Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 28. november 1926. Leto XIII. Štev. 48. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko Štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekrasne. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo SLovenske krajine Oglase sprejema'uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1-50 D., v»Poslanom«2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Govor Dr. Korošca voditela slovenskoga naroda. V nedelo 14. toga meseca je mela Slov. ljüdska stranka spravišče zavüpnikov v Celji. Na shod je prišlo iz cele Slovenije do 600 zavüpnikov, ki so pokazali, da je velka večina slovenskoga naroda za to, da naj stranka predvsem brani pravice ljüdstva, de pa da gleda samo za ministrske stočeke. Dr. Korošec je vihérno pozdravleni od navzoči najprle gučao od preganjanja naši bratov Slovencov, šteri so po mirovnoj pogodbi prišli pod taljansko oblast. Nato je pa nadaljavao. SLS nikdar ne zavrže svojega programa avtonomne Slovenije. Na to govoréče vsepoprek je potrebno vseedno dati nekaj odgovora. Mi nesmo prišli dnes zato se, da bi odgovarjali pod kakšimi pogoji bi šli v vlado, dosta menje pa za to, da vam predložimo račune, ceno, za štero bi se slovenski poslanci »Odali* vladi. Bojmo Odkriti, mi vam pogojov nesmo prinesli i vam tüdi povem, zakaj je nesmo. Za zdaj nas sploj nišče ne pozavle v vlado, nihče nas v vlado ne zove. Zato nesmo dobili dozdáj od nikoga nikši pogojov i predlogov, zato tüdi mi dnes nikši pogojov nemremo pos-' taviti. Tistim, ki nas ogrizavlejo, da smo se že Odali, pa pravim, da nesmo prišli za to se, da odobrimo kakše sklenjene küpčije, ar se v takše namene zbor zaupnikov i sploj SLS nikdar ne sestaja. Bila so pogajanja, pa neso prišla do konca. Bila so splošna, prehodo a, neobvezna pogajanja i ešče ta so se pretrgala, kda so se po Pašičovom povrneti v Belgrad začnole v radikalnoj stranki nove težkoče. Ešče onim tretjim, ki pravijo, da bi mi morali zavrčti nekaj programa — i dnes je dosta takši ljüdi, ki nam davlejo takše dobre tanače — pa povem v svojem imeni i v imeni slovenski poslancov tole : Ka mi zastoplemo, to je ne naš program, to je vaš program, zavüpniki, to je program naši volilcov, program našega ljüdstva. Mi poslanci samo zvršavleta te program, šteroga ste ví določili (živo ploskanje). Zate nemamo pravice zavrčti same edne točke toga programa (vihérno potrdjavajo). Mi poslane smo teda ne prišli dnes za togž volo v Celje. Na vas je, zavüpniki da povete : Ali ščete mogoče zavrčti slovenstvo (grmeči„ Nikdar*!), ali se mogoče odpovedati slovenskomi jeziki (Ne, „nik-dar!“), svoje pravice do življenja na svojoj zemli, pravice do Širokoga samoravnanje v našoj Sloveniji, pravice do svoje narodne sa-mobitnosti, zahteve po autonomiji ? (Znovič . »Nikdar, nikdar !“) Ali ščete prostovolno dopüstiti, da se razdeljanje bremena nesmilene i ne-ednako na vaše slabe rame, ali odobravlete, na vam ne püstijo verstveno živeti ali odobravlete, da dnes kmeti boben spevle žakucijo zavolo prevelki davkov, da je dnes slovenski delavec Svetoven Popotnik, da stojita trgovec i rokodelec pri zaprti dveraj svojih trgovin i delavnic i da drž. uradnik v Ljubljani stanüje pod šatorov! na vulici ? Ali naj se, Pitam vas, odpoverrio golo-mi živlenji ? (Zavüpniki so nešterni stanoli i po celoj dvorani je neprestano grmelo. »Nikdar!8) SLS. nikdar ne zavrže svojega versko-moralnoga fun-damenta. Ali se pa mogoče ščete odpovedati svojoj veri?(„Nikdar!“) Nezamerite, da sam tak naopak povedao. Po moderno bi se to pitanje moralo glasiti. Ali se ščete laicizirati ? Z drügimi rečmi se to pravi. ali ščemo pripoznati navuk, da v politiki ne valajo desetere bože zapovid]', da v politiki smemo krasti, noriti, lagati, vkanjüvali i güliti? To je laiciza-cija, štero nam nešterni v kilometer dugi člankaj priporočajo, pri našem deli i živlenji. Tej pri-poročitelje pravijo, Vej je SLS dobra Stranka, njeni slovenski program je imeniten, verstveno Sijajen, socialno neprekoslivi, ali vera, da bi te ne bilo! Mi pa povemo, da je 90 procentov vsej Slovencov., za na-nami. So z nami tüdi taksi, ki so nasprotnoga svetovnoga mišlenja, i neso na zvüna pristašje naše stranke, pa vsikdar glasüjejo z nami i se ne bojijo, da bi njim naš verski program kaj škodo. V toj občnoj i težkoj krizi (težkoči), kda nemremo naprej, pa naj bi zavrgli ravno te program, zvršavanje dužnosti, štere nam je Bog naložo v svoji deseti zapovedaj, zdaj, kda je gla-sitev versko-moralni navukov i njihovo zvršavanje v živlenji bo- le potrebno, kak kdašteč inda! Dr. Korošec je govorio proti tistim, ki nam vsikdar pravijo, da je Slov. ljüdska stranka protidržavna. Pri tom je pravo, da mamo ostre zakone za tiste, ki so proti državi, zakaj nas ne primejo i sodijo po nji. Nato pa je dale govorio: Stopitev v vlado. Dozdaj vam je ešče ne očivesno, ali smo za vlado ali ne. Ali ščemo v vlado ali ne ? Tüdi na to pitanje ščem odgovoriti očivesno i odkrito. Ne samo, da smo za vlado, da Želemo v vlado, nego ščemo i zahtevlemo, da pridemo Slovenci v vlado. (Pri-trdjavanje.) Mi Slovenci mamo pravico 'do toga i pravico, da to zahtevlemo. Či je ta držáva, v šteroj živemo, resan kraljevina Srbov, Hrvatov i Slovencov, potom zahtevlemo tüdi za nas Slovence ravnopravnost. Nikdi ne smemo biti zapostavleni. (Živo pritrdja-vanje.) Mi Slovenci smo tüdi sestavni deo te države i zato mamo iste pravice, ne pa samo ista bremena, kak Srbi i Hrvati. Neednaka mera. Za Srbe vsikdar vala načelo, da se brezi večinske srbske stranke nesme vladati. Kda smo bili leta 1924. v vladi, v šteroj smo vladal z menjšov Srbov, te so nam protili i kričali. „Krv naj teče*, revolucijo so obetali, vse to samo zato. ar se je . vladalo brezi večinske zastopnike srbskoga naroda. Na vsej yoglaj se že poldrügo Ieto na vse grlo kriči, da mora biti v vladi tüdi večin-ska Hrvatska Stranka. Teda tüdi za Hrvate vala to načelo. Samo mi Slovenci naj bomo Siromaški, zapostavlena pastera, štera naj stoji vsikdar na strani, i že od 1921. smo staono z malim pregledani v opoziciji, smo postavleni v kot i samo za nas naj ne vala i se na spoštüje načelo ednakopravnosti. Nam, samo nam so dveri v vlado Staono zaprte. Mi zahtevlemo tüdi za nas pravico, zahtevlemo naj se nam da, ka ..nam ide, I dati nam bodo morali, ka nam ide. (Tak je! Živo pritrdjavanje se nemre pomiriti.) Protislovenska politika ravnanja. Denéšnje ravnanje ne pozna za Slovenijo niedne dobrote. Ne da našim krajom niedne samostojnosti,. pa od dol ne Prihaja niedna vugodnost. Mamo politiko izmozgavanja Slovencov i nikaj drügoga, politiko, Štera je protislovenska, politiko na šteroj je vtisnjeni pečat odürjavanja vsega, ka je Slovensko. Resan je, da Si prizadevle Belgrad v vsako vlado dobiti tüdi privesek, šteri naj nosi slovensko ime. Nego mi ne henja-mo povdarjati, da to neso pravi zastopniki Slovencov. Tüdi Pucelj, kda je zadnjič prisegne za ministra i kda je prišeo vö od prisege, se je itaki razkoračo i Pripovedavao, kak de gledao na to, da pride v vlado tüdi Slov. ljüdska stranka. Samo nd, samo SLS, smo Slovenska stranka i edini zastopniki slovenskoga naroda! (Poslüšalci dugo i vihérno pritrdjav-lejo.) Zato mi zahtevlemo i ščemo, da se nas Slovence ne gleda dol i ne postavla v kot. Zato naj se nas ne spitavle, zakaj nejdemo v vlado, naj se to pita Srbe i Horvate! Vsa politika od leta 1921 naprej je napelana proti nam Slovencom. Čiravno smo mi ne nepošteni, ne bomo krali i nemre se nam na očime-tati, da bi kda lagali i norili. Za vsako vlado je bole ko-mod, da si küpi mali privesek, ar je njega ležej küpiti i z njim proti Slovencom vladati. Ali jé to mogoče Slovenska politika, da dobi naš kmet 20 D, či žene kravo v Krško ali na Bled? (Puceljove razstave i kmetski dnevi. Ur.) Tüdi 20 dinarov je dobro, nego s tem je ne pomagano niti živinorejci ne, kde pa so vse drüge zahteve Slovenije? Pa me bote pitali, zakaj smo dozdáj ešče ne prišli v. vlado? Pravo sam že, da je dözdaj bio protislovenski düh v našoj državnoj politiki. Mi moremo biti odgovorni i krivi le to, ka je v našoj moči, da včinimo. Či pa so nam vrata zaprta, čl Slovencov v vladi neščejo meti, za to mi nemremo odgovarjati. Tü nam je mogoča najostrejša obsodba. Niednoga istinskoga zroka nega, šteri bi govorio proti pozvanji SLS. na ravnanje države. Protidržavni nesmo i nesposobni nesmo. Što nam more kaj na oči metati. Pritatelje i nasprotniki, poslanci i ministri vsej strank nam priznavlejo, da so bili poslanci Jugoslovansko kluba, i med nami je bilo že skoro Polovica ministrov, da so tej ministri najbole opravlali svoje posle, i so bili najbole delavni, i vsikdar, vsikdar se za toga volo ponavla zahteva, da trbe z Jugoslovanskoga kluba postaviti ministre, či ščemo spraviti red i poštenost v državno ravnanje. Mi nesmo krali, ne lagali, ne vkanjüvali. Moje amerikansko blago že sedmokrat perejo, pa je od svojega začetka 2. NOVINE 28. november 1926. popunoma čista. I Sušnikove šinje se po vsem potfarjanji svetijo na sunci. Radič mi je na priliko pri zadnji pogajanja] pravo, da Slovenci moramo v vlado za to, ar delo v odboraj nejde naprej. Slovenskiva dva referenta prideta v odbor, tak je pravo Radič, pa sta že popunoma pripravlena, onjedva gučita, potom se komaj drügi oglasi, kda so Slovenci stvar razložili, nato komaj se ešče razvije debata. To pravim zato, da nega nindri osvedočenja, da mi nesmo zmožni. Edini izhod. Stvari se zorijo. Pred ednim letom nesmo meli niednoga vüpanja, kak naj stvorimo položaj, v šterom bi prišli do reči. Dnes pa je vse inači. S Pašičom nejde, Uzunovič netnre naprej, Davidovič nemre. S strahom se že tüdi v Belgradi pitajo, ka bo v bližnjoj bodočnosti, ka bo februara i marca meseca, kda de ljüdstvo gla-d&valo, ka bo, či ljüdstvo pri tom gladüvanji zgübi potrpljenje ? Tej ljüdje z vsov resnostjov govorijo, da bi bilo najbogše Jugoslovanskomi klubi dati vlado konči za tri leta, pa bi bila naša držáva ozdravlena gospodarski nevol, korupcije i znotrašnji težkoč. Mi Znamo, da to politično nejde. Nego postaviti moramo močno i smožno vlado i mi smo močni i sposobni, da v vküpnom deli s Hrvati i Srbi ozdravimo to državo. Pod kakšimi pogoji? Mi teda ščemo i zahtevlemo, da so Predstavniki Slovencov pozovejo v vlado. Kda bo to ? Pogajanja so pretrgana, vrata so nam zaprta i za zdaj ne vemo ka bo. Povdarjati moramo samo, da Slovenci ne smemo ostati vöni, da se mora najti način, po šterom se Slovencom ta vrata odprejo. Vendar pa moramo že dnes, kda vsa belgrajska i Zagrebečka javnost čaka, odgovoriti na pitanje pod šterimi pogoji bi mogoče stopili v vlado. Javnost šče, da na to odgovarjamo. .Mi pravimo, idemo, nego samo s poštenimi i pod poštenimi pogoji. Nigdar neščemo mazati svoji rok, nikdar delati nepošteno. Ščemo ostati verni, sebi i verni vam, verni svojemi i vašemi poštenje]. Vodilne istine štere mamo v svojem programi, neso načela našega kluba, najmenje pa so to kakša Osebna načela,- to je program stranke, program slovenskoga naroda, zato so nam ta načela nad vse sveta, zato morajo ostati čista i nespremenjena. (Viherno odobravanje). Za načela se ne pogajamo. Za naša načela se nemremo nikdar pogajati. Ta načela i te program je že bio, kda je ešče te države ne bilo i narod bo obdržao te program, kda nas že davno več nede. Ščista nekaj drügoga pa je naša taktika, kak priti da stvarjanja lepoga i nedotek-njenoga programa. V načini, taktiki, tfi se je mogoče znami razgovarjati, tű smo gipki, tű se Znamo preživeti vsakšemi položaji i Jugoslovanski klub je pokazao, da nega zastopstva v našoj državnoj zbornici, štero bi znalo tak gipko delati v vsakom položaji kak mi. Na vsej shodaj so nam Volilci povedali, da je dnes najvekša nevarnost za državo njena gospodarska nevola. Mi smo znali, da posebno Slovenija prav povedano gladüje. Zato so nas Volilci na shodaj i Vodstvo naše stranke na zadnjoj seji po- oblastili, da v belgradi povdariti, da Je dnes trbe dati gospodarskim pita-njam prvenstvo. Najprle mora narod živeti i potom komaj pride drügo. To smo včinoli. I či bi prišla držáva v nevarnost od kakšegakoli zvünešnjega neprijatela, smo mi prvi, ki itaki stopimo v vküpno fronto, da zdrüženimi močmi varjemo njeno nedotek-njenost. Tüdi to nam je očivesno, da trbe od lanskoga leta, kda nas je Radič izdao i pokopao svoj program, ščista drüge taktiko, kak prle, kda smo mislili, da smo zdrüženi s Hrvati že tiščec pred vresničenjom našega celotnoga programa. Od tistoga časa je položaj žmetnejše Slovenci smo neprimerno bole osamleni. Zato se moramo poslüžiti drüge taktike v novom položaji. Nego bodimo osvedočeni, da Jugoslovanski^^ vsikdar najde pravo pot v vsakom političnom položaji. S poštenimi sredstvi i na pošteni način bomo vodili politiko, naroda, države i njeni haskov pa nikdar ne odamo. Naše delo. Nazadnje nas bote pitali, ka smo te čas napravili, ka napravili haska. 1. Nadaljavali smo zgradbo staroga slovenskoga programa, kakši je potreben, da slovenski narod dobi v toj državi svoje pravice. Naš program je izišeo iz Slovenske düše. Povemo ga z dvema rečatna. Naš narod šče biti vküper i šče biti slobodno vküper. To smo dopovedali vsoj našoj javnost! v precejšnjo! meri. Te Uspeh se toti ne da vagati ali računati z akcijam! premogokopi drüžbe v Trbovlaj ali akcijam! Slavenska banke, nego zgodovina ga zapiše kak velko, pošteno borbo za Slovenske idaele. 2. Bili smo glasbene poštenosti, sami smo ostali pošteni i bili smo neprestana dužna vest na tleh naše! državne zbornice vsem, ki so šteli delati nepošteno za našo državo. 3. Vsikdar smo se brigali za razne stane. Nieden klub je ne prineseo telko opominov i telko tanačov, kak se naj reši naš kmet, kak naši slovenski poslanci. I za delavce i za njihovo olejšanje za njihovo varstvo smo z neprestano zahtevami včinoli več kak Šterašteč drüga stranka. Vseširom smo se trüdili dosegnoti zahteve pridobite stanov i Vseširom povdarjali, da prepadne naš delavec i bo morao na tühinsko, či prepadne Slovenska industrija (fabrike). Ravno zadnji tjeden je ponovno posvedočeno, kak Jugoslovanski klub stoji na straži za naše uradništvo. Edino mi smo zdignoli glas za stao-nost državnoga uradnika. Z večnim karanjom smo preprečili nešteto nevol. Nekaj je venda zaleglo, čiravno smo Vseširom naleteli na slabo volo i vnogokde tüdi na naznanje i nepoznanje stvari. Zdignoli smo izobrazbo ljüdstva. Naša prosveta drüžtva, telovadna drüžtva, »Krekova mladina« delajo pali s popunov močjov i so popunoma ozdravlena od povojoi težav i mrtvila. Naše gospodarske organizacije so se zbüdile i dnes glob-še i popunejše morejo zadostiti zahtevam ljüdstva kak v prvi povojni težavaj. Belgrad-spametüj se! Velka je naša stvar, čiravno se ne da meriti na metre ali vagati na tehtnici (vagi), velki je naš Uspeh v narodnoj vzgoji i državnoj politiki i samo tisti ga ne priznavajo, šterim je fundament neslovenska i nepoštena, neodkrija politika, samo tej ogrizavle^ našo stranko i zametavajo pred ljüdstvom njeno plodonosno delo. Njim, ki se Odavlejo, kda i kak kaže to za njihove strankarske haske, samo tistim naši uspehi neso nikaj. Pri tej pomeni velki Uspeh to, da se podpira vsaka Vlada, čiravno se ravna tak, da sedijo v Belgradi pri puni stola], v Sloveniji pa se ne da živeti iz lastne moči, z lastivno gospodarstvom, niti se njoj iz Centrale (Belgrada) nikaj ne da. Mi pravimo, da to mora henjati i tomi nameni vala naš boj. Zadnji čas je, Opominamo, naj se v Belgradi spametüjejo i ne tirajo ljüdstva do obvüpanja, naj henjajo s strankarskov politikov, štera tretjega naroda, na šteroga je postavlena naša držáva, nešče püstiti, da bi z drügimi odločüvao od njene usode. Spoznanje i spametüvala Prihaja toti počasi, nego v vnogočem se je obrnolo na bogše. Od Slovencov se dnes piše po celoj državi i vsikdar so pogostejši resni glasi, da trbe tüdi zadostiti poštenim zahtevam slovenskoga naroda. Vsega je ednok konec. Tüdi naši sedem sühi let se približavle proti konci. Ne jih je ešče konec, nego zagvišavlem vas, da idejo proti konci. Tüdi belgrajski svet spoznate, da so naši nasprotniki lagali, kda so nas ogrizavati. Tüdi on že čüti, da naš narod zna, ka šče, da je ne nahujščeni nego je vören i zaveden. I to lehko povem: Prle kak si naši nasprotniki mislijo, se tüdi v Sloveniji spremenijo razmere na bogše. (Viherno pritrdjavanje, ploskanje i »Živijo« glasi.) NEDELA. v adventi prva. Evangelij je Spisao sv. Lukač v 21. poglávji od 25. do 83. vrste.« I te bodo videli Sina človekovega priti v oblaki z velkov močjov i Veličanstvo!!!.« Kristus opišüje strahote sodnjega dneva. Velka strahota príde nad ljüdi, kda sunce zvezde potemnelo pa nastane Strahovita tmica. Nebeske moči se bodo gibale, to se pravi, da zvezde i planeti, šteri se zdaj vrtijo okoli sunca te spremenijo svojo pot i bodo s strašnim znamenjom i glasom kapali v vsemir. Tüdi morje nede. več med bregami držalo svoje vode, nego do se valovje z velkov šümlajcov prelevali. I v toj grozovito] tmici i v tom šümenji de obhajala Strahovita groza. I potom? Naednok de se začelo svetu na nebi znamenje Sina človekovega i v čüdovito} svetlosti se prikaže Kristus, Sodnik, pravičnim v velko srečo pogübi enim pa grozno Obsodbo. Na glas angelov, šteri do od sunčenoga izhoda pa zahoda spravlali vküper ljüdi k zadnjoj sodbi, bodo prišli vsi pred sodnika. Strašen pogled I Pogübleni bodo strašno odürni. Na njihovi düšaj de z vekivečnov grozov napisano vsako njihovo lagoje dejanje i tüdi vse kaštige za te grehe. Za nje same de to tak velka sramota, da bodo v obvüpani kričali: Gore, pokrije nas I Raj bi ešče kelko-štečkrat mrli ráj bi na veke v grobi prhneli, ráj vse drügo prestali, samo da bi njim bila ta strašna sramota odvzeta. Kelko ljüdi, šterim se zdaj svet klanja i je ma za svetle, do te pred vsem svetom stali osramočen], i kelko ljüdi, štere svet zametavle de se te svetilo v nedopovedlivoj svetlobi vekivečne sreče i lepote. Te de svet morao pripoznati pravičnost božo i jo zvišavati. GLASI. Slovenska Kraj ina. — Murska Sobota. Občni zbor podružnice kmetijske drüžbe v M. Soboti se bo vršo, v nedelo dne 5. dec. t. t ob U. vöri v Flisarovo] gostilni. — Šülinci. Pišejo nam, da od trej švercarov, med šterimi so ednoga, kak smo v zadnjič pisali, obstreliH, je bio samo obsedjeni iz Šülinec, drügiva dva pa nihče ne ve odkec. Pišejo tüdi, da se je ljüdstvo jako razbuntalo nad tem, da so financarje obstrel-jenoga brsali. Mi pa samo telko pristavimo, da, či je to istina, je takše dejanje barbarsko, ar Sati tistoga, ki se namre braniti. — Povoženi Biciklist. Nedavno so se pelali na velkoj cesti z M. Sobote proti Radgoni Pije biciklista, dva vstric eden Odzaja. Vred Vančavesi jih je dojšeo eden automobil, šteri je vozo po predpisaj. Od dva biciklista, šteriva sta vstric vozila je šteo eden pred automobilom zvoziti na drügo stran ceste, pa je bilo prekesno. Automobil ga je zadjo i njemi je zadnje kolo vse zmužču; njemi se je, hvala Bogi, drügo ^pripetilo, kak da se je preci »tukeo. — Napelavanje elektrike. Napelavanje glavne električne linije lepo napredüje. Sohe postavlajo še pri Müri i či de tak po sreči šlo naprej, bo v par tjednaj Ie linija pri M. Soboti. — Nevarni mostovje. Znano je, da je lanske Povoden pretrgala na našoj novoj železnici ne samo nasip, nego je podrla več mostov, posebno na obe strani Müre. Da so vlaki mogli voziti, so te podrete moste nadomestili za silo z lesenimi. Čakali smo, da bodo tej nadomeščeni v par mesecaj^ novimi, močnimi. Naše čakale je zaman. Minolo je že leto, leseni mostovje Počasi naprhnejo i se lehko pripetí kakša nesreča. Opozarjamo, da naj se merodajni Krogi pobijajo za dobre mostove, da se bo občinstvo lehko brez straha vozilo prek tej mostov. Da mostovje neso bogzna močni, kaže to, da vlaki po nji zmes-zmesta vozijo. — Ogen v Lipovci. Te dneve so meli ogen v Lipovci pri MeseričovL Zgorele so štale s škegnjom, nekaj škeri i pridelkov. Ogen je nastano po nepriliki Isto držino je pred par dnevi zadela nesreča, da so njim mrli oča. — f Vtopila se Je, V Sodišinci je Šla minoči tjeden eden zadvečerek na Mokoš prat perilo Keréc Marija 17 let stara mladenka. Za dve vöri, ar je dugo ne prišla domo, so jo šli teka j i jo najšli na períšči vtopleni Vtopila se je v pred plitvoj vodi. Najbrž je omedlela i se tak vtopila. Isti den pred poldnevom se je nje mali brat vrezao v prst i to je tak vplivalo na njo, da je omedlela. Najbrž se je pri pranji pali na to spomnila i znova omedlela. — Vrlo mladenko je sprevajalo na zadnjoj zemelskoj poti vaogo lüdi. Dekline, njene prijatelce 28. november 1926. NOV I N E 3. so jo opletene sprevodile i z friškimi rožami okinčale njeno trügo. Pri sprevodi je ne ostalo niedno oko süho. Globoka žalost j« legla na srca v celoj okolici, ar je z nesrečov smrtjov Šla od nas dobra Mimika, štero je vsaki poštüvao i rad meo zavolo njenoga lepoga živlenja. Z Bogom, draga prijatelica ! Daj Bog, da se pri njem vidimo, dotečas pa Počivaj v miri! — Posredovalnica za delo v M. Soboti začne poslovati s 1. decembrom. Uradne vöre bodo vsaki den od 9. do 12. vöre. — Vsa županstva v Slovenija prosi odbor drüštvo „Kuratorij slepi", da se zdaj, kda sestavijo potroše, konči z malov šumov spomnijo tüdi »Doma slepi« v Ljubljani. Prispevki naj se pošilajo po Položnica) poštne hranilnice, štere odavle vsaka posta. Ná Položnice zapišite Čekovni račun Štev. 14.672. — Ogen je bio v nedelo zajtra ob pol štiri v Noršinci pri RituperovL Zgorela je oslica slame. — Financar bujo švercare. Naši ljüdje se ešče dobro spominajo na ža-- losten dogodek pred ednim letom, kda je eden švercar strelo financam Juga. * Te švercar je bio eden nekdašnji gazda, ki je vozo ropare na Vogrsko, kda so pa opravili je ne prišeo se, da bi njim plačao. Od tistimao se je živo z švercarom. Zdaj je noso prek meje žganico. Financar, 18 let star mladenec ga je stavo, a on je skočo k njemi -i njemi Šteo vzeti puško i ga najbrž streliti, kak je to lani včino z Jugom. Nego ne se njemi Je posrečilo. Brzen financar je potegno bajonet, ga s tremi bbdlaji ▼ prsa bujo i se tak rešo gvišno smrti. — Parcelacija na veleposestvi grofa Ladislava Szaparyja. Kak smo že svojčas pisali, j« ministrstvo za agrarno reformo v meseci juniji 1926. Odobrilo vse pogodbe s šterimi so agrarni interesenti küpiti zemljišča, ar se je iz pogodb razvidno, da so cene primerne in plačilni pogoji vu-goda!. Uprava Veleposestva pa nadaljavle odavanje parcel in je že skoro vso zemljo v Küpšincih, štero so meli agrarni interesenti v zakupu, razproda^. Cena znaša za oral 3000 do 4000 Din. Ta cena je ne pra visika či se upoštevle, da plača veleposestvo od toga 10% državi. Prí podpisi pogodbe plačajo agrarni interesenti 30% od cene, ostanek pa plačajo v ráta] in brez intereša v deveti mesecaj po sklenjeno} kupnoj pogodbi. S tem je tudi siromaškejšim ljüdem omogočeno, da postanejo lastnik! parcel, štere so dozdáj vživali kak zaupniki. Kak smo to od več strani čüli!, so ljudje s tem načinom parcelacijo zadovoljni. Posebno pa moramo pohvalno opomenoti, da je zastopnik veleposestnika nešternim najsiromaškejšim agrarnim interesentom nekaj zemlje podario, dale je brezplačno prepüsto nešternim Občinam dele parcel za povekšanje pokopale in da vživlejo vojni invalidi pri nakupi zemljišč bodisi glede plačilni!! pogojev, bodisi glede küpno cene posebne vugodnosti. Te glas vzememo na znanje z zadovoljstvom in v zgled drügim veleposestvom, štera dozdáj neso lepo ravnala z najsiromaškejšimi agrarnimi interesenti.' Država. — V komisijo za zdelavanje zakona za agrarno reformo je minister dr. Šibenik pozvao med drügimi tüdi Alberta Vedernjaka, inženira pri okr. agr. uradi v Maribori. Imenüvani gospod se je že večkrat midio v Slov. Krajini v agrarni zadevaj i so njemi iste lehko dobro znane. Jako Želemo da bi hasek i pravice naši interesente pri zdelavanji zakona upoštevao. — Ogen v Bunčani. Zadnji tjeden je na sosédnom Stajarskom skoro vsaki den bio ogen. Najhüjše pa je gorelo v tork v Bunčani. Zgorelo- je 5 hiž. — Železnična nesreča na Pragerskom. V tork je osebni vlak z Maribora zavozo na slepe šinje, na konci šteri je bio postavleni velki če-mentni stupič. Kda je strojevodja (ma-Sinist) to zapazo je stavlao vlak, pa je že bilo prekesno. Več vagonov se je razbilo, 18 ljüdi je bilo ranjeni, med njimi tüdi gostilničar Turk iz M. Sobote. Dva sta se smrtnonevarno ranila. — Grdo ravnanje z našimi brati v Italiji. Taljanski fašisti so se zadnji čas z vsov močjov vrgli na naše ljüdi na Goriškom i Primorskom, Popunoma brezi vsakoga zroka se zaprli Slov. nar. poslanca dr. Wilfana. Zadnja Slovenska izobraževalna društva, štera [so ešče naši ljüdje meli, so fašistovske oblasti odpravile. Ves izobraženi svet se zgraža nad tem ne-kulturnim delom Taljanov. — Nesreča z eroplanom. V Mostari je z več kak 100 metrov višine spadno na tla eroplan. Podporočnik Slokič se je pri tom bujo. Domača politika. V Belgradi nega nikaj važnejšega. V znotrašnjem ministrstvi pripravlajo novi občinski zakon. — Poslanec Vesenjak je govorio proti tomi, da bi se preveč kaštigale tiste, pri šteri se najde kakše betvo tobaka, ar se je tobakovo seme preveč razširilo ta leta, kda je bilo dovoljeno tobak sa-diti. Na drügi den pa je poslanec Brodar ostro prijao vlado za to, da premalo skrbi za ceste. Kriva je vláda, štera se ne briga za verstvene potrebčine i peneze, štere dobi v te natnen indri porabi. Naši poslanci so pitali ministra Puclja, kakšo pomoč nameni dati poplavlencom kre Drave. — Voditelje vsej vladi nasprotni strank so meli sejo, na šteroj so sklenoli, da se mora postaviti poseben odbor, šteri bo delao za zbogšanje našega gospodarskoga položaja. — Na ministrskoj seji so radičovi ministri delali na to, da bi cerkvena imanja vkraj vzeli. Pribičevči, voditeo samostojni demokratov je šteo meti v Vojvodini shod, pa so njemi ga razbili. Njegova stranka je zato protestirala