V teku so najširše razprave o osnutku zakona o združenem delu
Kako blizu določilom
V krajevni skupnosti Vodmat so 2iačeli izdajati glasilo krajevne skupnosti, ki bo krajane seznanjalo z novimi predlogi, s problemi in vsemi drugimi po-datki, ki so tako pomembni za izgrajevanje delegatskih odnosov. Ni slučaj, da je bila prva številka tega glasila izdana prav sedaj, ko se je pričela široka razprava o zakonu o združenem delu. Zakaj?
Predvsem zato, ker so v no-vem zakonu določeni doihod-kovni odnosi na tak način, da bo delavec resnično odločal o njih, torej o tem, kam bo šel njegov denar. Zato, da da pa bodo njegove odloditve pravil-ne, je nujno, da je resničnc ss-znanjen tako z možnostmi kot tudi potrebami dmžbene skup-nosti, v kateri živi.
Delegatski odnosi bodo le na tak način, ko bodo vsi pri-zadeti seznanjeni s celoino pro-blematiko, lahko postali usmer-jevalec naporov delovnih "judi za uresničevanje tistih ciijev, ki bodo skiipoo sprejeti. Na žalost sedanje analize kaže-jo, da uveljavljanje delegatskih odnosov še vedno zaostaja za . tem, kar smo želeli dosedi. Varokov za to je veliko, največ-ji pa so prav v nas samih. Premalo se zavedamo delegat-skih obveznosti, pa tudi tasti, ki deiegate izbirajo, še vse pre-radi mislijo, da s tem zadostijo zgolj formatoosti, da delegata taiajo.
Toda tudii sedaj se dogaja, posebno še, če stvari ne tečejo ravno po maslu, da se delegat-ska baza, torej mi vsi, sprašu-jemo, da bi ob izbirii morali bolj natančno premisliti delega-tcrve abveznosti in svoje dolž nosti, da morda ne bi bilo na-pak, če bi od časa do časa pri šii na sestanek krajevne skup-nosti ali pa, da bi se boij na-tančno zanimali za delo delav-skega sveta in našega delegata.
Z novo ustavo smo začrtali novo smer, z zakonom o zdru-ženem delu utrli pot, po kateri bomo hodili
Spoznanje, da ima delavec pravioo upravljati z rezultatom svojega dela, je prvič presegla dosedanje okvire, ko je bilo odločanje o tem nekaj, kar je bilo le posredno stvar deiavca, neposrednega proizvajalca. Pre-ko samoupravnih interesnih skupnostd delavec aavestno us-merja razvoj drugih, sicer ma-terialno neproizvodnih, vendar v vsakdanijem življenju prepo-trebnih  dejavnosti   in  z njimi
izmenjuje sadave dela. T^ko velikih sprememb pa v celoti ni mogoče pričakovati v enem sa mem dnevu; to je proces, ki terja svoj čas, predvsem pa zahteva tudi od nas samin, da se tvorno in po svojih najboij-ših močeh vključimo vanj. Ker pa ljudje nismo brez napak, se dogaja, da včasih posamezniki ali pa skupine zagovarjajo predvsem svoje interese in pri tem pozabljajo, da so z družbe-no skupnostjo povezani še s šte-vilnimi drugimi vezmi, kot so solidarnost, odgovornost... Po-samezniki godrnjajo, ko plaču-jejo prtspevek za socialno var-stvo, za ceste, za &olstvo ali pa telesno kulturo, češ da so pre-visoki, prav isti pa se razburja-jo nad zdravniki, slabimi ce-stami, nad vrtci... Velikokrat ve posameznik povedati, kaj bi on ceneje in bolje uredil, ko pa ga povabijo, da bi to resnič-no naredil, je le malo takih, ki tako obveznost tudi sprejmejo.
Nadaljevanje na  4. - 5.  str.
Nadaljevanje s 1. strani
Toda pri. vsem tem ne moremo irt-ne smemo tudi mimo drugih resnic. Same družbeno politi&ne skupnostd in interesne skupnostt niso brez napak. Vfasih pričakujejo navodil le od .»zgo-raj«, nekateri vidijo le svo-je lastne interese, samoiipravne interesne skup-nosti so včasih še vedno bolj konfron-taeija želja in potreb z realnostjo. ' Prav poseben problem so strokovne službe, ki morajo pripraviM sbrokovno utemeljene predloge, ki morajo biti čimbolj objektivni, to delo pa marsi-kdaj opravijo le pristransko, oako strokovno.
Prav te probleme moramo reševati ml saoni, kajti le s poznavanjem po-fcreb in možnostri Iahko pripelje do ci-ljev, ki smo si jdh zastavili.
Zveza sindikatov Slovenije, obdinski svet Ljubljana Center je pričel s širo-ko razpravo o zakonu o združenera dolu, ki bo potekala v vseh sredfaah, od krajevnih skupnostl do delovnih oorgandzacij tea- dnigih skupnosti. Delo
ni enostavno, posebno zato, kea- novd zakon ne predstavlja samo spremembe Čienov in suhih besed zakona, tefnveč resnično spreminja odnose naed ljud-mi in jih postavlja na bolj človeške, pravičnejše temelje.
Komisija za nadaijnji razvoj samo-upravljanja in njen razširjeni sekreta-nat sta skUcala 17 posvetov in orga-nizdi-ala 4 seminarje, katerili se je ude-Iež.ilo 1921 delegatov in družbeno poli-tifinlh delavcev. Na ta način so obve-stili in seznanili več kot 300 odbarov za vodenje javne razprave v delovnih organizaoijah, krajevnih skupnostih ter drugih institucijah. Zakon o združe-nern delu si utira pot med občane, de-lavce, mladino, med vse ljudi.
Prve razprave so že prinesle vpra-šanja, na katera je z&kon že načelno podal odgovor, in že so se pojavile prvc pripombe in predlogi, kako bi to in oko lahko bolje uredili.
KLjub temu, da zakon o adiruženem delu obsega podrooje dohodkovndh od-nosov skoraj v celoti, vsega ne zaje-ir.a,   temveč   postavlja   marsikdaj   le
splošim izhodišča, M bodo teinelj za ožje defindsranje odnosov v republikah Ln polcrajinah, predvsem pa v intgfni zakonodaji delovnih oi^anizacij.
Začetne razprave so pokazale, da je vrsta odprfcih vprašanj, predvsem ko gre za združevanje dela in sredstev oziroma tudd povezovanje. V poseb-nein položaju so izobraževalni zavodi, zdravstvo in raziskovalne insfcitucije, pa še vrsta dragih dejavnosti. Toda prav te probleme je mogoče reševata najbolje, če se srečajo interesl vseh prizadefcih.
Razprave, ki so bile v delovnlh or-ganizacijah Slovenija ceste, Slovenija-les, v krajevnih skupnostih (kot na prdmer v Ajdovščini), v družbenopoli-tičnih  organizacijah, so  pokazale,  da
večina ljudi tvorno sodeluje v pripra-vah na sprejem novega zakona in to postaja zagotovilo, da bo zakon o združenem delu resnica in pravica vsa-kega občana.
»Vse, kar je novega, prinaša delo in spremembo navad, zahteva od nas, da sodelujemo.« je dejala Darja Pab-jančič, sveže pečeni (Mplornant pravne fakultete. »Ko smo se prvid -srečaM z osnufckom nove ustave, je bilo še mar-sikaj nejasnega, ponavljala so sevpra-šanja, danes pa vem, da je ta osnova zakonodaje že prežela skoraj vsako po-ro našega življenja in postala resnič-nost, brez katere si ne moremo več predstavljati na-šlli medsebojnih odno-sov. Vsak delavec je postal sainoup-ravljalec. Enako je z zakonom o zdru-ženem deiu, o katerem teče sedaj raa-prava. Tudi ta bo, če že ni, postal se-stavni del našega življenja. Ostaja pa resnica, da bomo moxalji za fco, da bo jittri boljši, delati vsi, saj papir ne more spremenitd sveta, spremenimo ga laMco le mi sami in to z detoan, vsi skupaj.«
Zato zakon tudi nosi nasloiv — Za-kon o združe?iem delu.
B. P.