MM NEVRALQJl PROTINU PREHUJENJU OTRPLOSTI K&C BOLESTIH . LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLEST« » KRIŽU * huceu KAJUU / ko Vam >padajo lasi ali ste jih mogoče že zgubili potei. rabite ALPENTINKTURO od katere Vam v 6stih tednih krasni in gosti ladjo zrastejo, moškim, ženskam in otrokam. Za moške, ako želite imeti krasne goste in dolge brke potem rabite ALPENPOMADO od katere Vam v 6stih tednih krasni brki popolnoma zrastejo Imate li REUMATIZEM ali trganje v rokae, nogah ali križicah potem rabite AVahčič Fluid najuspešnejši na svetu oi katerega, si najstareši Reuma-tizem v 8smih dneh popolnoma odstranite in se ne povrne več. Rane, opekline, hraste, bule turove it grinte odstrani Elza poinada v par dneh popolnoma bi ko. da se 110 pozna kje je bilo. Potne noge, kurja očesa, bradovce. ozebline in de-bolo kožo 11a nogah v par dneh popolnoma odstra nim popolnoma- Ako imate sive lase potem rabite Brosliu tinkturo, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Pišite takoj po cenik ga pošljem zastonj. FARRA za sive lase od katere postanejo lasi kakoršne ste imeli.v mladosti sicklenica $1.73. Kedor bi moja zdra. vila brez uspeha rabil mu garantiram za $5.00 JAKOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, O. Rojaki in rojakinje! Kadar fanat« ka, moške ali ženske obleke ali perila n očistiti in gladiti, ne pozabite nt našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnnt Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. Joliet Steam Dye Hoose Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cau Chicago Phone 4444, N. W. 483. ffiffiSSffiiBSeaSBBBSfflBBSSBEffini si ffl i Oscar J. Stephen | Sobe 201 Id 2Ctt Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS g I JAVNI 1 NOTAR C* i ffl ---— 9 ffl Kupuje in prodaja zemljišča ffl ® v mestu in na deželi, gj Zavaruje hiše in pohiitva pro- gg ffl ti ognju, nevihti ali drugi po- ffl ffl škodbi. ® Zavaruje tudi življenje proti ® nezgodam in boleznim, ffl Izdeluje vsakovrstna v notar- ffl ffl sko stroko spadajoča pisanja. ffl ffl __ g -- ffl Govori nemško in angleško, ffl SffifflffiBffiffiSBfflfflffiBBfflfflfflBBfflffifflffl s sswsiWEtfiffi s m » m a®«®!«« I Homewood Coal i | tf Yard # 1 £ G. MIKAN, MANAGER Ifi i Trd in Mehak; Premos i Uj - ter drva in kurivo ® y; North Broadway oliet, III. >fi ffl PHONE 4801 ffl ®K@l!fiffl!li a saw ElffiSlifiiaHilSSIiai Zdaj je čas kupiti žive ali o-čiščene prešiče, da si naredite doma meso in mast po nizki ceni. Mi jih imamo in pripeljemo na Vaš dom. J. C. ADLER CO., Pohne 101. —Adv. Zaupno zdramlo dela čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spoJbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko pdVišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine/ in tudi lekarja stane stvar več. ni bilo mogoče draginji * okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo aa nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ . Grenko Vino ■ torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učim, da bol zgubi svoje stališ«^. Izmtd vseh boleani jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Tfinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah |\|CD ICV I INIMPNT prodrcre V8el1- "SitnQ je ponoči prihajati, n. ali bi ne mogel tod v kaki krčmi prenočiti?" vpraša Lovre. T_ Ko ne dobi odgovora, ae ozre ft in pogleda za Martinom. Nikjer ga ni bilo. Lovre si ni mo-Q0 gel razložiti, ne kam, ne zakaj, ne kdaj mu je izginil. Ostalo 3n mu ni drugega na izbiranje, kakor po belo posutem potu jezditi v grad, ki ga je imel pred et očmi . Na Slemenice ga je peljala'de pot proti zadnjemu majhno na-! sir vkreber. Grajsko poslopje je sa: bilo precej prostorno, štiriogla- da to in v dvoje nadstropij. Dasi- da ravno je bilo zidano, kakor se mi je dalo soditi iz stavbe, že v to< novejšem, to je ne v srednjem sil veku, poznalo se je vendar, da šti so stavitelji malo imeli v mis- taJ lih take čase, v katerih je do- tit bro, če se donr da braniti. Zato Gc je imel okrog in okrog spodnji na del zida obliko male trdnjave vil in majhna, jako zamrežena ok- jal na. Gosto sadno drevje je ras- lej tlo okrog in okrog gradu po m< liribcu, samo proti severu je bil sti svet nekaj bolj kamenit in gol. s t Zato so tam stali hlevi in druga gospodarska poslopja. Zdaj lej se je svet naglo vzdigoval do ze strmega holma, na katerem je ni, Kvas na hiter pogled opazil ro- en govilasto zidovje, razsip stano- st] vanja nekdanjih gospodov na dr Slemenicah. v gr Luč, ki je gorela v gradu do zdolaj in v prvem nadstropju, ga -je prepričala Kvasa, da druži- pc na in gospoda še ne spe. -na ;; Prišel je pobič lep in mlad; di pa kaj mi je prinesel, ie prašala ga nisem, povedal mi ni. _ tl] Narodna pesem. N e V zgornji sobi slenreniškega gv grada je bila okrog mize zbra-11a mala druščina: gospodar z ženo, hčerjo in malim sinom, ^ pa Marijan Piškav, sin sosed- rg njega lastnika 11a pristavi Po-lesku, komaj četrt ure od Sle- „ menic. ce Benjamin G* je bil meščanske rodovine in ni mogel ošab- 12 1 110 šteti plemenitih prednikov, ki bi si bili v boju tako ali tako 1 čast pridobili, tudi niso bili 111 ■ njegovi pradedje še tako dolgo naseljeni na Slemenicah, da bi 11 [ bil mogel' gospod Benjamin t svoj predevek brati v starem n-slovenskem kronistu Valvazor- 21 x ju, pa imel je jako dosti zemlje, u lepe bukove gozde, precej velik vinograd, osem parov konj in j eelo čredo rogate živine — in b to je bilo, s čimer se je graščak b 5 bolj ponašal, kakor če bi se bil t< mogel sklicevati 11a celo vrsto 1 slovečih pradedov. Ko se za- 11 1 čenja naša povest, je imel Ben-. j ami 11 že črez petdeset let, kar d 3 so pričali semtertja osiveli las- k . je, vendar mu je bil ohranil k 0 čisti zrak, v katerem je živel ^ . od svojega dvajsetega leta, kar » 1 je bil šole popustil, še neko a mladeniško svežost, vsled kate- r re je nosil še vedno pokonci d r svojo nenavadno visoko posta-e vo. Obi-az njegov je bil večji- j e del vesel in to je beliko pripo- g j moglo do tega, da lica in čela s Jiiso razorale tiste črte, ki nam d ■t človeka delajo starejšega, ka- i kor je v resnici. Nočemo se- 1 [I gati v njegovo življenje nazaj, g tu povemo le dve reči, namreč č ; da je bil precej po zgodnji smr- i e ti svojega očeta vzel svojo se- c danjo ženo, ki je bila še bolj t je miroljubnega značaja kot on, 1 a in pa da je prodal staro opuš- 1 čeno pristavo Polesek z nekaj a zemljiščem vred nekemu pri- ' li seljencu, do tačas neznanemu 10 gospodu Piškavu, in tako po-ravnal dolgove, ki mu jih je bil zapustil oče. m Roditeljema nasproti je se->a dela deklica, stara kakih triin-a- dvajset let. Manila je bila pr. : se vorojenka in edina sestra ko- 11 maj devetletnega Balčka. Postave je bila bolj očetove, za- ti, kaj prej bi jo bil človek imel č- za veliko kakor za majhno. Iz . modrih oči je sijala neka mila re neskrbna in malomarna otož-k- nost, ki je delala bledo lice še o- veliko lejše in je skoro vsake-ij, ga morala nekako čudno ganilo ti. Njena rdeča usta so se le a- malokdaj nasmehnila. Pa ne jz- morda zavoljo tega, da bi bila ed kaka skrivnost morila deklici mlado srce, to ne; sama ni ve- dela, zakaj se ji včasih ne ljubi smejati, ko se drugi smejejo, di sama ni vedela, zakaj ni vesela, pj lasiravno si je morala priznati, n] da ne pogreša ničesar. Oče je g( mislil, da izvira ta lastnost od tod, ker preveč- bere; pa ker je silno ljubil svojo edino, izmed štirih rojenih pri življenju o,s-j ^ talo hčer, zato. .ji ni hotel kratiti veselja s tako prepovedjo. tr Gosti lasje kostanjeve barve tr nad visokim čistim čelom, pra-vil ni obraz in vsa rast ji je da- Je jala nežno, čeravno ne posebno m lepoto. Bila je nekaj časa vre mestu, večji del svoje omikano, sti in znanja pa si je pridobila ol< S Hjabnur liehn 892 Young Bldg. Advokat Joliet, lil. FRANK E. VRANI C H AR Zavarujemo hiše, pohištva in druge stvari proti vsem poškodbam. Kupujemo in prodajemo hiše, lote in zemljišča. Posodimo V m denar. Notarska in vsa v sodnijsko stroko spadajoča dela natančno izdelana. Pekoče grlo, bolečine v prsih znamenja influence. Dajte grhi in prsim oživljajočo vdrgnit ev s Pain-Expellerjem ter pokrite prsa s sukneno obvezo. Ne izpostavljajte se potom zanamarjanja prehlada vnetjem, pljučnici, intluenei in drugim nevarnim boleznim. Kupite I'ain-Kx|>cller danes v va8i | lekarni, 85 iu 65 centov steklenica Pii-k stni ima naSo tvorniSko znamko "SIDRO" 4* Ne jemljite nadomestil ali posnetkov. F. AD. RICMTER & CO. 326-330 Broadway, New York O Filipinskih otokih. Bagnio, Filipinski Otoki, 27. Nov.—Cenjeno uredništvo:— Kakor smola, še vedno zaznamujem čas tu na daljnem vshodu; kmalu bode že tri in pol leta minulo odkar sem pri- J jadral v to deželo, trdno prepričan, da jo čez dve leti zopet zapustim, toda bode morda dvakrat dve leti predno se vrnem nazaj v obljubljeno deželo, če jo sploh še smem tako imenovati. Vojaki, ki so v zadnjem času jeli prihajati tu sem, jo nič. kaj ne pohvalijo, in prepovedujejo, da se je mnogo spreobrnilo zadnja leta v U. S. Pritožujejo se pa posebno radi velikanske "suše", ki vlada sedaj po vsej deželi. Pravijo, da kontra je suha kot sahara. No, če je to res, se jim prav nič ne čudim, da prihajajo na Filipine. V tem oziru so pri nas še popolnoma nebesa, obljubljena dežela za vsakega, ki ga rad "cukne". Tukaj se še vedno po stari navadi cedi rujni'' San Mugil". Po vsem orijentu šir rokoznana pivovarna sv. Mihaela v Manili ga še vedno vari z polno paro, toda nič gotovega ni koliko časa bode to še trajalo, ker tudi tukaj so "su-hači " pridno na delu. Tudi z močnejšimi pijačami, viskiji in šnopsi iz vsih delov sveta, smo dobro založeni, posebno pa so preplavljeni z neke vrste brinovcem (gin-om), ki se zdelu je v Manili in je po ceni kot voda. Po moči bi se dal meriti z starokrajskim šnopsom, samo da je še bolj strupen, kot zadnji, če se ga neizmerno uživa. No, in takih nezmernežev pa je žal, posebno med nami vojaki, prav lepo število in nad marsikaterim vojaškim grobom na Filipinih bi se lahko dalo napisati: vzrok smrti "Qin". V-tem oziru vsa čast domačinom Filipincem. Oni niso pijanci; le malo kedaj se vidi v javnosti pijanega Fili-pinca; taki postanejo narbrsi šele potem, ko bodo do vrha civilizirani. Drugače so razmere na Fili-•pinih kot povsod, in v marsičem morda še slabše. Draginja je velika, in po nekaterih provincah ljudje stradajo, ker primankuje riža. V Manili so ga pred kratkem delili na karte, kot med vojno v Evropi. Delavec je na Filipinih zelo slabo plačan; za rokodelca domačina je $1.50 že posebno dobra plača; navadjii delavec pa zasluži od 15 do 50 centov na dan. Delavske organizacije sc na Filipinih še v povoju. Poskusili so z štrajkom na poulični železnici v Manili že dvakrat v tem letu a obakrat so propadli. Obakrat, kakor hitro je bil štraj napovedan, je civilna vlada tujerodnim baronom, ki so lastniki železnice takoj priskočila na pomoč, in postavila oborožene straže na vse vozove, da se tem hitreje zatre ta kruti "boljševizem." Zdravstveno stanje na, Fili-> pinih ni ničkaj povolji. Je že v navadi, da so kužne bolezni v tropičnem podnebju skoraj vedno navzoče, a letos pa so tu na Filipinih še posebno delavne; kolera je letos zahtevala tisoče in tisoče žrtev, posebno domače so tudi koze, grržja, vročinska bolezen in sušica. Gobo v^e v pripeljejo iz raznih delov otokov vsako leto po par sto v gobovsko kolonijo, tudi trankaza ali influence, je imela bogato žrtev. Med vojaki in sploh belokožci, so slučaji teh bolezni le redki; griža jih še največ zasači. Bral sem tudi i pred kratkim v časopisu, da se i je pojavilo v pristanišču No- 1 garski na Japonskem na voja- < Skem transportnem parniku i več slučajev kolere med vojaki s in mornarji. Parnik je bil na potu iz Manile v San Francis-ko. Sedaj mora biti vsak vojak najmanj tri dni v kvaranti-ni predno sme odpotovati ia | Manile. -1 | Vreme smo imeli letos na Filipinih nenavadno deževno in viharno. Kakor znano, poseb. no tu v severnih Filipinih, sta dve sezoni, suha in mokra; su- j ha traja nad 8, deževna pa nad 3 mesece, in ti so navadno Ju-! nij Julij in Avgust. V zadnji suhi sezoni sem bil v Ameriki,' kjer nad 4 mesece ni padlo kap- j lje dežja, tako da je bilo vse suho in rujavo in je jelo že pit- j ne vode primanjkovati, a pred par meseci pa je blo vse mesto 1 pod vodo, tako da so se vozili i z čolni po ulicah. Jaz še nisem videl v svojem življenju toliko dežja, kot ga je padlo letos v imenovanih treh mesecih j tukaj. Nad en mesec nismo vi-deli solnca in poldrugi mesec je bila pot zaprta od tu do Manile, ker je raztrgalo pota in odneslo mostove. Kot je razvidno iz poročila, ki ga je izdal tu, po vsem vshodu slavni vremenoslovec, Jezu. ( vit father Coronas, pade v Manili povprečno 76 palcev dežja . na leto, a letos ga je padlo sa- . mo v teh treh mesecih do 120 1 palcev; v enem samem dnevu t dne 29 julija, ga je padlo 11 Vg ■ palcev. Dež je po navadi spremljan z hudim viharjem; posebno "tajfuni" napravijo ■ vsako leto mnogo škode na , morju in suhem; letos sta bili , že dve večji ladji razbiti v fill- ( pinskem vodovju. Tu pri nas , smo imeli posebno silen vihar , v noči od .20. do 21. avgusta: ■ dne 20 augusta dopoldne smo , dobili brzojavno svarilo iz " centralne vremenske opazoval. ( nice v Manili, da bode pozne ^ zvečer ali v noči potoval hud' vničevalen tifun skozi tale del. otoka; dasi nas ni zadel v sre- , dišče, bil je najhujši vihar kar . sem jih doživel. Okrog 5 ure popoldne je lavno pred mojim stanovanjem vrglo nad 100 let staro drevo ob tla. Pregovor pravi: "kdor moli. ti ne zna, naj se na morje po- < da", toda izprevidel sem, da v takem viharju se marsikdo tudi na suhem uči moliti. Mno- , go ljudi se je zateklo na varno to noč v tukajšnji dormitorij, ki je zgrajen iz cementa. Bral sem članek v enem tukajšnjih časopisov, ki prav>i, , da Manila ni narvročejše me- , sto ha svetu, toda zavzema d-rugo narvročejših mest. Naj-mokrejše mesto na svetu je Ohera Punji v Ossam, Indija. Tam pade povprečno 458 palcev dežja na leto, potem sledijo Vera Cruz, Oelon, francoska Guiana, San Domingo, Valdivia Chile, z 106 palci itd. Takoj za Manilo pride Bombay z 75 palci, naj mokre jše mesto v Z. D. je Mobile, Ala, z 62 palci. V temperaturi je San Domingo najvročejše mestu na svetu, z 81 stopinj farenheith povprečne vročine na leto in Manila sledi z 80 stopinjami. : Toda vročino v Manili ni tako ] neznosna kot ona vzhodnih Z. ■ D. mest. Ob nekaterih polet- i nih dnevih, še nisem čul o slu- .< čaju solnčarice na filipinih. i Noči so navadno hladne tukaj, > to je v nižavah a tukaj v go- ( rah; kjer sem jaz sedaj nasta-j njen, so pa naravnost mrzle; < rabimo po tri odeje skozi celo ; leto. • • j j Filipinski otoki so mi sedaj i precej dobro znani, skora "od i nog do glave". Ko sem zapu- i stil otok Midenao na jugu sem s bil nastanjen eno leto v Manili, > od tam pa sem bil pred dobri- i mi 8. meseci prestavljen v gor- i sko provinco kraj Bagnio. ] j Baguio pomeni v Igorotskem jeziku veter, in leži 280 Km. severno od Manile in 1500 M. visoko nad morjem (na Fili-pinah je v rabi še iz španskih časov moderno metrska mera in je uradno mera filipinske civilne vlade; stare Novetove komolce se rabi samo še ne An-'gleškem in Z. D.) V gorski provinci severnega dela otoka Luzan severno od tu leži provinca Benguet, kjer žive skoro izključno Igoroti, proti zapadu j leži Lingagen zaliv in Kitajsko morje, proti jugozapadu i se dviga 2232 metrov visoka gora Sv. Tomaža, in proti severovzhodu pa še par nekoliko i višjih gor. Toraj naš kraj je I prav v srcu filipinske Švice. : Naša Vojaška postaja Camp 'John Hay, leži tik ob mestecu j Baguio. Baguio je malo a i-i menitno mestece radi zdravega podnebja in krasnega kraja. Tu ima civilna vlada svoj gorski kapitol; ko je bil za gover-nerja na Filipinih Forbes, se i je preselil z vsim osobjem tu sem v vročih mesecih—marcu aprilu in maju. Zadnjih par let pa so Filipinci preveč zaposleni za neodvisnost, zato ni. majo časa za selitev. Učitelji in učiteljice iz vseh delov otokov se priselijo tu sem v svoj Camp vsako leto, za par mese-cov. Governor filipinski ima tu svojo gorsko palačo in tako tudi naš vojaški poveljnik Filipinov ima ti?na postaji na-prijazriem kraju svoje letovišče zkrasnim vrtom; tudi častniki imajo tu svoj dormitory. Zapadno od nas na sklanatem hribčku "Mirodor" imajo Je,-zuviti svoj observatorij "vse vladne vremenske opazovalnice so izročene Jezuvitom v o-skrbo) v njih bližini po imajo Očetje Domini konci svoj klo-šter, veliko krasno poslopje, zgrajeno iz cementa. V mestu Bogi u vzdržujejo šolo za dečke in deklice tu splošno pri. ^ljubljene belgijske sestre. Župnik bogiški je Belgijec in več belgijskih misijonarjev deluje tu v gorah med Tgoioti, ki so1 po večini še pogani. Kraj tukajšnji nima prav j nič podobe, da leži v pasu tro pičnega podnebja. Drevje je' izključno borovje (Pine) in raste proprot kot v domovini.1 Podnebje je hladno, posebno noči, vsa vojaška poslopja so1 opremljena z pečini in "fire1 place", tako da ob večerih lahka zakurimo. Postaja je o-piemljena z elektriko, ki jo prod z vaja vodna sila zato se dela, sveti in kuha po večini z ejektriko tukaj. Pride se iz Manile tu sem 1})5 km. po železnici, ostalih 85 p« p„ poti,1 ki je najslavnejša tu na Filipinih, pa (udi najdražja, zgrajena z ameriškim dolarjem. Tudi j tu v Bogiu imajo precej daleč na okrog po hribih krasna po-' ta za človeka, ki lastuje auto' in ima zraven še dosti pod pal-1 ceni je.kraj kot nalašč. Prebivalci teh krajev so po večini Igoroti ki žive raztreše-1 ni po celem gorovju; po šegah' veri in življenju se piecej razlikujejo od Filipincev, v nižavah, inprav malo občujejo med seboj. Igoroti so po večini še poganij imenujejo jih glavolov-y (head hunters), ki še sedaj imajo ponekod okrašena svoja stanovanja z človeškimi glavami, ki so jih priborili v boju z svojimi sosedi. Več glav si eden pribori, tem bolj se ga s-poštuje, toda te navade so se skoraj že popolnoma odvadli, ali boljše bilo, so primorani se ■ je odvaditi. Dasi je tu podnebje najhladnejše na Filipinih, vendar Tgoroti nosijo nai" manj obelek med Filipinci, ra-znn imenovanega "gee strina" z katerim je prepasan, mu je najljubša ona obleka, ki jo je podedoval od našega starega pradeda, rftjnega Adama. Žive Igoroti zelo priprosto in revno, njih glavna hrana je, razun drugih korenin in zehmjav, s-ladki krompir (komoti) in riž. Videl sem večkrat ob nedeljah na trgu male otročiče jesti zelene kumare prav v takem stanju kot jih pripravi na. rava, in to je bil najbrž zaju-terk; najslajša in narimenit-nejša hrana pa je Igorotu pes. V Baguio imajo posebni pa sji trg, kamor vsako nedeljo pripeljejo na stotine teh žival, kjer barantajo za nje, kot pri-nas' za prašiče in krave. Med Igoroti ni deluhov in trebušni-kov, toda so zdravi, lepo in čvrsto izraščeni. Voščim vsim čitateljem in čitateljicam Am. Slovenca vesele Božične praznike in srečno Novo leto in' pošiljam gorkih filipinskih pozdravov! Sgt. Jacob Cuznar. Za kratek čas. Nekaj najboljših Nasredinovih burk. j i Arabec Nasredin imej je jako hudo irositno ženo, s katero se ni mogel nič kaj razumeti. Nekoč proti večeru nastane med njima -velik kreg in — pretep. Sosedje, ki so vse slišali vprašajo druzega jutra nezadovo-ljenega zakonskega: "Kaj pa sta imela sinoči z ženo, da je bilo toliko hrupa in da je naposled nekaj zaropotalo po stopnicah?" "Kaj sva z ženo imela? Nič! Samo nekoliko divja je bila po stari navadi in ker se ni vedela pomagati v svoji hudi jezi, v-darila je po mojih hlačah s tako silo, da so se zvalile po stopnicah." "Ah, kaj nam boš lagal! Če bi bila žena same hlače potoči-la po stopnicah, tedaj bi ne bilo toliko ropotale!" "No, če pa že hočete in morate vse vedeti in tdi to, kar ves celo nič ne briga, povem vam tedaj golo resnico!" godr. nja Nasredin in.nadaljuje: 'Mo-in žena potočila je ros hlače po etonnieah, a da so naredile toliko ro.jota, tega sem kriv jas s;nn> ker sem -— v njih tičal!" Nasredin, ki je imel nekoč na svoji strehi nekaj popraviti, pade po nesreči na tla in se moč nopobije. Na njegov klic pribite od vseh stranij sosedje in drugi ljudje, zanesejo ga v hišo in ga začnejo nadlegovati z v-prašanji: "Kaj si pa delal, da si dol padel ?— Kje te boji— Kaj te boli!— Te hudo boli? — Si se hudo vdaril?" i To govoričenje in izpraševanje je jezilo šaljivca in ker mu I tudi vsled bolečin ni bilo govoriti, zato vse skupaj nevoljno I zavrne: "Čemu me toliko izpra. išujte po nepotrebnem! Kdor hoče vedeti, kako in. kakšna je taka reč, gre naj sam na streho in naj — pade žnje!" STENSKI PAPIR Valifca ulu* ▼ukoTUtnih barv, olji ia firnaiav. Irrriujtjo •• m bar varaka iti« t«r obaianje »t«n»keB> papirja p« nizkih ccnah. A lexander harass rl Chi. Phone 376 %J N. W. «7 1» JaffwaMi It IOLIKT, IL1 Slovenski čevlar Se priporoča vsem rojakom za popravljanje čevljev vseh vrst; dobro delo, cene zmerne STEVE MAROLT Ruby and Summit Streets Joliet, Illinois. POZOR XOJAXINJII 1 Ali < eatc. kje je dobiti najbolj i« m* - se po najnižji ceni? Gotovol V mesni'ci ' Anton Pasdertz >« dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejie meao Vse po najnižji ceni. Pridite torej ii poskusite naše meso. L Nizke cene in dobra postrežba t* t nai« geslo. ' Ne pozabite torej nas obiskati i našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street * . i. • t- . ' ■ : ••- ■ ' c v ' •••'• Chic. Phone 2768, N. W. Phone 1113 Both Phones Greenhouse: 327 Store: 227 | LABO:; FLORISTS Vrtnarji in trgovci vse vrste svežih cvetlic, palm, , ferns, dreves, grmičja in raznih ! drugih enakih predmetov za j vse prilike posebno za Svatbe in Darila. -u-- Greenhouse: Raynor & Mason Store: H°bbs Bldg. JOLIET, ILL. Telephone 2986 —o— HRVATSKE IN SLOVENSKE GOSPODINJE —o— vedo dobro, da pri nas dobe najboljše blago po zmerni ceni. Imamo najboljše sveže in prekajeno meso, šunke, klobase in perutnino. . Se priporoča za obilo naročila. -o—:— ANDREW T I J A N Grocerija in Mesarija 200y2 Ruby St. :: Joliet, 111. GOSPODINJE -o- so prepričane, da dobe najboljše sveže in prekajeno meso in klobase, istotako vse vrste moko in grocerijo v prodajalni JAKOB ŠEGA Phone 4865 210 Ruby St. :: Joliet, III. -o- Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospoidnjam za od-jemanje in jim jamči dobro blago, mero in postrežbo. DRŽITE LIBERTY BONDS! -o- Ak ojih morate prodati, mi jih kupimo za gotov denar. Najvišje gotove cene in na-raščen interes do datuma pla-Samo. Ni treba jih prodajati ceneje ampak prinesite ali pošljite .lih v reistriranem pismu na -o- Franklin Investment Oo. 119 N. Chicago St. Room 308 Honrs: 9—6; Saturdaj 9—8 A. FISCHER., Amerikanski odvjetnik (advokat) i javni bilježnik. Obrati-te se k meni sa poputnim pov-jerjenjem u sudbenim poslovi-ma i sto se tiče pasoša i income taksa.—Takodjer prodajem šif-karte na sve linie i šaljem novae na sve strani svijeta, točno i pošteno. 911 Collins Street Phone 2419 JOLIET, ILLINOIS. 155 Clark St. Tel. Central 6167 CHICAGO, ILLINOIS. Telefon 1082 Slovenskim in Hrvatskim gospodinjam priporočam svojo Grocerijo in mesarijo Poskusite kupiti pri nas, kjer boste gotovo bolj zadovoljni, kajti tu boste našli najsolidne-jo postrežbo in najnižje cene za najboljše blago. __________ GEORGE SVETLICIC Grocer in mesar 319 Ruby St. :: Joliet, III SEDAJ SE NUDI IZREDNA PRILOŽNOST vsakemu rojaku in rojakinji, da pristopi v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu 'ali kje drugje. Ako hočete pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejeti. Ce niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu. Društvo Sv. Družine (Holy Family Society) štev. 1. D. S. D., Joliet, Illinois Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse". Odbor za leto 1920: Predsednik.......... George Stonich Podpredsednik......John Kramarich Tajnik ..............'....Jos. Klepec 1006 N. Chicago, St., Joliet, 111. Zapisnikar............. John Barbich Blagajnik........Anton Nemanich st. Reditelj ...............Frank Kocjan Nadzorniki: Jo.sepli Težak, John Petric in John Štublar To društvo ima že nad $3,500.00 v ibolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 6215.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00 je to toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen, podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih Mesečnina se plačuje društvu vedno-vnaprej. K