Leto 7. 24 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 31.12.1960
PROŠNJA IN POZIV
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA izpolnjuje važno nalogo in njeno delo je že rodilo lepe sadove. Skupina slovenskih kulturnih delavcev ohranja ideale slovenske .duhovnosti ko ustvarja na po'ju znanosti, umetnosti, kulture. Podporo in zaupanje je uživala že od poeetka. Iz globoke ljubezni do slovenstva izvira vse to delo, ki krepi in množi tudi delavnost na verskem, socialnem in političnem polju. Naše kulturno delo koraka vzporedno s tokovi, ki oplajajo vse človeštvo; naše bivanje v zamejstvu dobiva s teni poseben pomen in vrednost.
Napori pa bodo brezuspešni, če ne bodo sloneli na medsebojnem razumevanju in podpiranju. Delo bo začelo hirati, ako se za njegovo usodo ne zavzamejo vse plasti našega naroda; prav vsi mu moramo priskočiti na pomoč v čim večji meri.
Slovenska kulturna akcija se ob začetku novega knjižnega leta obrača na nas vse s pozivom za naročbo in podporo. Njenemu klicu nikakor ne smemo ostati gluhi. Po svojih močeh jo skušajmo okrepiti: zgradim0 ji trdno zaledje vsega naroda, ki mu je mar za usodo slovenske kulture v zamejstvu.
Slovenska kulturna akcija je že opravila veliko delo; zavarujmo ji varen in nemoten razvoj. Naša pomoč naj ne zaostaja za idealizmom in vero, ki jo izpričuje in oznanja.
P. BERNARD AMBROŽIČ, Sydney, Avstralija. — Dr. VOJKO ARKO, Bariloče, Argentina. — IVAN AVSENEK, Cleveland, ZDA. —• Dr. JOŽA BASAJ, Ne\v York, ZDA. — Prof. MARKO BAJUK, Mendoza, Argentina. — Dr. RUDOLF ČUJEŠ, Toronto, Kanada. — IGOR DOMICELJ, Buenos Aires, Argentina. — Dr. LEOPOLD EILETZ, predsednik Slov. akad. starešinstva, Buenos Aires, Argentina. — Dr. FRAN GNIDOVEC, rektor Slov. semenišča, Adrogue, Argentina. — Dr. CELESTIN JELENC, član NO za Slovenijo, Buenos Aires, Argentina. — Dr. ANTON KACIN, Gorica, Italija. — Dr. MIHA KREK, predsednik NO za Slovenijo, Cleveland, ZDA. — Dr. RAJKO LOŽAR, Manitovroc, ZDA. — Ing. ALBIN MOZETIČ, Buenos Aires, Argentina. — ANTON OREHAR, direktor slov. dušnih pastirjev, Buenos Aires, Argentina. — p. ANTON PREŠEREN S.J., Rim, Italija. — Prof. FR. SEKOLEC. London, Anglija. — MILOŠ STARE, tajnik NO za Slovenijo. Buenos Aires, Argentina. — Dr. A. SFILIGOJ, Gorica, Italija. — Prof. PAVLE VERBIČ Buenos Aires, Argentina. — KAREL A. WOLBANG C.M., Prin-ceton, ZDA. — Dr. BORUT ŽERJAV, Pariz, Francija.
Decembra 1960.
	KNJIŽNI PROGRAM VI. LETNIKA:	
MEDDOBJE, 6 številk (trije zvezki) ; Karel VI.		Truhlar:
RDEČE	BIVANJE, pesmi; Vinko Beličič: NOVA	PESEM,
novele;	Buda Jttrčec: CARMEN DE PATAGONES, povest;	
	GLAS, štirinajstdnevnik.	
“. . . Odhajam iz Evrope -onstran oceanov. . . Kljub temu ostajam v marsičem navezan na Argentino, kjer se je po vojni zgradilo novo slovensko kulturno jedro. Ko sem zapustil domovino, sem izgubil možnost, da bi še nadalje objavljal svoje literarne poskuse v jugoslovanskih revijah. Želja po novih miselnih in oblikovnih prijemih me je gnala v širni svet —domovina je ostala v mojem srcu— in odšel sem na težko pot. Mnogi Slovenci, ki so ostali doma, ne vedo, kaj je velika stvar, midva jo poznava.. . Sedaj sem postal zelo navezan na kulturno dejavnost Slovencev v Argentini. Vsekakor bi želel poslati kak prispevek v revijo Meddobje. Prej v Sloveniji tega nisem mogel storiti. . . Zelo me je razveselila pošiljka Glasa Slovenske kulturne akcije, časopis po informativni strani presega vse tovrstne časnike doma, po miselni pa hodi v marsičem že nova pota.. .
Več o tem bi Vam mogel povedati šele tedaj, ko bi dobil kak izvod Meddobja ali kaj podobnega. Zelo bi Vam bil hvaležen, ko bi mi poslali nekaj številk. Slišal sem, da izhajajo tudi Vrednote. Ne vem, kakšnega značaja so. Zelo bi me razveselili, ko bi mi poslali seznam slovenskih revij in glasil ter naslove uredništev...”
PISMO IZ EVROPE
GLAS
nespremenjeno opravlja svojo nalogo, dasi so stroški v tiskarni stalno naraščali. Mnogi pa prejemajo list brezplačno! — Nakažite, prosimo, prispevke za Tiskovni sklad. Olajšali mu boste obstoj in zboljšali tudi vsebino!
Prvi zvezek šestega letnika
MEDDOBJA bo prav kmalu izšel.
TARIFA REDUCIDA ConcMidn C22I
Registro Naciorud d« la Propiedad Intaleetual N9 «24.770
kroniko
JUBILEJNO NAROČNINO so plačali: Milan Magister, R. Mejia, 800.- pezov; Luka Milharčič, Ezeiza, 800.- pezov.
SKLAD “GLASA": Rev. Ivan Dobršek, Napoli (Italija), 2 dol.; Ivan Brecelj, Caste-lar (Argentina), 50.- pezov; Sebastian Kocmur San Justo, 30.- pezov.
SKLAD “ATLASA”: poleg jubilejne naročnine je posebej za Atlas dal 300.- pezov Franc Vester, iz Lomas del Mirador.
Podjetje Bumar S.R.L, R. Mejia (zastopnik naš član Lojze Novak), je kupila za dobrodelno tombolo zbirko knjig Slov. kult. akcije v znesku 900.- pezov.
Za Slovenska kulturno akcijo je daroval nje ustvarjalni član Jože Rus 250.- pezov.
Vsem iskrena zahvala!
— Akademik F. STELE v Louvainu: Član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in vseučiliški profesor dr. France Stele je bil povabljen na vrsto predavanj v Belgijo. Kot prva ga je povabila univerza v Louvainu, kjer je imel na Inštitutu za arheologijo in umetnostno zgodovino dve predavanji. V prvem je opisal cistercijansko arhitekturo na ozemlju današnje Slovenije in Hvaške, predvsem spomenike v Stični in Kostanjevici ter njeno mesto v splošni cistercijanski arhitekturi in v srednjeevropskem kulturnem območju. Posebno zanimivo in bogato pa je bilo predavanje o slovenskem srednjeveškem slikarstvu, ki ga je prof. Stele začel pred več kot petdesetimi leti prvi znanstveno raziskovati. Precej pozornosti je vzbudila predavateljeva teorija o sub-alpinskem zemljepisnem in kulturnem pasu, ki se razteza od Genovskega zaliva preko Piemonta, južne Švice, Tirolskega, Karnije, Furlanije, Koroške, Brd, Krasa in Istre do Kvarnerskega zaliva ter ima kljub velikim etničnim razlikam mnogo skupnih ipotez. Prof. Stele je lepo utemeljil, da zasluži v tem okviru naše sicer skromno ih na prvi pogled nevažno srednjeveško slikarstvo zanimanje mednarodnega umetnostnozgodovinskega foruma; subalpin-skemu kulturnemu pasu moremo namreč pripisati vlogo nekakšnega kulturno-zemljepisne-ga odbijača med vodilnimi področji severne in. južne evropske umetnosti, kjer se v obeh smereh pretakajo-vplivi, se tu križajo in ustvarjajo poljudno, preprosto, a vendar zanimivo in, prisrčno umetnost. Prof. Stele je predavanje o stenskem slikarstvu ponovil še na univerzi v Gandu, kjer bo izšlo v letnem zborniku tamkajšnjega inštituta za umetnostno zgodovino.
— V Torontu je lani na nedeljo Kristusa Kralja misijonski krožek “Baraga” izvajal v režiji ustvarjalnega člana gledališkega odseka J. Čekute dramo Fritza Hochsvalderja “Kakor v nebesih, tako na zemlji...” (Das heilige Experiment), v prevodu Nikolaja Je-ločnika.
—	Akademski slikar Božidar Kramolc je priredil razstavo najnovejših del, v Torontu; to pot v družbi dveh Kanadčanov in ene slikarke iz ZDA. Razstavo je organizirala ‘Tsao Gallery” na Bay in Vollege. Dela so bile moderne abstraktne smeri. Vsak umetnik je sodeloval z 12 do 15 deli.
—	Pisatelj Karel Mauser je dramatiziral svojo povest “Ura s kukavico”, ki je lani izšla pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Dramatizacijo so uprizorili na slovenskem odru v Clevelandu. O izvedbi je zelo ugodno oceno napisal prof. Sever v “Ameriški domovini”.
ebresi in ebserfa
GRIVČEVO DELO
KONSTANTIN IN METOD, SLOVANSKA UČITELJA
Za sedemdesetletnico prelata Grivca je leta 1948 velehrad-ska Akademija izdala “Miscellanea in honorem Francisci Nav. Grivec”. Mogel je iziti samo prvi del počastilnega zbornika, ker je popolna vključitev češko-slovaške rejpublike v sovjetski satelitski sistem zatrla zaslužno ustanovo ciril-metodijskega gibanja.
Osemdesetletni življenjski jubilej mednarodno priznanega prvega strokovnjaka za mejno področje med teologijo in slavistiko je zagrebški Staroslovanski inštitut sklenil počastiti tako, da založi in izda novo kritično izdajo Žitij z Grivčevim latinskim prevodom, uvodom in opombami. Ni znano, kakšne ovire so onemogočile izid dela, ki bi bilo znanosti v Jugoslaviji najboljše izpričevalo. Strokovnjalki za cirilmetodijska vprašanja po svetu danes smatrajo za svojo znanstveno dolžnost, da se pouče o vsakem uspehu prelatovega raziskovanja, tolik je njegov znanstveni ugled.
Za osemdesetletnico je bilo več čestitanja med tujci, kot med Slovenci. Da se dirigirani tisk v domovini ni spominjal moža, ki bi v kolikor toliko normalnih političnih razmerah moral biti pravi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nikogar ne preseneča. Toda tudi zamejsko in zdomsko časopisje je o jubilantu prineslo komaj par borih novičarskih vrstic. Celo “Kraljestvo božje” (nova vrsta), ki bi hotelo nadaljevati s tradicijo, ki jo je prelat Grivec'skoraj izključno sam ustvaril, se ni spomnilo svojega “ustanovitelja” niti s skromnim spominskim člančičem, ko se sicer brižno razpisuje o daleč manj pomembnih jubilantih (gl. letnik 1960).
Toda vse spominjanje in spominsko obhajanje se nazadnje kmalu razblini, ako se ne more navezovati na resnična spomenike dela. Takšen trajen spomenik v znanosti si je .v osemdesetih letih življenja prof. Grivec višjestno sam postavil, ko je izdal letos mojstrovino svojega življenjskega dela “Slovanska učitelja Konstantin in Metodij”. K takemu spomeniku spominjanje malot-nostne družbe in majcenih soobčanov pač ne more kaj prida pri-dodati.
I.
V svetovni zgodovini driI-metodijske biografije
Prvo zgodovino sv. Cirila in Metoda po načelih moderne zgodovinske znanosti je ustvaril očak slavistike, Jožef Dobrov-sky 1823 (Cyrill und Method, Praga). Staroslovansko slovstvo je tako določeno po osebnostih in delu slovanskih apostolov, da je bilo le naravno, ko je slavistična znanost v letih svojega prvega formiranja že poizkusila monografično urikazati svoja začetnika. Žal je Dobrovsky odrekal verodostojnost staroslovanskim virom za njuno življenje in upošteval samo" zapadne in grške.
Trdno osnovo vsemu bodočemu raziskovanju je postavil Aleksander V. Gorskij, ki je v knjižici moskovske Duhovske akademije našel Žitja Konstantina in Metodija in 1843 izkazal njih virovno ceno. S pomočjo našega Miklošiča je Gorskega članek in obe “panonski legendi” natančno preučil in prevel v latinščino E. Diimmler (1854 in 1870), zgodovinar vzhodno-frankovske države.
Gorskij je ustvaril svojo šolo (A. Voronov, E. Golubinskij,: Sv. Konstantin i Metodij [1883], G. Voskresenskij), ki je poleg dunajske slavistične šole (Miklošič, Vatroslav Jagič) ohranjala visoko raven znanstvene cirilmetodijske historiografije in ni pripuščala v raziskovanju nacionalnih in verskih polemik. Rezultate slavistične znanosti je solidno povzel češki slavist F. Paster-nek (Dejini slovanskych apostolu Cyrila a Methoda, 1902) v začetku našega stoletja.
Mimo te vodilne smeri so pisali življenjepise sv. Cirila in Metoda cerkvena zgodovinarja J. A. Ginzel (Geschichte der Sla-wenaipostel Cyrill und Method, 1861) in F. Snopek (Konstanti-nus-Cyrillus und Methodius, 1911) ter svojevoljni poljski sla- . vist A. Briickner (Die Wahrheit iiber die Slawenapostel, 1913)-
Francoska historična znanost je prispevala cerkvenopolitični okvir v A. Lapotrovi monografiji o Evropi in sv. Sedežu v karolinški dobi (Le pape Jean VIII, 1895).
Po oktobrski revoluciji ruski prispevek k cirilmetodijski biografiji ni tako pomemben kot zapadni. P. Lavrova “Kirilo ta Metodij” (Kijev 1928) je ukrajinski prevod uvoda, ki ga je za svojo rusko izdajo cirilmetodijskih virov spisal P. Lavrov, P°
svojem značaju pa bolj programatičen komentar k virom kot literarnim proizvodom. “Kostjantin i Metodij”, ki ga je kot del v svoji “Istorija cerkveno-slovjanskoj movi” izdal pravoslavni škof I. Ohienko (Varšava 1927-8) je obširna učena kompilacija, pisana v zelo pravoslavnem in ukrajinističnem duhu.
Z vidika bizantinskega razvoja v 9. stoletju je preučil Žitja praški bizantinolog in slavist František Dvornik. Ukoriščujoč rezultate in metode belgijske in francoske bizantinistike ter bo-landistične hagiografije je Dvornik v delu “Les Legendes de Constantin et de Method vues de Bizance” (1933) ustvaril eno izmed temeljnih podstav vsakemu ciril-metodijskemu raziskovanju. Dvornikova posebna moč je historična sinteza in vokvirja-nje življenja sv. bratov v velike politične, verske in kulturne položaje njunega sodobja.
Sredi tridesetih let se je k globljemu preučevanju cirilmeto-dijskih vprašanj vrnil ljubljanski profesor Grivec. Eden najboljših evropskih poznavalcev ruske teološke literature, ki je od mladih let z živim zanimanjem zasledoval razvoj slavistike, je navezal na najboljšo smer v raziskovanju.
II.
V slovenskem slovstvu o Cirilu in Metodu
Prvi Slovenec, ki se je znanstveno bavil z vprašanji zgodo-vine sv. Cirila in Metoda, je soustanovitelj slavistike Jernej Kopitar. Njegov učenec in naslednik Fran Miklošič je pisal o obeh bitjih in tudi o “bolgarski legendi ”sv. Klementa Slovanskega. Njuni izsledki so vplivali na slovenske pisce, ki so se bavili z življenjem solunskih bratov. Saj je prav njun vzgled povzročil, 'la se je tedanja mlada generacija tako zavzela za slavistiko, 'la so tujci Slovencem rekali “gens philologica”.
Odkar je Davorin Trstenjak 1857 odgovarjal v Novicah na vprašanje “Ali imajo tudi Slovenci obhajati tisočletnico svetih Cirila in Metoda?”, je v slovenščini izšla množica člankov, do-Kaj razprav o slovanskih apostolih, le pičlo malo pa življenjepisov.
V spomin na tisočletnico njunega prihoda na Moravsko v letu 1863 izišli zbornik “Zlati vek” se v svojih znanstvenih podatkih opira na naša oba velika slavista, sicer pa na češko in hrvaško literaturo (Rački, Vielk i djelovanje sv. Cyrilla i Metho-'la, 1857-9). Za poljuden življenjepis je šel prof. Janez Majciger posodo k Čehom in prevel knjižico, ki jo je napisal župnik ' • Bily (Dejiny svatych apostolu slovanskych Cyrila a Metho-1863). Ta “Zgodovina svetih slovanskih apostolov Cirila in "ietoda” je izšla v Večernicah celovške Mohorjeve družbe 1863. samostojnega slovenskega dela se ni upal lotiti nihče.
Za 1000 letnico Metodove smrti 1885 je Matica Slovenska Pooblastila našega tedanjega najboljšega zgodovinarja prof. F. ^°sa, naj izda “Spomenico tisočletnice Metodove smrti”. Fran os je sjcer napisal kratek pregled Metodovega življenja in .a na osnovi virov, vendar je spominski spis predvsem zgodo-lna Slovencev v 9. stoletju.
.Ob istem spominjanju je slavist p. Stanislav škrabec OFM apisal naš prvi celotni življenjepis sv. Cirila in Metoda in ga Priobčeval v Cvetju v letih 1885 in 1886.
ivr i jUbBej 1885 je povzročil “Kritične beležke o potovanju sv. * etoda v Rim” jezuita Tomaža Lempla v Voditelju v bogoslov-f ^'0'lah 1900. (V isti reviji je 1902 p. Lempl zagovarjal ško-\ski reji sv. Cirila.) Tudi cerkveni zgodovinar Josip Gruden je i ^ 0 'h*bi sv. Cirila in Metoda (n.p. razmerje akvilejskih riarhov do slovanskega bogoslužja, Katoliški Obzornik 1905). vil i 6 !P°^ern> b° je z Apostolatom sv. Cirila in Metoda preno-kat vTnSk° prizadevanje za zedinjenje vzhodnih kristjanov s v	Cerkvijo, je prof. Grivec izdal za namene apostolata
i-a •neni sešitku življenje sv. bratov, 1910. Kako je bil tak l.enJePis potreben in zaželen, kažejo najbolj naglo si sledeče izdaje, tretja v letu 1919.
III.
V autorjevem znanstvenem raziskovanju
p. Znanstveno je prof. Grivec začel raziskovati življenje sv. arda in Metoda pred štiridesetimi leti. Njegova razprava o Pravovernosti sv. Cirila in Metoda” (Bogoslovni vestnik 1921) le bila od vodilnih srbskih slavistov in zgodovinarjev (Stanoje
(Dalje na 4. strani)
— V' semestru, ki se je začel oktobra 1960, predavajo na papeški Gregorijanski univerzi v Rimu štirje slovenski profesorji: p. Vladimir K. Truhlar S.J., imetnik stolice za duhovno teologijo, poleg kolegija duhovne teologije obravnava v seminarju teologijo dela, v dok-torandskem tečaju pa duhovno teologijo laiš-tva ..in redovhištva; p. Ivan N. Zore S.J. predava o Izbranih vprašanjih iz novejše teologije Srca Jezusovega in o Marijinem sodelovanju pri odrešenju v luči mariološkega kongresa v Lurdu 1958; p. Maksimilijan Žitnik S.J. ima tečaj o krščanski eksistenci pri vzhodnih očetih, predmet njegovega seminarja pa je: Krščansko bivanje v Janezu Krizostomu; profesor papeškega Vzhodnega instituta, p. Pavel Leskovec S.J. v sklopu ekumenskega kurza razpravlja o Cerkvi in papeštvu pri ruskih teologih.
odmsvi
—	“Družabna pravda” (XIV., 1. 12. 1960) prinaša kritično poročilo o knjigi Slovenska likovna umetnost v zamejstvu in pravi med drugim: “... Zopet nova slovenska knjiga, ki bi celo v domovini pomenila dogodek... Najprej je podan kratek (za mlajši rod morda prekratek) in zgoščen življenjepis in kratka označba umetniškega ustvarjanja posameznih umetnikov-. . Nova knjiga Slov. kult. akcije dokazuje, da slovenska emigracija ni zgolj kruhoborska in da jo zanima tudi duhovno življenje (in umetnost gotovo spada v ta svet).. . Slovenci korakamo vštric z velikim svetom in gradimo svojo svobodno slovensko kulturo, katere nas ni treba biti sram.” Poročilo nosi podpis Elga.
—• “Ameriška domovina" (29. IX. 1960) je objavila članek o knjigi Slovenska likovna u-metnost v zamejstvu, ki ga je napisal C. J.< kjer pisec pravi: “Urednik dela Marijan Marolt pravi, da so k sodelovanju povabili tiste umetnike, ki so se že v domovini posvetili umetnosti in umetnostno snovanje v tujini nadaljevali v bistvu z doma pridobljenim tehničnim znanjem. Med te spadata kipar France Gorše in slikarica Bara Remec, ki pa je sodelovanje odklonila. V drugo skupino sodelavcev spadajo oni, ki so se izpopolnjevali v tujini in ipa taki, ki so se sploh šele v tujini posvetili upodabljajoči umetnosti. V delu obravnavani slikarji in kiparji so se priključili s svojim delom stremljenjem Slovenske kulturne akcije in z njo sodelovali, zato jim ta s tem delom daje tudi skromno zahvalo.. . Delo vsem toplo priporočamo. Nobena knjižnica slovenskega izobraženca ga ne sme pogrešati.”
—	Vestnik (L. XI, 11) je objavil poročilo o knjigi “Slovenska likovna umetnost v zamejstvu”. Med drugim piše: “Pričujoče novo iz-danje je ponovni izraz volje in duha Kulturne akcije, ki je dala s to drago in dragoceno knjigo našim umetnikom dostojen poklon; v imenu vseh ostalih Slovencev pa priznanje.*
—“Naš tednik - Kronika” (13. X. 1960) objavlja kritično poročilo o knjigi Slovenska likovna umetnost v zamejstvu in sklepa z besedami: “Slovenska kulturna akcija, ki je to knjigo izdala, zasluži vso pohvalo,' saj taka umetniška izdaja predstavlja veliko finančno žrtev . Naredila je s to drobno knjižico veliko uslugo slovenski umetnostni zgodovini.. . Delo slovenskih umetnikov v zamejstvu predstavlja brez dvoma obogatitev v slovenskem kulturnem občestvu, v svetu pa dostojno priča o izvirni ustvarjalnosti slovenskega genija.”
(Dalje s 3. strani)
Stanojevič) ter od nekaterih čeških strokovnjakov (uredniki o-srednje slavistične devije “Slavia”) tako dobrohotno sprejeta, da je pisec čutil skoro dolžnost z raziskovanjem nadaljevati. Toda dela za traktat o Cerkvi mu niso pustila potrebnega časa, da bi ohranil svoja eirilmetodijska raziskovanja na isti znenstveni vršini.
Leta 1927 (1100 letnica Cirilovega rojstva) izdana knjiga “Slovanska apostola sv. Ciril in Metod” je poljudno delo brez znanstvenih ciljev. Zamašila ipa je ta prava “haute vulgarisa-tion” tudi drugod resnično občuteno vrzel, saj je bila prevedena v češčino (Olomouc 1927-, nemščino (Mainz 1928), poljščino (Krakow 1930), slovaščino (Bratislava 1930). Izšel je tudi okrajšan ukrajinski povzetek o. Petra Homina v “Bogoslovija” V, 237-256.
Šele od 1935 dalje je prof. Grivec mogel brez ovir nadaljevati svoje raziskovanje. Rezultate tega preučevanja je objavil v latinskem delu “Vitae Constantini et Methdoii”, ki je bilo tiskano med vojsko 1941 v Acta Academiae Velehradensis.
Po letu 1940 je razširil svoja raziskovanja na celotno staroslovansko in tudi poznejšo cerkveno slovansko književnost. S tem je pritegnil nov zgodovinsko pomemben vir za umevanje dela in nauka slovanskih apostolov. Začasen povzem tega znen-stvenega prizadevanja je slovenska izdaja “Žitja Konstantina in Metodija”, ki jih je kot akademski učbenik 1951 izdala Filozofska fakulteta ljubljanske univerze.
Izsledke svojega dela po drugi svetovni vojski je objavil predvsem v časopisu Slovo, ki ga je začel 1951 izdajati zagrebški Staroslovanski inštitut, in nekaj v ljubljanski Slavistični reviji. Ti dosežki so zaipopadeni v novi zagrebški ediciji Žitij, ki naj bi izšla za pisateljev jubilej.
Povzeti so tudi v nemško pisani knjigi “Konstantin und Method, Lehrer der Slavven”, ki jo je pisal na pobude več nemških, tudi evangeličanskih, teologov in slavistov, posebno pa miinchenskih profesorjev slavistike E. Koschmiererja in A. Schausa, ter na ponudbo slovite znanstvene založbe Harrassoivitz (Leipzig-Wiesbaden). Delo je izšlo v poletju 1960.
' Grivčeva prvotna največja znanstvena zasluga je, da je prvi bral Žitja kot vir za teologijo sv. Cirila in Metoda. Teološko analizo tekstov je naravno od vsega začetka spremljal filološki pretres. Vedno bolj ipa se je uveljavljal Grivčev mojstrski filološki prijem, ki je slavistiko obogatil z dragocenimi spoznanji, tudi v leksikalnem oziru. Zdi se, da je tu glavna Grivčeva moč.
Žitja Konstantina in Metodija imajo tako pretežen in osnoven pomen, da je celo tako k sintetičnim zajemom usmerjeni František Dvornik v svojem prikazu sledil pisca Žitij korak za korakom, čeprav se je zavedal, da bi bilo mogoče drugačno bolj sistematično pripovedovanje. Grivčevo metodično izhodišče, -— trikrat je že komentiral Žitja, —■ še toliko manj sili k drugačnemu, strukturno od Žitij manj odvisnemu, prikazovanju.
Tako je knjiga “Konstantin in Metodij” razdeljena v dva razdelka: 1. življenje in delovanje Konstantina in Metoda (v 48 paragrafih) in 2. Viri (49 do 53). Metodično bi se dalo prav dobro opravičiti, ako bi bili mesti teh dveh razdelkov zamenjani. Gotovo bi knjiga pridobila na preglednosti, ako bi bil corpus teksta grafično razčlenjen v 3 oziroma 4 dele: 1.) do Cirilove smrti, 2.) do Metodove smrti, 3.) usoda učencev in njunega dela, in še morda 4.) literarno in liturgično delo. Taka razdelitev je pogojena tudi v položaju virov.
Nadrobna strokovna kritika bo izkazala vse odlike Grivčeve monografije. Gotovo Grivčevo delo skupaj z Dvornikovim tvori temeljno in nepogrešljivo literaturo za študij življenja in dela slovanskih učiteljev.
Grivčev “Konstantin in Metodij” je ponosna vrednota za slovensko znanost. Ljubljanska slavistika, ki je nadaljevala z najboljšimi tradicijami dunajske šole, je z Rajkom Nahtigalom vedno pospeševala Grivčevo raziskovanje. Slovenska medievista Ludmil Hauptmann in Milko Kos sta dognala dragocene ugotovitve za zgodovino 9. stoletja, Milko Kos tudi v znanstveni debati z Grivcem. Vendar brez Grivčevega vztrajnega prizadevanja slovensko raziskovanje zgodovine sv. Cirila in Metoda ne bi nikdar doseglo sedanje višine. Naloga smoterne kulturne politike, tudi cerkvenih voditeljev, je ustvariti pogoje, da se bo Grivčevo znanstveno izročilo moglo stvariteljno nadaljevati.
Rim, konec grudna 1960.
France Dolinar
VABILO
Naročniki petega letnika knjižnih zbirk bodo v teh dneh prejeli novi Zgodovinski atlas Slovenije. Že po prvih ugotovitvah bodo lahko spoznali, kolikšno delo je, pa tudi, da je založbo čezmerno obremenilo, več, kot je bilo zamišljeno. Tako tedaj vljudno vabimo, da zamudniki čimprej poravnajo naročnino za V. letnik —nekateri jo dolgujejo celo za več let!—, vsi ostali pa naj po možnosti prispevajo v tiskovni sklad založbe.
doma in po svetu
— Največ prevodov v tuje jezike J® doživel Jurčičev Jurij Kozjak. Zdaj je prišel na vrsto Levstikov Martin Krpan. Pri založbi Mladinska knjiga je izšel angleški prevod, ki ga je oskrbela lektorica za angleščino na ljubljanski univerzi F. S. Copeland. Knjigo je ilustriral Tone Kralj. Pri isti založbi v Ljubljani so izdali tudi nemški prevod, ki ga je pripravila Elza Byhan. Tudi to izdajo je o-premil Tone Kralj. Pri Državni založbi v Ljubljani bo izšel prevod Izbranih del ruskega pesnika Mihajla J. Lermontova. Prevod je delo pesnika Mileta Klopčiča.
— Ob svoji osemdesetletnici je bil za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja imenovan msgr. Stanko Premrl. Skladatelj je skomponiral čez 2000 cerkvenih in svetnih skladb.
— Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je izšel deveti zvezek “Slovenskega biografskega leksikona”, ki ga je že leta 1925 pričela izdajati Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. Do leta 1936 je izšlo šest zvezkov. Novi zvezek obsega 224 strani in sicer gesla od “Raab” do “Schmidt”. Čez 500 gesel je obdelalo 78 sodelavcev. Menijo, da bo delo s še dvema zvezkoma zaključeno, nakar bo treba izdati še več zvezkov s podatki za osebe, ki so bile do sedaj izpuščene in pa za izpopolnitev podatkov, ki so nastali v 35 letih izhajanja leksikona.
— Hamburško gledališče je gostovalo v Moskvi z Goethejevim Faustom v režiji Gustava Griind-gensa, ki je tudi igral vlogo Me-fista. Zanimiv je bil ta Faust posebno zato, ker ni bilo med Mefi-stom in Faustom nobenega boja: Faust je za Mefista zanimiv samo zaradi Mefistovega sipora z Bogom,, zaradi igre za Faustovo dušo. Kritika večinoma s takšnim pojmovanjem dela ni bila zadovoljna, pač na publika, ki je vse večere napolnila gledališče do zadnjega kotička.
“GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS, Bs. Aires, Argentina. Ureja Ruda Jurčec. Tiska tiskarna “Federico Grote”, Montes de Oca 320, Buenos Aires.