Kulturna krajina brez kulturne vsebine Okolje in mi- TV Slovenjja I, 13. 9. 1998 Na prvem programu Televizije Slovenija smo 13. septembra gledali oddajo Oko Ue in mi, v kareri je pro- fesor dr. Dušan Mlinšek hudo grajal bohinjske gozdove in gozdarje. Ker posnetka očitanega 'barbarstva' v prispevku ni bilo mogoče videti, se profesorju lahko le čudimo. Dejansko ne vemo, kaj je bil povod za tako hude obtožbe, njegovi pogledi pi) so med nami zbudili vrsto pomislekov. Profesorju dr. Mlinšku se naša kulturna krajina ne zdi kulturna, ker ni porasla z zrelim gozdom. Polje- delstvo je zanj kastriranje krajine, pohabljanje narave, ropanje. Kultura naj bi bila tam , kjer ni človeka? Spra- šujemo se ali se sam ni pripeljal po cesti? Ali profesor res živi tako, kot sam razlaga kultumi odnos do okolja -brez dobrin sodobnega sveta? Bohinjski gozdarji trdimo, da pri nas pod zgomjo gozdno mejo ni vse tako črno . V oddaji nismo videli konkremega bohinjskega gozdarskega barbarstva razen z mahom poraslega hudournika , kjer je prof. dr. Mlinšek sedel. Da pa javno razglablja , da Bohinj ni primeren za dopust, ta je pa res predebela, saj je v letu 1998 v telefonski anketi dosegel prvo mesto v priljub- ljenosti med turističnimi kraji v Sloveniji! Podatki iz gozdnogospodarskih načrtov nam poka- žejo, da je bohinjska krajina med najbolj gozdnatimi pri nas , bohinjski gozdovi pa nadpovprečno zarasli, s solidno lesno zalogo in številnimi drevesni mi velikani. Opravili smo popis najdebelejših dreves v Triglavskem narodnem parku, ki obsega skoraj vse Julijske Alpe, in Bohjnj je očitno najbogatejše območje. Vodnik o drevesih velikanih smo v Gozdarskem društvu Bled izdali pred dvema letoma in je v prodaji. Zanimiva je trditev prof dr. Mlinška ob koncu od- daje, da se je slovenski gozd začel razvijati pred petde- 432 setimi leti, žal pa zadnja leta zopet propada. To se časovno povsem ujema s profesorjevo poklicno aktiv- nostjo V odda ji se je dobesedno znese 1 nad stroko in svojimi učertci . Da ni prof. dr. Mlinšek zamenjal žle- doloma za redno sečišče? Če je 1o ujma naprtil bohinjskim gozdarjem, potem je njegova krivda še večja in težje opravičljiva . Zakaj se gospod profesor ni pozanimal pri domačih gozdarjih? Zaradi preteklih trenj pri izvajanju pre- tiranih sečenj na bohinjskem? Mogoče! Danes imajo bohinjski gozdovi dosti manjša bremena. Škodljive napake iz preteklosti je treba popravili. ln ne samo v Bohinju! Precej je gozdnogospodarskih načrtov v Slo- veniji, v katerih so po osamosvoji1Vi prvič lahko zmanj- šali bremena. Ves čas 'barbarstva' pa smo varovali študijske objekte, med drugim mdi tiste na Pokljuki. Tudi tako je bilo v minulih pe1desetih letih~ Opravičljivo je, da je bilo Po ho lje poseka no , da pa sta bili v Bohinju še konec prejšnjega stoletia dve že- lezarni, ki sta preko petsto let topili rudo z bohinjskim Jesnim ogljem, tega prof dr. Mlinšek noče vedeti, če­ prav smo po njegovi želji objavili zgodovino bohinjskih gozdov. Vemo, daje profesorjeva zamera bohinjskim goz- datjem stara. Tudi zato, ker nismo za obliko gozdnega gospodarjenja izbrali njegovega pojma. Naravni razvoj gozda je preveč dolgoročna zadeva, da bi gospodarjenje prilagajali vsakokratnemu profesorju . Načrtno gospo- darjenje z bohinjskimi gozdovi paje precej starejše od prof. dr. Mlinška. Ivan Veber, dipl. inž. gozd., Tone Smukavec, dipl. inž. gozd., Lojze Budkovič , dipL inž. gozd . GozdV 56 (1998) 9