Oglasilo

DELOVNEGA KOLEKTIVA L I P BLED

LETO XIX   PETEK, 31. MAREC 1989 ŠTEVILKA 1

Trg je naš izziv, pa tudi

Analiza proizvodnje in prodaje v letu 1988

Kakorkoli bi hoteli združiti dogajanja v naši delovni organizaci¬
ji v letu 1988 v skupni imenovalec, bi se glasilo takole: uspešno smo
krmarili med Scilo in Karibdo — med administrativnim predpisova¬
njem in tržnimi zakonitostmi. Dr. Branko Horvat, znani zagrebški
ekonomski strokovnjak, je nedavno izjavil, da je jugoslovansko pod¬
jetje pri svojem delovanju omejeno mnogo bolj kot v kapitalisti¬
čnem oziroma v realsocialističnem sistemu. Prav zato pa je naš
družbenopolitični model postal nadvse neučinkovit in nas je navse¬
zadnje pripeljal na rob evropske revščine. Slovenski vzorec (ali pa¬
radigma, kot se običajno imenuje) političnega pluralizma in gospo¬
darskega podjetništva se je začel prebijati skozi led državnega varu-
štva. Upajmo le, da bo po odjugi prišla kmalu težko pričakovana
pomlad gospodarskega razcveta in demokratizacije političnega ži¬
vljenja. Tudi naša delovna organizacija si želi zdrave tržne konku¬
rence in poslovne uveljavitve, ki bo plod tekmovalnega in ustvarjal¬
nega duha vseh zaposlenih.

Zakon o podjetjih bo učinkovito deloval le, če bomo ustrezno
uredili pravice iz delovnega razmerja. Represivne instrumente (zdaj
ukrepi za učinkovitost?!) bomo morali zamenjati s stimulativnimi in
tako doseči razlikovanje med uspešnimi in neuspešnimi, med krea¬
tivnimi in nekreativnimi delavci. Zakon o temeljnih pravicah iz de¬
lovnega razmerja bo odpravil razvid del in nalog kot delovno-pravno
kategorijo, iz katere izhajajo pravice in dolžnosti delavcev. To bomo
nadomestili z dolžnostjo delavca, da opravlja vsako delo, ki ustreza
njegovi izobrazbi in znanju. Zato bo v pogojih tržnega gospodarje¬
nja in ekonomskih zakonitosti potrebno postaviti kot najpomemb¬
nejšo strateško nalogo našega kolektiva povečanje količine znanja
vseh zaposlenih na vse možne načine. Reafirmacija tehničnega,
upravljalskega in organizacijskega znanja mora omogočiti proizvod¬
no naravnanost mlade generacije (ne pa idejno-politično-samoupra-
vljalsko), usmeritev izobraževanja pa v smeri poglabljanja funda-
mentalnih znanj, usposabljanja tehničnih kadrov za timsko delo in
pridobivanja poglobljenih, specialističnih znanj.

obveznost!

V preteklem letu smo na nivo¬
ju delovne organizacije dosegli
boljše proizvodne rezultate kot
leta 1987, planiranih proizvod¬
nih ciljev pa nismo dosegli.

TOZD Lesna predelava To¬
maž Godec je poslovno leto 1988
zaključila nekoliko slabše kot le¬
ta 1987 (99 %), njeno plansko za¬
ostajanje pa je bilo razmeroma
veliko (91 %). Proizvodnja plošč
je dosegla 768.463 m 2 , kar je
enak rezultat kot leta 1987, za
planom (780.000 m 2 ) pa je proiz¬
vodnja zaostala za 1 %. Čeprav
so rezultati dobri, sami po sebi
še ne izkazujejo proizvodnih
problemov, med katerimi sta
največja pomanjkanje žaganega
lesa in povečana bolniška odsot¬
nost v drugi polovici leta. Po¬
manjkanje žaganega lesa je po¬
sledica slabše dobave hlodovine,
saj je TOZD Tomaž Godec pre¬
jel le 37.332 m 3  hlodovine, kar je
5 % ali 2.082 m 3  manj kot leta
1987 oziroma 13 % ali 5.668 m 3
manj kot je bilo dogovorjeno v
razdelitveni bilanci. Izpad hlodo¬
vine je povzročil manjšo proiz¬
vodnjo tudi v žagi, še bolj pa je
zaostajala proizvodnja pohištva,
predvsem v primerjavi s pla-


Pred 9 meseci smo na Bledu, na Ljubljanski cesti odprli nov objekt, imenovan CIM — Center za in¬
ženiring in marketing LIP Bled.

V objektu je v pritličju trgovina z razstavo naših in kooperantskih proizvodov, v prvem nadstropju
ima sedež kompletna prodaja, v drugem nadstropju pa je razvojni biro in sektor za projekdvo in proda¬
jo strojne opreme ter v kleti priročno skladišče, atelje, priročna mizarska delavnica in garaže.

Center je že v tem kratkem obdobju delovanja pokazal upravičenost naložbe, na kar nas nepresta¬
no opozarjajo naši kupci in nam sočasno največkrat čestitajo k takemu pristopu in promociji proizvo¬
dov. Primerjava s prejšnjim stanjem je zelo težavna, ker prejšnjega stanja ni več, okoliščine pa so se
v tem času kar močno spremenile (manj gradenj, manjša kupna moč itd.).

Objekt bomo morali v prihodnosti z večjo reklamo še bolj izkoristiti (kljub občasnim razstavam in
koncertom), posebno za maloobmejno prodajo tujcem, turistom v turistični sezoni ter za prikaz in pro¬
dajo boljših proizvodov višjega cenovnega razreda.

nom. Čeprav je bilo celo leto do¬
volj naročil, s proizvodnjo pohi¬
štva nismo dosegli pričakovanih
rezultatov. Izgovor, da za pohi¬
štvo ni dovolj kvalitetnega žaga¬
nega lesa, v bodoče za tako
tržno blago ne bo mogel več
zadostovati.

TOZD lesna predelava Rečica
je bila leta 1988 naša najuspeš¬
nejša temeljna organizacija na
področju doseganja proizvodnih
rezultatov. V primerjavi z letom
1987 je povečala obseg proizvod¬
nje za 8 %, plan pa je presegla za
2 %. Obrat vrata je dosegel neko¬
liko slabše rezultate pri proiz¬
vodnji vrat, saj je proizvedel 7 %
manj kril kot leta 1987 in 6 %
manj kot je bilo planirano za le¬
to 1988. Proizvodnja podbojev pa
je presegla vsa pričakovanja,
saj je bil obseg proizvodnje za
34 % ali 30.000 kom večji kot leta
1987, plan pa je bil presežen za
10 %. Tudi v obratu žaga so pre¬
segli planirane in lanskoletne
rezultate, predvsem pri proiz¬
vodnji oblog, ki so jih v tej te¬
meljni organizaciji proizvedli
12 % ali skoraj 30.000 m 2  več
oblog kot leta 1987, plan pa so
presegli celo za 43 %.

Rezultati so torej zadovoljivi
in najbrž niso prišli sami od se¬
be. Proizvodnja za znanega kup¬
ca, ki zahteva stroge dobavne
roke in kvalitetne izdelke, je ter¬
jala izredno fleksibilnost in flek¬
sibilno razporejanje delavcev z
dela na delo. Najbrž bomo mora¬
li tudi v ostalih temeljnih orga¬
nizacijah ustvarjati projektni
inovativni koncept delovnega
procesa.

Tudi TOZD Lesna predelava
Mojstrana je leto 1988 zaključila
z boljšimi proizvodnimi rezultati
kot leta 1987, čeprav ni manjka¬
lo problemov tehnične in ka¬
drovske narave. Vhodnih vrat je
bilo proizvedeno 9 % ali 1200
kom več kot leto poprej, plan pa
je bil presežen za 5 %. Proizvod¬
nja garažnih vrat je zaostala za
planiranimi količinami za 21 %,
za 5 % pa je zaostajala za proiz¬
vodnjo iz leta 1987. Dodatkov je
bilo izdelano 24 % manj kot je bi¬
lo planirano, izenačil pa se je ko¬
ličinski obseg iz leta 1987. Storit¬
veni razrez je bil manjši kot leta
1987, plan pa je bil presežen za
14 %.

Celotni obseg proizvodnje
TOZD Mojstrana je zadovoljiv,
saj je bila proizvodnja za 6 %
večja kot leta 1987, zaostajanje

(nadaljevanje na 2. strani)

Trg je naš izziv, pa tudi obveznost!

(nadaljevanje s 1. strani)

za planom (8 %) pa je posledica
zastojev v proizvodnji in po¬
manjkanja delavcev zaradi po¬
večanja bolniških izostankov.

TOZD Lesna predelava Pod¬
nart je potrebno obravnavati z
vidika izpolnjevanja sanacijsko-
investicijskega programa. Ker
je ta temeljna organizacija izka¬
zovala v prvem četrtletju (perio¬
dični obračun I—III/88) izgubo,
smo morali v skladu z veljavni¬
mi zakonskimi predpisi pristopi¬
ti k pripravi in izvajanju sana¬
cijskega programa. Sanacijski
program se je začel izvajati 1. 4.
1988 z ukrepi organizacijsko-
-kadrovske narave, celotna orga¬
nizacija dela se je zasnovala na
enoizmenskem delu. Od julija
1988 dalje je veljal za TOZD
Podnart spremenjeni količinski
plan proizvodnje (rebalans), ka¬
terega smo zasnovali na lastni
surovinski osnovi (hlodovina iz
gravitacijskega območja temelj¬
ne organizacije) in ne na naku¬
pu žaganega lesa za proizvodnjo
oblog. Ta ukrep je bil posledica
visokega neskladja (dispariteti)
med nabavnimi cenami žagane¬
ga lesa za proizvodnjo oblog in
prodajno ceno oblog. V avgustu
1988 je bil izdelan investicijski
program za prestrukturiranje
proizvodnega programa. Sep¬
tembra 1988 je bil investicijski
program strokovno in samo¬
upravno verificiran, zato smo v
zadnjem kvartalu 1988 pristopili
k izvajanju investicije.

Čeprav je TOZD Podnart
obratovala z omejenimi zmoglji¬
vostmi — predvsem proizvodnja
oblog — je dosegla le 14 % manj¬
ši obseg proizvodnje kot leta
1987, za planom pa je zaostajala
9 %. Na tako relativno ugoden
proizvodni rezultat je vplivala
predvsem proizvodnja žaganega
lesa in zabojev, ki je bila za 39 %
oziroma 19 % večja kot leta 1987.
V drugi polovici leta se je v te¬
meljni organizaciji pojavil doda¬

tni problem — pomanjkanje hlo¬
dovine. V celem letu 1988 je bilo
dobavljeno Podnartu 74 % plani¬
ranih količin hlodovine, za 20 %
pa je zaostajala za dobavo iz le¬
ta 1987. Čeprav za leto 1988 ta iz¬
pad še ni predstavljal posebnega
problema, ker je bilo na preho¬
du iz 1987 v 1988. leto dovolj za¬
log hlodovine, pa bo nadaljeva¬
nje ali celo jačanje trenda
upadanja dobav postalo proble¬
matično po končani investiciji.

Tudi TOZD Filbo je bil zaradi
ugotovljene izgube v prvem
kvartalu v sanaciji. Vzroki za
nastanek izgube so bili pred¬
vsem tržne narave, saj je bilo
zaradi gospodarske krize bistve¬
no zmanjšano povpraševanje po
investicijski opremi, ki jo proiz¬
vaja TOZD Filbo. Pomanjkanje
dela je povzročalo nemalo orga¬
nizacijskih težav in poslabšanih
odnosov z drugimi temeljnimi
organizacijami, ki pa smo jih z
veliko mero solidarnosti in spo¬
razumevanja uspeli zadovoljivo
rešiti. Ob koncu leta se je pov¬
praševanje povečalo, sklenjene
so bile nove pogodbe, tako da
smo v leto 1989 startali precej
manj zaskrbljeni za trženje in
proizvodnjo v letošnjem letu.

S prodajnimi rezultati smo
lahko zadovoljni, če upoštevamo
krizno situacijo, v kakršni se na¬
hajamo. Čeprav plana prodaje
nismo v celoti izpolnili (93 %), pa
je bil količinski obseg prodaje v
letu 1988 za 2 % večji kot leta
1987.

TOZD Tomaž Godec je pove¬
čal obseg prodaje v primerjavi z
letom 1987 za 2 %, za planom pa
je zaostala za 9 %. Na slabo iz¬
polnjevanje plana prodaje je
vplivala predvsem prodaja pohi¬
štva, medtem ko so plošče zao¬
stale le 1 % za planskimi prodaj¬
nimi zadolžitvami. Vzroki za ne¬
zadovoljive prodajne rezultate
pri prodaji pohištva so isti kot
pri proizvodnji.

TOZD Rečica je edina temelj¬
na organizacija, ki je dosegla
količinski plan prodaje (indeks
100), rezultate prejšnjega leta pa
je presegla za 9 %. K tako ugod¬
nim prodajnim rezultatom je
največ doprinesla prodaja pod¬
bojev, predvsem SM (domači
trg) in B podboji, ki smo jih pro¬
dali 42 % oz. 41 % več kot leta
1987, planirane prodajne količi¬
ne pa smo na tem programu pre¬
segli za 19 % oz. 14 %.

Tudi TOZD Mojstrana je pre¬
segla prodajne rezultate iz leta
1987, in sicer za 5 %, planska za¬
ostajanja pa so znašala 12 %. Pri
vseh proizvodih, razen pri ga¬
ražnih vratih je bila prodaja več¬
ja kot leta 1987, plan pa so pre¬
segli pri prodaji enokrilnih in
dvokrilnih vrat klasične (letviča-
ste) izvedbe.

V TOZD Podnart je količinski
obseg prodaje iz leta 1987 prese¬
gla prodaja žaganega lesa
(162 %) in zabojev (28 %), med¬
tem ko je bila zaradi bistveno
manjše proizvodnje oblog
zmanjšana tudi prodaja tega iz¬
delka. Obstoječi proizvodni pro¬
gram TOZD Podnart ne zagotav¬
lja predelave manj kvalitetnega
lastnega žaganega lesa, kar po¬
trjuje podatek, da je bilo leta
1988 prodano izven DO 2.354 m 3
neuporabnega žaganega lesa.
Zato je skrajni čas, da se opre¬
mimo s tako tehnologijo, ki bo
uspela predelati tudi manj kvali¬
teten in za obstoječi proizvodni
program neuporaben žagan les.
Tudi tozdovske meje bo v tem
pogledu potrebno odpraviti in
zagotoviti hiter pretok manj
kvalitetnega žaganega lesa zno¬
traj delovne organizacije brez
vnaprejšnjih internih cen in po¬
računov.

Za leto 1988 je tudi značilno
nadaljevanje pozitivnega trenda
večanja prodaje na tuja, pred¬

vsem zapadnoevropska tržišča.
Zaradi hitrejše rasti prodaje v
izvoz (10 %) in upadanja prodaje
na domačem trgu (2 %) se je
spremenila struktura prodaje iz
razmerja 69:31 v letu 1987 v
razmerje 66 : 34 leta 1988 v sme¬
ri večjega deleža izvozne proda¬
je. Tudi za maloprodajo je zna¬
čilno upadanje količinskega pro¬
meta, saj se je v razdobju
1987/1988 zmanjšalo za 8 %. Pla¬
niran obseg prodaje na tujem tr¬
gu smo presegli za 1 %. K temu
je največ pripomogla temeljna
organizacija Tomaž Godec, ki je
leta 1988 ustvarila 65% našega
celotnega količinskega izvoza,
leto poprej za 55 %. Slabše izvoz¬
ne rezultate je dosegla prodaja
TOZD Rečica, ki je svojo udelež¬
bo z 42 % v letu 1987 zmanjšala v
lanskem letu na 30 %. Najbolj je
nazadovala izvozna prodaja
vratnih kril, saj je bil količinski
obseg manjši za 16.000 kril ali
22  %.

Vsi se zavedamo, da izvozna
prodaja notranjih vrat ne prina¬
ša takega kritja kot prodaja na
domačem trgu, vendar pa druge¬
ga izhoda ni, kot da se v konku¬
renčnem boju potrdimo s kvali¬
tetnimi izdelki in točno izpolnje¬
nimi dobavnimi roki na edinem
tržišču, ki lahko absorbira jugo¬
slovanske presežke prekapaciti-
rane lesne industrije.

Zelo uspešno se razvija tudi
izvoz TOZD Filbo, ki postopoma
postaja enakopraven partner s
tujimi kooperanti, po investiciji
v TOZD Podnart pa se bo med
izvozne izdelke vpisala tudi le¬
pljena plošča. Naš srednjeročni
cilj, da bomo presegli 40% koli¬
činski obseg prodaje na tujih tr¬
gih in ustvarili 15 mio $ izvozne
prodajne vrednosti, se nam vse
bolj približuje.

Dobri fizični rezultati prete¬
klega poslovnega leta nas ne
smejo preveč zadovoljiti, saj
najboljše ni nikoli dosegljivo. Si¬
gurno pa je, da ne moremo vec
pričakovati ekstenzivne rasti
proizvodnje in prodaje, zadovo¬
ljiti se bomo morali že z mini¬
malnimi letnimi stopnjami rasti.
Zato pa bomo kvantitativne ka¬
zalnike nadomestili s kvalitetni¬
mi merili, z merili tržne ekono¬
mije.

Šlibar

2

r


Sklepi samoupravnih organov

Delavski svet DO (2. 3. 1989)

1. Obravnaval je zaključni račun za leto 1988. Ugotovil je. da je
delitev oravljena v skladu z zakonskimi določili in našimi samou¬
pravnimi akti, zato je zaključni račun posredoval v sprejem zborom
delavcev.

2. Sprejel je drugi del plana za leto 1989: plan investicij, plan
investicijskega vzdrževanja in plan sklada skupne porabe.

3. Obravnaval je poročilo o poslovanju Sklada skupnih rezerv
Občine Radovljica v letu 1988 in ga potrdil.

4. V občinsko konferenco delegatov za Zavarovalno skupnost
Triglav Kranj je imenoval Mirka Rakuša iz DSSS:

5. Sprejel je sklep o povišanju kilometrine, o novih višinah
dnevnic za službena potovanja, stroškov prenočevanja, in sklep o
povišanju nadomestila za topli obrok, ki znaša 7.900 din na dan.

6. Ugotovil je, da je zbor delavcev prodajnega sektorja sprejel
ocene novosistemiziranih del in nalog, zato je potrdil njihovo ve¬
ljavnost.

Delavski svet TO Tomaž Godec (28. 2. 1989)

1. Potrdil je zaključni račun za leto 1988 z ugotovitvijo, da je
delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi
akti in zakonskimi predpisi.

2. Sprejel je plan investicij, plan investicijskega vzdrževanja in
sklad skupne porabe za leto 1989.

3. Obravnaval je zahteve za varstvo pravic Milana Lisca, Kvirina
Rutarja in Martina Žnidarja in jih kot neutemeljene zavrnil, saj so bi¬
le prerazporeditve opravljene v skladu s 55. členom pravilnika o de¬
lovnih razmerjih TO in nujne zaradi rekonstrukcije v žagalnici.

4. Potrdil je sklep DS DO o ukinitvi dodatnih odmorov za B in C
grupo ob 8. in 12. uri. Odmori za A grupo so taki, kot so objavljeni
v ukrepih za boljšo učinkovitost dela.

Oddelek priprave proizvodnje je zadolžil, da postavi na delovna
mesta seznam časov za zagon in ustavljanje strojev ob začetku in
koncu delovnega časa.

Pravočasen zagon in ustavljanje strojev nadzorujejo izmenovo-
dje in obratovodje.

Delavski svet TO Rečica (28. 2. 1989)

1. Zborom delavcev je posredoval v sprejem predlog sistemiza¬
cije oddelka kontrole kvalitete s spremembami, posredovanimi na
seji.

2. Sprejel je drugi del plana za leto 1989.

3. Obravnaval je poročilo o poslovanju v letu 1988 in zaključni
račun posredoval v sprejem zborom delavcev.

4. Potrdil je izkustvene normative v oddelku SM, oddelku fur¬
nirnica, oddelku montaža in pri I nosilcih.

5. Dal je pobudo, naj se družinam kosovskih rudarjev dodeli
denarna pomoč.

Delavski svet TO Podnart (28. 2. 1989)

1. Obravnaval je obračun za leto 1988 in ugotovil, da je delitev
dohodka v skladu s planom, zakonskimi predpisi, samoupravnimi
akti TO ter ga posredoval v obravnavo in sprejem zboru delavcev.

2. Sprejel je drugi del plana 89 v predloženi obliki

3. Sprejel je sklep o delu v prostih sobotah v času sanacijskega
programa

4. Sprejel je sklep o podaljšanju mandata v. d. direktorja
tov. Cesar Ladislavu za dobo enega leta

5. Sprejel je sklep o razpisu nadomestnih volitev v DS TO in
imenoval volilno komisijo

6. Sprejel je sklep o povečanju cene toplega obroka za zunanje
z veljavnostjo od 1.3.1989 dalje.

V___ '

Usposabljanje inovatorjev

Da bi ne ostalo zgolj na bese¬
dah o potrebi vključevanja de¬
lavcev v inovacijske procese, si
sindikati prizadevajo, s strokov¬
nim dopolnilnim usposablja¬
njem, pridobiti čimveč zaintere¬
siranih inovatorjev. Reubliški
svet ZSS je z odborom za inven¬
tivno dejavnost tudi letošnjo po¬
mlad načrtoval izvedbo posa¬
meznih strokovnih seminarjev
za organizatorje inovacijske de¬
javnosti v delovnih organizaci¬
jah. Smoter te akcije je v uvelja¬

vljanju tehničnega, poslovnega
in celotnega družbenega na¬
predka.

Načrtujejo štiri takšne
seminarje; prvega od 21. do
24. februarja, drugega od 14. do
17. marca, tretjega od 4. do

7. aprila in četrtega od 16. do
19. maja. Seminarji bodo v sindi¬
kalnem izobraževalnem centru
v Radovljici, za katere je zagoto¬
vil sredstva republiški sindikat,
delovne organizacije krijejo le
potne stroške in dnevnice.

LIP, lesna industrija Bled

razpisuje

za šolsko leto 1989/90 naslednje štipendije:

TOZD Tomaž Godec

— lesarski tehnik 2

— lesar širokega profila 5

— obdelovalec lesa 1

TOZD Rečica

— lesarski tehnik 3

— lesar širokega profila 5

— obdelovalec lesa 4

TOZD Mojstrana

— lesar širokega profila 2

— obdelovalec lesa 1

TOZD Podnart

— lesarski tehnik 1

— lesar širokega profila 2

— oblikovalec lesa 1

— oblikovalec kovin (vzdrževalec) 1

TOZD Filbo

— strojni tehnik 1

— oblikovalec kovin 3

- strugar (2)

- rezkalec (1)

— elektrotehnik elektronik 1

— pleskar l

DSSS

— lesarski tehnik 1

— inž. lesarstva 2

— inž. strojništva 1

— dipl. inž. lesarstva 2

— dipl. inž. strojništva 1

— dipl. inž. elektronike 1

— dipl. inž. gradbeništva 1

— dipl. ekonomist 1

Podelili bomo tudi nekaj štipendij odličnim učen¬
cem in študentom različnih usmeritev.

Prednost imajo kandidati, ki so prejeli priznanja na
različnih šolskih tekmovanjih.

Prijave in zaključno spričevalo sprejema splošni
^ sektor LIP Bled do 30. 6.1989.  _

Prešernove nagrade

Ob slovenskem kulturnem
prazniku, v počastitev spomina
največjega slovenskega pesni¬
ka, dr. Franceta Prešerna, je bi¬
la 3. februarja v Tržiču osrednja
gorenjska proslava, ki jo izmeni¬
čno prirejajo vsako leto kultur¬
ne skupnosti v drugi občini.

Letošnji nagrajenci s Prešer¬
novo plaketo Gorenjske so bili:
Neža Maurer, pesnica, Blaž Ogo¬
revc, pisatelj in pesnik, Jože
Perko, filmski ustvarjalec, Boris
Sajevec, kipar in restavrator,
Cveto Sever, samostojni lutkar¬
ski umetnik ter blejski rojak,
akademski slikar Polde Oblak,
ki sicer živi in ustvarja delno v
Miinchnu, delno v Ljubljani.

Polde Oblak je v počastitev
kulturnega praznika prispeval
svoja umetniška dela v Lipovem
galerijskem prostoru v novi po¬
slovni stavbi na Bledu.

Na kratko povzemamo nekaj
bistvenih podatkov o umetniku
Poldetu Oblaku, ki spada v sam
evropski vrh likovnih ustvarjal¬
cev.

Rojen je bil na Rečici, študiral
je na Akademiji likovnih umet¬
nosti v Ljubljani, izpopolnjeval
pa na munchenski akademiji,
kjer je opravil specialko. Leta
1966 je vzajemno s slikarjema
Georgom Kressom in Nicolom
Biancom v Miinchnu objavil
Fragmentistični manifest, ki v
osnovnih obrisih še danes pred¬

stavlja slogovni okvir njegove
slikarske umetnosti. Najbolj ra¬
dikalen je njegov fragmentisti¬
čni način slikanja v sedemdese¬
tih letih, ko je nastala vrsta
fragmentističnih platen v jajčni
temperi. Poleg slikarstva se Pol¬
de Oblak posveča tudi barvni
grafiki, ki jo je razvil do zavidlji¬
ve tehnične dovršenosti. Najzna¬
čilnejša slikarjeva slogovna po¬
sebnost je nadrealistični značaj
njegovih ambientalnih in kra¬
jinskih slik (poleg fragmentiz-
ma). Slikar Polde Oblak je prav
gotovo ena tistih izvirnih in mo¬
čnih umetniških osebnosti, za
katerega bi lahko rekli, da ga je
priznala najprej tujina, šele v
zadnjih letih pa smo ga začeli
pravično ceniti tudi v Sloveniji.
Čeprav živi že več kot tri deset¬
letja v tujini, ni niti en sam tre¬
nutek zgubil zvezo z rodno do¬
movino.

Svoja dela je razstavljal v šte¬
vilnih priznanih galerijah po Ev¬
ropi in prejel najvišja evropska
priznanja, leta 1986 pa je postal
častni član Accademie d’Europa
v Neaplju.

Od leta 1986 naprej je samo¬
stojno razstavljal v Sivčevi hiši
v Radovljici, leta 1987 v Jakčevi
galeriji v Kostanjevici na Krki,
v Vodnikovi hiši v Ljubljani, v
Ribnici ter lani v Smeltovi gale¬
riji v Ljubljani.

JR

3

Z velikimi napori do novega sistema kontrole kvalitete

O kontroli kvalitete je veliko napisanega in poznana so nam
nekatera splošna dejstva o kontroli kvalitete, kot npr.:

— kvaliteto moramo ustvariti v izdelkih in je ne dobimo s sor¬
tiranjem izdelkov

— najsodobnejše metode kontrole kvalitete in usposobljeni
kontrolorji nam ne rešijo problemov kvalitete, če ne zagotovimo ko¬
ordiniranega dela vseh služb, ki odgovarjajo za proizvodni proces in
morajo zagotavljati material, tehnološke postopke (tudi sušenje),
inštruktažo delavcev itd.

— rezultate kontrole kvalitete uporabljamo za ustrezno ukre¬
panje na vseh proizvodnih činiteljih

— količine in kvalitete ne smemo ločevati.

Poskus uvedbe novega siste¬
ma kontrole v TOZD Rečica po¬
teka takole:

Projekt sistema statistične

medoperacijske kontrole kvali¬
tete proizvodnje in kontrole kva¬
litete končnih izdelkov je obse¬
gal naslednja pripravljalna dela:
izdelava poskusnega predpisa

kontrole kvalitete, analiza ob¬
stoječega stanja o proizvodnji,
končni kontroli, instruktaža me-
doperacijskih kontrolorjev, pri¬
prava kontrolnih kart in desk na
delovnih mestih itd.

Vsa pripravljalna dela so bila
zelo dolgotrajna (dopusti) in so
potekala od junija do novembra
1988. V tem času smo imeli veli¬
ke težave pri izdelavi »analize
stanja kontrole kvalitete v proiz¬
vodnji«, posebno z medoperacij-
skimi kontrolorji, ki so se me¬
njavali in smo jih le s težavo pri¬
dobili za delo v službi kontrole
kvalitete. Medoperacijski kon¬

trolorji, tehnologi priprave pro¬
izvodnje in proizvodni izmeno-
vodje smo usklajevali predpise
kontrole kvalitete, ki niso po¬
vsem določeni in se še vedno
spreminjajo in dopolnjujejo. V
tem času je bil večkrat predsta¬
vljen sam sistem in potek del
statistične medoperacijske kon¬
trole kvalitete, ki sta ga posredo¬
vala strokovnjaka z Industrij¬
skega biroja Ljubljana, mag.
Medugorac Karlo in ing. Asto
Dvornik, z namenom, da bi bile
vse strokovne službe seznanje¬
ne z načinom organizacije in de¬
lom službe kontrole kvalitete, iz-
menovodje v proizvodnji pa so o
tem poučili delavce v neposredni
proizvodnji.

V decembru 1988 smo pričeli
pripravljati kontrolne karte;
opravljen je bil pregled izdel¬
kov, polizdelkov po DM in zbira¬
nja podatkov po DM v proizvod¬
nji. To delo opravlja medopera¬
cijski kontrolor in podatke vna¬
ša na kontrolne karte, ki so na
vsakem delovnem mestu. Podat¬
ki na kontrolnih kartah prikazu¬
jejo globalno sliko kvalitetnega
dela na delovnem mestu, soča¬
sno pa so razčlenjeni tudi vzroki
slabe kvalitete: po kriterijih na¬
pak (lažje, težje, škart) in po
povzročitelju napak (delavec,
material, stroj, idr.). Ti podatki
so namenjeni strokovnim služ¬
bam TO in proizvodnji, zlasti
operativni in tehnološki pripravi
proizvodnje, ki na osnovi teh do¬
loča kriterije kvalitete nabavlje¬
nega materiala za predelavo,
prav tako ima tehnološka pri¬
prava dela preglednejšo sliko za
ureditev delovnih mest v proiz¬
vodnji.

Neposredni proizvajalci in tu¬
di medoperacijski kontrolorji so
zelo pozitivno sprejeli kontrolne
karte na delovnih mestih. Prve
ocene kažejo, da se je v povpreč¬
ju po vseh delovnih mestih oseb¬
na odgovornost pri delu zelo po¬
večala, posebno pri popravilu
malih in velikih napak. Podatki
zadnjih dveh mesecev v TO pa
kažejo, da se je izmet po posa¬
meznih oddelkih zmanjšal v
povprečju za 11 % od izmeta v
času poskusnega snemanja (ok¬
tober 18 % — januar 7 % v obra¬
tu vrata) in v obratu žaga: okto¬
ber 14 % — januar 6 %). Služba
kontrole kvalitete mesečno ob¬
dela rezultate kvalitete po posa¬
meznih delovnih mestih. Opera¬
tivno vodstvo se mesečno sesta¬
ja, analizira stanje kvalitete v
proizvodnji ter izdaja zadolžitve
posameznim strokovnim služ¬
bam.

V službi kontrole kvalitete
smatramo, da je bil z uvedbo te¬
ga sistema napravljen velik ko¬
rak; ogromno pa je še rezerv —
na vseh področjih poslovanja, ki
bi jih veljalo na podoben način
zracionalizirati.

Novi, težji pogoji na tržišču,
zmanjšana konjunktura za naše
izdelke v izvozu in doma zahte¬
va od nas boljše, kvalitetnejše
delo, ki pa ga uspešno uresniču¬
jemo z novim vodstvom, z opra¬
vljenimi kadrovskimi spremem¬
bami v strokovnih službah, pro¬
izvodnji in v tej strukturi je kon¬
čno dobila primerno mesto tudi
služba kontrole kvalitete.

Legat

4

Mikroprocesor za sušenje lesa

Hitri razvoj visoke tehnologije in računalništva je tudi na po¬
dročju predelave in obdelave lesa omogočil najrazličnejše racionali¬
zacije in avtomatizacije procesov. Les kot produkt žive narave ima
nehomogeno zgradbo in ga ne moremo istovetiti z materiali, upora¬
bljenimi v drugih strokah. Zato tudi sama predelava in obdelava le¬
sa kot surovine zahteva različne tehnološke postopke. Velik delež
zavzema sama priprava materiala za nadaljno predelavo, predvsem
sušenje lesa, kot pojav odstranjevanja vlage. Lesu se bistveno spre¬
menijo fizikalne lastnosti, ki bistveno vplivajo na kasnejše obdelo¬
vanje. Potreba po racionalnejšem in kvalitetnejšem sušenju je v le¬
sni industriji nakazala možnost raziskovanja na področju tehnolo¬
škega procesa sušenja, zato lesnopredelovalna podjetja vlagajo svo¬
ja sredstva v lastne raziskave. Na osnovi svojih in tujih dognanj pa
nato razvijajo svoje metode in tehnologijo. Primer takega strokov¬
nega dela na področju sušenja lesa je tudi razvoj in izdelava mikro¬
procesorja MPS 2000, mariborske tovarne pohištva MARLES. Pred¬
nost računalniško vodenega sušenja je racionalnejše, kvalitetnejše
in enostavnejše sušenje brez neposrednega vpliva človeškega fak¬
torja. Seveda pa tako sušenje zahteva strokovno in praktično uspo¬
sobljene sušilničarje.

MP9 eooo^

A - pisolnik D * mlkroprocejor

B - monitor E - clokfro omaro (moč, krmil j«)

C " tipkovnico F * wMlno komora

(  ; -\

Ogled Spačve

v Vinkovcih

v_ -J

Lesno industrijsko podjetje Spačva Vinkovci se poleg žagarstva
ukvarja z izdelavo furnirja, parketa (lamelnega in standardnega),
masivnih form in vhodnih vratnih kril. Osnovni surovini za predela¬
vo sta hrast in jesen, uporabljajo pa tudi topol (kot nevidni del vrat¬
nega krila ali podboja) in nekaj iglavcev (smreka, jelka), katere pa
morajo uvažati iz Bosne.

V našem TOZD-u že dalj časa
razmišljamo o uvedbi avtomat¬
sko vodenega procesa sušenja v
komornih sušilnicah in je bil za¬
to namen strokovnega obiska v
MARLESU predvsem seznanja¬
nje in razgovor o prednostih no-
vorazvitega mikroprocesorja.
Pod vodstvom ing. Čudna Vinka
smo se obiska udeležili ing. Sta¬
re Janez, vodja priprave proiz¬
vodnje, Mikelj Anton vodja su¬
šenja in dipl. ing. Kramar
Franc, tehnolog. Prav tako so bi¬
li na obisku tudi predstavniki
TOZD-ov Rečice, Podnarta in
Mojstrane. Glavne značilnosti
mikroprocesorja MPS 2000 so
po trditvah treh tehnologov, ki
so razvili in praktično prikazali
možnost uporabe, prihranek
energije do 35 %, krajši časi su¬
šenja do 25%, visoka zaneslji¬
vost in enostavna uporaba. Ra¬
čunalniško vodenje uporabljajo
tri leta v treh TOZD-ih z različ¬
no tehnično kulturo in povsod se
je procesor izkazal za zaneslji¬
vega, kvaliteta in ekonomičnost
pa sta bila boljša od prejšnjih
polavtomatskih sistemov. Prav
tako se je povečala tudi preto¬
čnost sušilnic in posledica je bi¬
la opustitev nameravanega po¬
večanja sušilnih kapacitet.

Mikroprocesor je samostojna
enota z vsemi potrebnimi ele¬
menti za vodenje procesa osmih
sušilnih komorah. Vhodni del
omogoča merjenje temperature
s toplotnim tipalom relativne
vlage z umerjenimi psihrometri
in vlago v lesu z osmimi sonda¬
mi. Vrednosti električne uporno¬
sti, merjene v lesu, se pretvarja¬
jo v frekvenčne in se preko ko¬
aksialnih vodnikov prenašajo do
mikroprocesorja. Takšen prenos
frekvenčnega impulza omogoča
prenašanje podatkov na večje
daljave, saj se frekvenčni impul¬
zi z dolžinami vodnikov ne izgu¬
bljajo, tako kot vrednosti elek¬
trične upornosti. Vrednosti se
odčitavajo na monitorju, na os¬
novi teh podatkov pa se vnaša v
računalnik željeni program, po
katerem teče postopek sušenja.
Možnost kontroliranja je preko
pisalnika in monitorja. Pisalnik
v časovnih intervalih izpisuje
klimatske pogoje v komori in jih
dokumentira. Za vnos željenega
režima, oziroma programa služi
tipkovnica, preko katere vnaša¬
mo želj ene vrednosti za tempe¬
raturo, relativno vlago, čas za¬
kasnitve odzračevanja in vlaže¬
nja, začetno in željeno končno
vlago v lesu, število obratov za

dvostopenjski elektromotor ven¬
tilatorjev in druge specifične ka¬
rakteristike. Krmiljenje celotne¬
ga sistema poteka preko elek-
troomare z vgrajenimi releji za
preklapljanje elektromagnetnih
ventilov. Posebnost je tudi v od¬
čitavanju relativne vlage, ki po¬
teka preko psihrometrov z
umerjanjem na začetku proce¬
sa, ko podatke vnašamo v raču¬
nalnik in v sistemu navlaževa-
nj a s hladno vodo. Za navlaževa-
nje uporabljajo posebne nizkot¬
lačne šobe, ki tekočo vodo razpr-
še v majhne delce, kar omogoča
navlaževanje po celotni komori.
Proces je zanimiv z ekonomi-
čnejšega vidika, saj ne potrebu¬
jemo dodatnega razvijalca pare
in ustreza že priključek na vod¬
no omrežje s tlakom 3 atm. Sam
procesor opozarja na morebitne
napake in zaustavi sušenje, če
so pogoji nenormalni in tako iz¬
ključuje možnost napak v lesu.

Teh nekaj prednosti je le de¬
lež uporabnosti mikroprocesorja
MPS 2000, seveda ob predpo¬
stavki, da so sušilne komore
konstrukcij sko in izolacij sko
brezhibne, zato bi rad poudaril
nekaj znanih oziroma neznanih
dejstev.

Problem sušenja v našem
TOZD-u je prisoten že dalj časa,
izkušnje ostalih DO kažejo, da
je potrebno problemu nameniti
več pozornosti.

Delež porabljene energije za
sušenje predstavlja 60 do 70 %
vse energije vložene v izdelavo
končnega izdelka. Z uvedbo mi¬
kroprocesorja v sušilni proces bi
prihranili do 35 % energije, časi
sušenja naj bi se skrajšali do
25 %. Z rekonstrukcijo konstruk¬
cijske in izolacijske izvedbe bi
prihranili še dodatni delež to¬
plotne energije. Skratka nakup
mikroprocesorja vodi k racional¬
nejšemu sušenju, predvsem pa
je potrebno poudariti kvaliteto
sušenja, ki prinaša boljše izko¬
riščanje lesa in oplemenitenje.
Le takšen odnos do lesa bo omo¬
gočal konkurenčnost s kvaliteto
in končno ceno izdelka na trgu.

Upam, da ogled mikroproce¬
sorja MPS 2000 ni bil zopet le
poučna ekskurzija, ampak bomo
imeli priliko z njim tudi v našem
TOZD-u kvalitetno in ekonomi¬
čno sušiti les. Nakup mikropro¬
cesorja ni korak naprej v tehno¬
logiji sušenja, temveč dohajanje
visoke tehnologije predelave in
obdelave lesa.

Franc Kramar

Naš namen obiska je bil pred¬
vsem osredotočen na proizvod¬
njo vratnih kril. Njihova letna
proizvodnja kril znaša pribl.
40.000 kril, od tega pribl. 34.000
kompletnih kril proizvedejo za
domači trg, pribl. 6.000 kril pa iz¬
vozijo, predvsem v ZDA in nekaj
na Madžarsko. V neposredni
proizvodnji imajo zaposlenih
150 delavcev. Ponašajo se lahko
z velikimi proizvodnimi prostori,
v katerih imajo moderne stroje.
Ti pa so razpotegnjeni zaradi ve¬
likih prostorov, kar pa jim nare¬
kuje tudi velike medfazne zalo¬
ge-

Njihova glavna proizvodnja je
namenjena za domači trg. Krila
so narejena iz masivnega topo¬
lovega skeleta, nanj lepijo več¬

slojno ploščo ali masivne hrasto¬
ve letvice, na kar jih dodelujejo
z raznimi odprtinami in masiv¬
nimi profiliranimi letvicami.
Podboj je iz dolžinsko spojene
topolovine, obljepljen s hrastovi¬
mi nalimki debeline 4 mm.

Za izdelavo masivnega izvoz¬
nega krila porabijo pribl. 23 ur
časa. Krila izražajo kvaliteto in
preciznost izdelave. Pokončniki
in prečniki krila so zlepljeni iz
hrastovih lamel in oblepljeni z
nalimki, debeline 4 mm. V odpr¬
tine pa vlagajo masivne hrasto¬
ve forme.

Vsak tak ogled je lahko samo
izkušnja več in možnost primer¬
janja ter izboljšanja lastne pro¬
izvodnje.

Golja

5

ROPOT

Problem škodljivega delova¬
nja hrupa, ne samo na sluh, am¬
pak preko nevrovegetativnega
in kardiovaskularnega sistema
na cel organizem je vsekakor
eden od naj starejših problemov,
s katerim se je človek soočil v
borbi za zaščito svojega zdravja.

Zato je boj proti hrupu na de¬
lovnem mestu, zmanjšanje delo¬
vanja hrupa na človeka in upo¬
raba varnostnih ukrepov proti
hrupu, ena od pomembnih nalog
varnostne tehnike.

Hrup sicer ne ogroža nepo¬
sredno delavčevega življenja, to¬
da zelo pogosto ustvarja takšne
okvare, ki znižujejo delavčevo
sposobnost in zmogljivost. Pri¬
bližno dve tretjini vseh pokli¬
cnih bolezni, ki se pokažejo v in¬
dustriji in obrti, so v zvezi s hru¬
pom na delovnem mestu. Zakaj
hrup ima poleg primarnega vpli¬
va še sekundarne vplive na de¬
lavca, in sicer nezgode, ki nasta¬
nejo zaradi nepazljivosti, utruje¬
nosti ali zato, ker delavci ne sli¬
šijo opozorilnih in drugih zvo¬
čnih signalov zaradi previsoke¬
ga hrupa ali okvare slušnega
aparata.

Veliko je poškodb zaradi pre¬
visokega hrupa, zato je število
poklicnih bolezni »slab sluh za¬
radi hrupa« zelo visoko in ne
predstavlja samo zdravstvenega
problema, ampak tudi ekonom¬
skega.

Na splošno velja, da zavzame¬
jo posebno mesto glede na števi¬
lo obolelih zaradi prekomernega
hrupa tudi lesna podjetja, zaradi
visokega števila delovnih mest
in uporabe velikega števila naj¬
različnejših vrst glasnih strojev
v enem samem delovnem pro¬
storu.

Kako hrup deluje na človeški
organizem

Pri osemurni ekspoziciji, ozi¬
roma pri standardnem številu
N-85, ne sme hrup presegati
90 dB/A na mestih, kjer delavci
stroje poslužujejo in jim streže¬
jo ali odvzemajo določene tipe
izdelkov. Prav tako za nemoteno
delo hrup ne sme presegati dru¬
gih vrednosti, ki so določene v
predpisih.

Vsa delovna mesta, kjer hrup
presega zgornjo dovoljeno mejo
90 dB/A, moramo smatrati kot
nevarna in škodljiva.

Veliko raziskav je pokazalo,
da ropot deluje na centralni živ¬
čni sistem, kar se kaže pred¬
vsem v povečanju živčne napeto¬
sti. Ta napetost dovede do mo¬
tenj cirkulacije, kar se pozna
lahko v povišanju tlaka, upočas¬
nitev dela prebavnih organov, s
tem pa lahko pride do ostalih
motenj v organizmu. Prav tako
se lahko pojavijo psihične mot¬
nje, kot so na primer motnje
koncentracije in miselne aktiv¬
nosti. Pri tem se pojavlja razdra¬
žljivost, občutek utrujenosti, po¬
gosto tudi zaspanosti, če je ropot
ritmičen. Take psihične motnje
lahko zmanjšujejo preciznost
opravljanja delovnih nalog in
opravil, pri delu se pojavljajo
napake. Vse to pa lahko obenem
privede tudi do povečanja števi¬
la nezgod pri delu.

Varstvo pri delu

Navsezadnje ropot lahko moti
spanje pri ljudeh, ki delajo v ro¬
potu. Reakcija v spanju na ropot
je lahko močnejša, ker gredo
dražljaji direktno v psihično ob¬
močje.

Najbolj enostavno je ugota¬
vljati pri škodljivem delovanju
ropota na človeški organizem
okvare, oziroma poškodbe slu¬
ha. Stopnja okvare je odvisna od
jakosti (intenzivnosti) ropota,
frekvence, trajanja ropota in
individualne občutljivosti na ro¬
pot.

V začetku škodljivega delova¬
nja ropota so lahko okvare asi¬
metrične — poškodovano eno
uho, ko okvare napredujejo, po¬
stanejo težje, okvare so simetri¬
čne — poškodovani sta obe uše¬
si.

Iz prakse vemo, da lahko pri
osebi, ki je 30 min izpostavljena
ropotu 110 dB/A in pri 4000 Hz,
nastane začetna naglušnost, ki
po premoru izgine. Pri stalnem
izpostavljanju temu ropotu pa
pride do stalne naglušnosti. Šte¬
vilna raziskovanja in izkušnje
so pokazale, da lahko pride do
naglušnosti pri delavcih, ki so iz¬
postavljeni ropotu, skoraj vedno
v področju 4000 Hz.

Ocenjevanje hrupa na delovnih
mestih

Pri nas ocenjujemo škodlji¬
vost hrupa po Pravilniku o
splošnih ukrepih in normativih
za varstvo pri delu pred ropotom
v delovnih prostorih.

Osnovna veličina, katero me¬
rimo pri zvoku, je zvočni tlak.
Meri se v enotah tlaka:

N/M2 = Pa (pascal)

Ker pa je področje zvočnih
tlakov, ki jih zazna človeško
uho, zelo veliko, je uvedena lo¬
garitemska relativna skala za
prikazovanje tega tlaka. Enota
je dB. Decibel je definiran kot
dvajsetkratni dekadni logaritem
razmerja med dvema tlakoma
(med zvočnim tlakom na merje¬
nem mestu in zvočnim tlakom
praga zaznavnosti).

Nivo, izražen v dB, ne upošte¬
va različne občutljivosti člove¬
škega ušesa na različne tone.
Zato se je v praksi uveljavil fre¬
kvenčni filter (A), katerega nalo¬
ga je, da zmanjša občutljivost
merilnega instrumenta na nizke
in visoke tone. S filtrom (A) me¬
rimo nivo ropota v enotah dB/A,
odčitek pa je v grobem podoben
glasnosti zvoka, ki ga sliši člo¬
vek.

(se nadaljuje ...)

Na podlagi 44. člena samoupravnega sporazuma o
skupnih osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO
LIP, lesna industrija Bled in sklepa odbora za organizacijo,
kadre in stanovanja z dne 10. 3. 1989 objavljamo

RAZPIS

za dodelitev posojil za gradnjo oz. adaptacijo stanovanj
v zasebni lasti za leto 1988 v skupnem znesku
510.000.000,- din.

I. RAZPISNI POGOJI

Pravico do stanovanjskega posojila pod pogoji, določe¬
nimi v samoupravne sporazumu o skupnih osnovah za ure¬
janje stanovanjskih vprašanj v DO LIP in v pravilnikih posa¬
meznih TO in DSSS imajo vsi delavci, ki so v delovnem raz¬
merju v eni od temeljnih organizacij oz. v delovni skupnosti
skupnih služb za nedoločen čas in upokojenci.

Delavec, ki prosi za kredit, mora biti kreditno sposoben.

Posojilo so dodeljuje za:

1. izgradnjo ali nakup družinske stanovanjske hiše ali
stanovanja (novogradnje)

2. za izboljšanje pogojev bivanja v lastni stanovanjski
hiši ali stanovanju (adaptacija)

Stanovanjsko posojilo je dolgoročno posojilo z obvez¬
nostjo vrnitve do 20 let glede na višino dodeljenega posoji¬
la in s 4 % obrestno mero.

Ostale splošne in posebne kreditne obveze v zvezi z vra¬
čanjem in zavarovanjem kredita bo določala kreditna po¬
godba.

II. DOKUMENTACIJA

Udeleženci razpisa morajo k vlogi za dodelitev posojila
predložiti naslednje dokumente:

— zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. o pravici
uporabe zemljišča

— gradbeno dovoljenje

— kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu
stanovanja

— dokazilo o višini lastne udeležbe, ki ne sme biti nižja
od 20 % vrednosti trosobnega standardnega stanovanja.

III. OSTALE DOLOČBE

1. Vlogo s potrebno dokumentacijo za dodelitev
posojila je potrebno vložiti najkasneje do 14.4.1989 in
poslati na naslov: LIP, lesna industrija Bled, Splošni sektor,
64260 Bled, Ljubljanska 32.

2. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale,
prav tako tudi ne vloge tistih prosilcev, ki jim je bilo posoji¬
lo že prej dodeljeno do najvišje vsote, ki je veljala v času, ko
jim je bilo posojilo dodeljeno.

3. Delavci, ki so vloge za posojilo vložili pred objavo te¬
ga razpisa, morajo le-te dopolniti z zahtevnimi podatki in
dokumentacijo iz II. točke tega razpisa.

4. O izidu razpisa bomo udeležence obvestili z objavo
sklepov na oglasnih deskah TO oz. DSSS in z vročitvijo skle¬
pov vsem prosilcem, s pojasnilom in rokom možnosti prigo¬
vora.

Odbor za organizacijo,
kadre in stanovanja

Tudi jaz varčujem

Varčevanje. Ta beseda mi po¬
meni veliko stvari. Pomeni, da
svojo žepnino porabim prvi dan,
ko jo dobim in potem mama kri¬
či, kaj bo iz mene, ko sem tak
zapravljivec.

Pomeni, da varčujemo z vodo
in mama se smeji, ko ji omenim,
da se ne bom kopal. Ta beseda
mi tudi pomeni, da mama pere
običajno le pozno zvečer ali po¬
poldne, pa se vseeno jezi, ko do¬
bi račun za elektriko. Potem pa

me obtoži, da predolgo zvečer
berem stripe. Varčujemo tudi s
hrano. Jaz vseeno še vedno veli¬
ko jem in mama tarna, da nam
bo zmanjkalo denarja.

Ko hodimo po trgovinah, ma¬
mo prosim, naj mi kupi nov
strip. Ona reče, da varčujemo.
Vendar na koncu dobim troje
spodnjih hlač, čeprav po mami¬
nem varčevanju ne bi smel dobi¬
ti nič.

Varčujem tudi v šoli z zna¬
njem in mama pravi, da sem
len. Varčujem tudi tako, da v pi¬
kapolonico mečem gumbe, ko¬
vance po 10 din pa uporabljam
namesto šilinga. Mama se čudi,
od kod toliko denarja . ..

V Avstrijo hodimo le enkrat
na leto in to zato, ker varčuje¬
mo.

Takšno je moje mišljenje o

varčevanju.

Uroš Beravs,
4. r. OŠ Ribno

Novost v oddelku nosilcev LIP v TO Rečica

Oddelek LIP nosilci je začel s
proizvodnjo v februarju lanske¬
ga leta, ko je bila zaključena
montaža strojev ter odsesoval-
nih naprav.

Vsa strojna oprema razen šti-
ristranskega skobelnega stroja
je bila nova.

Ta štiristranski skobeljni
stroj Weinig 22, ki smo ga posta-

NAŠI

LJUDJE

Janez Jakopič

Naš današnji sogovornik Ja¬
nez Jakopič se je ob novici, da bi
z njim opravil kratek klepet za
rubriko »Naši ljudje« samo na¬
smehnil in skromen kot je, pri¬
pomnil: »Zakaj ravno mene.«
Kot polnojarmeničar je moral
počakati na zameno, da sva lah¬
ko opravila kratek, a prijeten
klepet v pisarni mojstra žagalni-
ce.

Janez se je rodil pred 50 leti
na Zg. Lazah v družini, kjer je
bilo pet otrok. Doma so imeli
kmetijo, s katero se je preživlja¬
la vsa družina. Oče je v zim¬
skem času s konji spravljal les.

Iz otroškega obdobja se spo¬
minja, da je imel zelo malo pro¬
stega časa za igre in druge otro¬
ške norčije. Saj je kmetija hri¬
bovska in so morali delo opra¬
vljati predvsem ročno, dela pa je
bilo vedno toliko, da ga nikoli ni
zmanjkalo.

Osnovno šolo je obiskoval v
Gorjah. Iz šolskih dni se spomi¬
nja, da so vsi kmečki otroci mo¬
rali nositi malico (kruh, jabolka)
s seboj, ostali pa so jo prejemali
v šoli. Janez se pri tem spomi¬
nja, da je šel v šolo velikokrat
bos.

Po končani osnovni šoli je
imel željo, da bi se izučil za klju¬
čavničarja, vendar, ker sta bila
oba starejša brata v vojski, je
moral ostati doma in pomagati
staršem na kmetiji. Tako se je
koncem leta 1957 zaposlil na ta¬
kratnem lesnoindustrijskem
obratu Rečica — Mulejevi žagi.
V začetku je delal na skladišču
lesa in se iz tega časa spominja,
kako so ravnali deske ročno v
kope, visoke do 5 m. V tem času
so postavili, vendar bolj za šalo,
tudi kopo lesa, katera je bila vi¬

soka preko 7 metrov. Delo na
skladišču je bilo takrat težko,
saj so deske prevažali ročno,
brez viličarja, pozimi pa s san¬
mi.

Po odsluženju vojaškega roka
se je zopet zaposlil na prejšnje
delovno mesto. Sčasoma je začel
delati kot pomočnik na polnojar-
meniku, v letu 1962 pa kot upra-
vljalec polnojarmenika, katero
delo opravlja še sedaj. Janez mi
pripomni, da so bila dela v letih
1950—1960 glede pogojev nepri¬
merno težja kot danes, saj v za¬
četku še vode niso imeli in so jo
hodili iskat v bližnji studenec ob
železniški progi Jesenice—Nova
Gorica.

Kmalu, ko se je vrnil iz voj¬
ske, jim je pogorela hiša z go¬
spodarskim poslopjem vred, ta¬
ko da so se težki časi kar nada¬
ljevali. Potrebno je bilo obnoviti
dom in kmetijo. Kasneje si je
kupil starejšo hišo na Sp. Lazah,
jo porušil in na tem mestu pričel
graditi novo hišo.

Leta 1970 se je poročil in
ustvaril svojo družino, v kateri
sta se rodila dva otroka, hčerka
in sin, katera se že učita vsak
svojega poklica.

Ko je pred 8 leti umrl starejši
brat, kateri je delal doma na
kmetiji, je prevzel delo na doma¬
či kmetiji. Tako ima poleg dela
v tovarni, še veliko dela na kme¬
tiji.

Delo doma ga je po službi ved¬
no tako zaposlilo, da mu ni pre¬
ostalo prostega časa, da bi se
ukvarjal s kakšnim športom ali
ljubiteljsko dejavnostjo. Čeprav
je v rani mladosti želel, da bi v
manjši meri opravljal domačo
obrt po starem očetu — izdelo¬
vanje ročnega orodja za kmečka
dela (grablje, kose, kolovrati
itd.), mu preobilica ostalih ob¬
veznosti to ni dopuščala.

Kljub velikim delovnim ob¬
veznostim se Janez aktivno ude¬
ležuje in dela v samoupravnih
organih TO in DO.

Ker je Janeza delo priganjalo,
sva morala najin klepet zaklju¬
čiti, tako da je verjetno ostalo še
marsikaj zanimivega iz njegove
dosedaj prehojene poti nezapi¬
sanega. Ob zaključku najinega
klepeta mi pripomni, da so ga
sodelavci v žagalnici presenetili
z obiskom in prelepim darilom
ob njegovi 50-letnici, katero je
praznoval prav na letošnji novo¬
letni dan.

Čeprav mi tega v svoji skrom¬
nosti ni omenil, pa mislim, da se
zaveda, da mora storiti vse, da
gre delo v službi in doma naprej
tako kot je treba.

vili v oddelek LIP nosilci je do¬
trajan, zato je že takrat obstaja¬
la bojazen, da ne bo zadovoljil
potrebe proizvodnje LIP nosil¬
cev.

Že kmalu po zagonu proizvod¬
nje se je naša bojazen potrdila,
zato smo na Rečici pričeli raz¬
mišljati o nabavi novega štiri-
stranskega skobeljnega stroja.
Dejstva, ki so nas navedla na to
odločitev, so bi)a:

— netočnost obdelave,

— prešibki motorji, ki so se
pregrevali, zato smo morali stroj
ustavljati,

— pri profiliranju stojine
(troslojno ploščo) je pogosto pri¬
hajalo do poloma rezkarjev, za¬
radi prečnega srednjega sloja,

— pri nosilcih LIP 24 je stoji-
na izdelana iz cepljene pasnice,
katere ni bilo moč cepiti na sta¬
rem skobeljnem stroju.

Zato smo pri nabavi štiri-
stranskega skobeljnega stroja
zahtevali toliko delovnih vreten,
da se:

— pri profiliranju stojine uto¬
ri predrezujejo s krožnimi žaga¬
mi, z rezkarji pa se utori samo
dodelajo. S tem smo praktično
izločili tveganje poloma rezkar¬
jev,

— za nosilec LIP 24 pasnico
cepi v enkratnem prehodu hkra¬
ti s profiliranjem,

— po potrebi se lahko sko¬
bljajo elementi na zelo fino po¬
vršino (da ni potrebno dodatno
brušenje).

N^ podlagi teh predpostavk
smo se odločili za nabavo štiri-
stranskega skobeljnega stroja
Ledinek z devetimi delovnimi
vreteni plus deseto vreteno za
Rotoplan skobeljno glavo. Stroj
naj bi bil opremljen z digitalni¬
mi čitalci za prečno in vertikal¬
no nastavitev. S tem bi zagotovi¬
li točnost nastavitve ter obdela¬
ve in skrajšali pripravljalno za¬
ključne čase.

Stroj je bil izdelan v januarju
letos in s tov. Antonom Železni¬
karjem sva v Mariboru v delav¬
nici obrtne zadruge Lestro opra¬
vila preizkus delovanja štiri-
stranskega skobeljnega stroja.
Preizkus je bil uspešno izveden,
zato je bil stroj dostavljen v TO
Rečica, montiran in dan v po¬
gon.

V dosedanjem obratovanju je
že pokazal del prednosti in mi¬
slim, da je bila ta investicija
upravičena. Manjkajo sicer še
digitalni čitalci nastavitve, tako
da pripravljalno zaključnih ča¬
sov nismo skrajšali. Ti čitalci
naj bi bili montirani po zagotovi¬
lu proizvajalca v začetku marca.

Prepričan sem, da je bila ta
investicija upravičena ter da je
bil stroj pravilno izbran. Te mo¬
je trditve bodo potrjene ali pa
spodbite čez čas, kajti za točen
zaključek je na stroju potrebno
narediti veliko več tekočih me¬
trov, kot smo jih do sedaj.

J. Zupan

Bolniška odsotnost
v letu 1988

Bolniško odsotnost v naši DO spremljamo organizirano od leta
1983 dalje. Tega leta je bila ustanovljena kontrola bolniškega stale-
ža preko vsega leta. Kontrola poteka v dveh smereh — kontinuirana
statistična spremljava gibanja bolniškega staleža po dnevih, tednih,
mesecih in letih, druga stran pa je kontrola bolnikov na terenu v so¬
delovanju z zdravniškimi službami na teritoriju, kjer kontrola pote¬
ka. Ugotovimo lahko, daje zgoraj navedeni način dela obrodil rezul¬
tate, saj se je procent bolniškega staleža s 7,88% v letu 1982 znižal
na 5,43% v letu 1988. To je zmanjšanje skoraj za tretjino.

Poglejmo koliko je znašalo znižanje procenta:_

Vidimo, da se je najbolj znižal odstotek na DSSS, porastel pa je
v TO Mojstrana. V povprečju, oziroma v celi DO pa je padel za 9,2%.
Pri ugotavljanju vzrokov za takšno stanje je bilo ugotovljeno, da je
za zmanjšanje odločilno prvo trimesečje, katero je v primerjavi s
prejšnjimi leti bistveno nižje kakor v letu 1988. Temu je krivo pred¬
vsem to, da gripa v tem obdobju ni bila tako močna kakor prejšnja
leta. Za manjši odstotek bolniškega staleža sta odločilna še dva vzro¬
ka — nizka nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni in pa viso¬
ka stopnja zdravstvene participacije. Vzrok za tako velik porast bo-
lovanja v TO Mojstrana pa je ta, da praktično trije delavci bolujejo
skoraj vge lansko leto — dva čakata na IK, eden pa je poškodovan.

> Rakuš

7

Šport in rekreacija
v letu 1988

Šport in rekreacijo v naši de¬
lovni organizaciji smo realizirali
po programu dela za leto 1988.
Organizirali in udeležili smo se
vseh predvidenih in razpisanih
tekmovanj v okviru DO, občine,
zimskih in letnih iger SOZD
GLG ter zimske lesarijade. Od
predvidenih tekmovanj smo iz¬
pustili le tekmovanje v sanka¬
nju iz razloga, da ni bilo snega.

Izvedli smo tekmovanja v di¬
sciplinah: ST, VSL, odbojki, stre¬
ljanju, malem nogometu, kole¬
sarjenju, NT, kegljanju in šahu.

V občinskem merilu smo se ude¬
ležili tekmovanj v vseh razpisa¬
nih disciplinah razen plavanja.

V letu 1989 smo tudi organizi¬
rali in izvedli zimske igre SOZD
GLG. Poleg organiziranih tek¬
movanj je bila možnost rekre¬
acije dana v telovadnici osnovne
šole Bled in Bohinjski Bistrici,
od septembra dalje pa v telovad¬
nici TVD Partizana na Bledu.
Kegljanja željnim je bila dana
možnost enkrat tedensko ke¬
gljati na kegljišču hotela Jelovi¬
ca na Bledu. Poleg teh dejavno¬
sti smo delovali tudi v okviru
planinske in kolesarske sekcije.

V okviru planinske sekcije smo

organizirali 20 planinskih poho¬
dov, v okviru kolesarske sekcije
pa smo se udeležili petih kole¬
sarskih maratonov.

Tudi po rezultatski plati smo
bili dokaj uspešni. Prvi smo bili
na Lesarijadi in zimskih igrah
SOZD GLG. V občinskem sindi¬
kalnem tekmovanju smo nekoli¬
ko nazadovali, saj smo v celole¬
tni uvrstitvi osvojili le 5. mesto.
Skozi vse leto smo izvajali tudi
tekmovanje za izbor športnika
in športnice LIP-a za leto 1988,
katerega se je udeležilo 115 mo¬
ških in 25 žensk.

V okviru planinske sekcije je
bilo aktivnih 23 pohodnikov, v
okviru kolesarske sekcije pa 18
kolesarjev. Skupno to znese 181
aktivnih udeležencev organizi¬
rane rekreacije ali dobrih 15 %
od skupnega števila zaposlenih.
Če računamo da je dosti ljudi,
kateri se rekreirajo zunaj orga¬
nizirane rekreacije, smo lahko z
obstoječo situacijo na LIP-u za¬
dovoljni in moramo stremeti za
tem, da ne pademo pod sedanji
nivo, tako v organizacijskem ka¬
kor tudi v finančnem smislu.

Mirko Rakuš

Prvenstvo LIP Bled v
veleslalomu za leto
1989

Soriška planina 25. 03.1989

Rezultati

Ženske nad 35 let

1. Šifrer Ana DSS 36.32,

2. Ristič Albina BOH 39.33,

3. Veber Anica BOH 40.11,

4. Mencinger Branka BOH
43.73, 5. Praprotnik Anica DSS
51.26;

Ženske do 35 let

1. Ažman Sergeja DSS 32.93,

2. Ravnik Jelka BOH 37.39,

3. Poklukar Bogdana REČ
39.04,4. Sodja Marinka BOH
42.02, * Torkar Ivica BOH
odstop;

Moški nad 45 let

1. Troj ar Srečo BOH 32.27,

2. Milonik Janez MOJ 34.13;

Moški od 36 do 45 let

1. Torkar Borut DSS 31.86,

2. Pikon Janez BOH 32.98, 3.
Podgornik Bogo FIL 35.77,’

4. Robič Peter MOJ 38.28;'

Moški od 28 do 35 let

1. Zalokar Zdravko DSS
30.37, 2. Šmid Stane MOJ 32.30

3. Soklič Marko DSS 32.40,

4. Repinc Gregor BOH 33.04,

5. Mulej Jože REČ 35.22,

6. Rakuš Mirko DSS 36.20,

7. Glišič Matjaž BOH 37.34,

8. Polajnar Andrej BOH 38.22,

9. Knaflič Stane DSS 40.23,

10. Knaflič Marjan DSS 40.58,

11. Djuričič Vojko MOJ 41.15,'

12. Košir Slavko Moj 49.27,

* Fujs Štefan BOH odstop

Moški do 27 let

1. Lapajne Mirko FIL 30.75,

2. Ravnik Zdravko BOH 30.88,

3. Odar Jože DSS 31.08,

4. Mencinger Igor BOH 31.80,

5. Cesar Igor BOH 32.14

6. Rimahazi Robert DSS 32.99,

7. Žumar Tomaž REČ 35.58,

8. Odar Niko BOH 37.29,

* Cimprič Robert REČ odstop

Ekipna uvrstitev

1. mesto TO DSS 31 točk

2. mesto TO Tomaž Godec 28 točk

3. mesto TO Mojstrana 13 točk

4. mesto TO Rečica 12 točk

5. mesto TO Filbo 10 točk

Prvenstvo LIP Bled

v smučarskih tekih

Pokljuka — Kranjska dolina,

18. marca 1989

V meglenem, deževnem vre¬
menu se je v Kranjski dolini
zbralo 19 najbolj hrabrih ljubite¬
ljev smučarskega teka iz naše
DO.

Proga za tek je bila krožna,
dolga 2 km in so jo ženske mora¬
le preteči enkrat, moški pa dva¬
krat. Glede na to, da v letošnji
zimi praktično ni bilo možnosti
za trening zaradi pomanjkanja
snega, so rezultati zadovoljivi.
Predvsem pa je bistveno to, da
se ljudje združujejo in rekreira¬
jo.

Zahvaliti se moram GG Bled,
da je dovolil uporabo koče v
Kranjski dolini, kjer smo pripra¬
vili malico in zaključek.

REZULTATI:

Ženske do 35 let

1. JAN Urška, Rečica (9.23), 2.
POKLUKAR Bogdana, Rečica
(12.58)

Ženske nad 35 let

1. CERKOVNIK Ivanka, Filbo
(6.40), 2. LAVTIŽAR Albina,
Mojstrana (8.15), 3. POLJANEC
Kati, Rečica (9.40), 4. RISTIČ Al¬
bina, Tomaž Godec (9.43)

8

Moški nad 45 let

1. MILONIK Janez, Mojstra¬
na (15.52)

Moški od 36 do 45 let

1. GRILC Alojz, Mojstrana
(13.25), 2. TORKAR Borut,

DSSS (15.17), 3. KOBILICA Sta¬
ne, Rečica (23.59)

Moški od 28 do 35 let

1. DJURIČIČ Vojko, Mojstra¬
na (11.52), 2. ZALOKAR Zdrav¬
ko, DSSS (12.59), 3. SOKLIČ
Marko, DSSS (17.56), 4. KNAF¬
LIČ Marjan, DSSS (18.24), 5.
KNAFLIČ Stane, DSSS (25.11)

Moški do 27 let

1. FAJFAR Janez, Rečica
(12.06), 2. RAKUŠ Mirko, DSSS
(16.44), 3. ŠMID Stane, Mojstra¬
na (17.02), 4. RAVNIK Zdravko,
Tomaž Godec (18.04)

EKIPNO

1. TOZD Mojstrana

2. -3. TOZD Rečica
2.-3. DSSS

4. TOZD Filbo

5. TOZD T. Godec

11 točk
9 točk
9 točk
4 točke
2 točki
Rakuš

Kvaliteta je porok za odziv
in interes javnosti

Oktet LIP Bled z ubranimi glasovi navdušuje
občinstvo

Je že tako, da je o sebi težko govoriti. Govoriti predvsem o do¬
brem pa manj o slabem. Včasih pa napoči čas, ko je potrebno spre¬
govoriti o obojem, tudi zaradi nekaj večjega in gotovo bolj pomemb¬
nega interesa kot je zgolj sestav okteta. Ker gre za Oktet LIP Bled,
je to pomembno tudi za delavce DO, katere ime nosi.

Oktet LIP Bled je zabeležil četrto leto obstoja in delova¬
nja. Uspešnega delovanja predvsem, kljub nekaterim nami¬
gom v preteklosti — o muhi enodnevnici. Vseh mogočih bese¬
di o vsem in napočez je bilo slišati, le o glasbi in opravljenem
delu nobene. Morda je to v naprej zapisana pot, ki jo hodi vsa¬
kdo, ko se utrjuje na poti samopotrjevanja, kaj lahko pa je ta
pot posejana z globokimi luknjami. Vešči pa smo tudi takih,
saj smo Kranjci. Do obletnice je še nekaj časa, do takrat pa
bomo zakrpali še preostale luknje, zaradi sporočila, kateremu
smo pripravljeni služiti tudi po obletnici in ne glede na oble¬
tnice. Sporočilo, dano občinstvu, publiki daleč naokrog, ki ga
sprejema in se doživeto odziva, to je smisel delovanja in kon¬
čno tudi potrditev namembnosti. Oktet LIP Bled je torej po¬
stal ansambel z dosledno negovano glasbeno stopnjo, o kateri
so pričeli razmišljati tudi glasbeni kritiki.

Menjave v počitniškem domu, prikolicah, garsonjerah in koči v Vratih

Počitniški dom na Seči

Izmena traja 9 dni, menjave bodo v naslednjih dneh: 15. 6., 24. 6., 3. 7., 12. 7., 21. 7., 30. 7., 8. 8., 17. 8., 26. 8., 4. 9.

V času, ko termini niso navedeni, se sobe — garsonjere koristijo po dogovoru.

Počitniške prikolice

Prikolice bodo nameščene: v Funtani - Vrsar (2), v Zeleni Laguni (2), Ladin Gaju (2), na Krku - Punat (1) na Pagu -

Novalja (2), v Podčetrtku — Atomske toplice (1), v Kanegri — Istra (1).

Dve prikolici sta začasno nerazporejeni in jih bomo postavili tam, kjer bo največ prijav.

Izmena traja 10 dni, menjave bodo v naslednjih dneh: 14. 6., 24. 6., 4. 7., 14. 7., 24. 7., 3. 8., 13. 8., 23. 8., 2. 9., 12. 9., 22. 9.
Za Podčetrtek pa veljajo še dodatni termini: 25. 4., 5. 5., 15. 5., 25. 5., 4. 6., .. . 2. 10., 12. 10 22 10
Za garsonjero v Podčetrtku pa še: 1.11., 11. 11., 21. 11., 1. 12., 11. 12., 21.’ 12., 31.12.

Garsonjere

Garsonjere imamo v Stinici (1), v Lovranu (2), v Loparih na Lošinju (2), v Barbarigi pri Peroju (1), v Podčetrtku (1),
v Gajacu na Pagu (2j. Izmena traja 10 dni, termini menjav so isti kot za prikolice.

V času, ko termini niso navedeni, se garsonjere koristijo po dogovoru.

Koča v Vratih

Izmena traja 7 dni, menjave pa bodo v ponedeljkih in to od 24. 4. dalje.

Prednost pri koriščenju kapacitet v glavni sezoni bodo imeli zaposleni s šoloobveznimi otroki. Upokojenci naj se
prijavijo izven glavne sezone.

V preteklem letu je Oktet LIP
Bled veliko potoval, predvsem
po Sloveniji in nastopal na razli¬
čnih odrih — tako v Mariboru,
Logatcu, Trbovljah, Dolenjskih
Toplicah, Portorožu, Stari Štifti
na Dolenjskem, Bledu, vsega
skupaj z 12 celovečernimi kon¬
certi in preko 50 drugimi nastopi
na različnih kulturnih priredit¬
vah.

V letošnji sezoni se Oktetu
LIP Bled obeta še več dela, saj
je dogovorjenih že 20 samostoj¬
nih celovečernih koncertov. Go¬
stoval je že v Varaždinu, Domža¬
lah, Cerkljah in Jesenicah, fe¬
bruarja in aprila pa se odpravlja
na gostovanje v ZR Nemčijo
(Stuttgart) in Avstrijo (Wagra-
in). Ob vsem tem je treba pouda¬
riti, da je stalna skrb okteta dvig
kvalitete, saj je le kvaliteta po¬
rok za odziv in interes javnosti.
Sestav ima zagotovo te možnosti
zagotovljene z dirigentom Ma¬
tevžem Fabijanom iz Kranja, ki
z velikim občutkom perfektno¬
sti, profesionalnosti in umetni¬
škim izrazom skrbi za razvoj in
začrtano pot okteta. Tako je Go¬
renjski GLAS dne 20. jan. 1989
zapisal:

»Tehnično izredno dobra pri¬
pravljenost okteta LIP je pripo¬
mogla, da so z izbranim progra¬
mom do zadnjega kotička napol¬
nili dvorano s polnim in čistim
zvokom in dvignili občinstvo z
Maškovimi Mlatiči. Z malo več
prepričljivosti in moči v umetni¬
ški interpretaciji pa ima oktet
veliko možnosti, da se prebije v
sam vrh našega oktetovskega
petja.«

Ob koncu tega zapisa morda
še to, da oktet LIP Bled pripra¬
vlja svoje prve kasete ali plošče
in hkrati tudi prve televizijske
oddaje. Snemanje bo zaključeno
v aprilu, tako da bo kaseta ali
plošča predvidoma izšla letošnjo
jesen.

Vse to zahteva od ansambla
dodatnih naporov in tudi obvez,
saj se zaveda, da bo ime LIP
Bled, ki doma in v svetu pomeni
že zaradi svojih proizvodov po¬
jem kvalitete, predstavljeno v
letošnjem letu preko radia in TV
v sleherni slovenski hiši tudi z
oktetom, ki nosi njegovo ime. To
je izziv in hkrati velika obveza.

L. M.

TOZD .

PRIJAVNICA ZA LETOVANJE

— v počitniški prikolici v _

— v garsonjeri_

— v koči v Vratih_

Priimek in ime . roj. leto.

Delovno mesto Naslov bivališča

Počitniški objekt želim koristiti od do

ali od.do .

(Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve)

Poleg mene bodo letovali:

— ime žene ali moža

— ime in datum rojstva otroka oz. ostalih oseb.

Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 7.4. 1989. Podpis

To je zadnji termin, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete ob¬
javili na oglasnih deskah.

-- N

TOZD

PRIJAVNICA

za letovanje v počitniškem domu na Seči

Priimek in ime . ro i 1°t°

Delovno mesto Naslov bivališča

Dom želim koristiti od.do

ali od do

(Dva termina sta potrebna zaradi lažje razporeditve)

Družinski člani (navesti poimensko, pri otrocih tudi starost), ki želijo koristiti bivanje v domu.
ime žene ali moža zaposlen v DO

ime in datum rojstva otrok

Prijavnico oddajte v tajništvu TOZD oz. DSSS do 7.4.1989. Podpis

To je zadnji termin, ker bomo po razvrstitvi ev. proste kapacitete
objavili na oglasnih deskah.

9

SPANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC FEBRUAR 1989

ZAPOSLILI SO SE:

— v TO Tomaž Godec:

Branko STARE, 1959 — IV. st., Matej MLAKAR, 1964 - V. st.,
Lidija MLAKAR, 1954 - IV. st., Slava ROZMAN, 1955 — IV. st.,
Drdgica MATUC, 1952 — I. st.

— v TO Rečica:

Vojko POLANC, 1968 - IV. st., Valerija AMBROŽIČ, 1973 —
I. st., Rok ZALOKAR, 1969 — I. st.

— v DSSS:

Nikolaj PEHANI, 1940 — VII. st., David BIZJAK, 1967 - II. st.,
Milan ŽIVANOVIČ, 1956 — V. st., Mico Vasiljevič, 1952 — IV. st.,
Janez JENSKO, 1965 — VI. st.

ODŠLI IZ DO:

— iz TO Tomaž Godec:

Jože Drobnak, IV. st. — sporazum, pren., Alojz SITAR, V. st. —
upokojitev, Jože ČUDEN, II. st. — spor. pren.

— iz TO Rečica:

Miha GOLOB, I. st. — disc. ukrep, Anton NADIŽAR, ml. I. st. —
delo za dol. č., Ciril PETKOVŠEK, III. st. — upokojen

iz TO Podnart:

Jadranka MALIČ, II. st. — izjava

— iz TO Filbo:

Matej MLAKAR, V. st. — sporazumno, Branko STARE, IV. st.
— sporazumno

— iz DSSS:

Savo VRHOVAC, VI. st. — potek prip. d., Primož ČEBULJ,
VII. st. — sporazumno, Štefan NOVOSEL, V. st. — potek prip. d.

POROČILI SO SE: Teja Jeglič (DSSS)

RODILI SO SE: Andreju ZADNIKARJU (TO Filbo) — hči, Ivanki
Urbas in Janezu Lumpertu (TO Mojstrana) — sin, Mojci Mežnarec
(TO Rečica) — sin

-*--

V slovo

Janezu Ravniku

Tik pred iztekom starega leta nas je pretresla vest, da nas je po
kratki in hudi bolezni zapustil Janez RAVNIK, upokojeni delavec LIP
Bled, TO »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica.

Rodil se je 16. 7. 1913 na Brodu v številni kmečki družini. Trdno
kmetijo je kot mnogo drugih spodkopala gospodarska kriza, tako da
so morali otroci iskati delo drugje. Njegova prva zaposlitev je bila v
Železarni na Jesenicah. Med vojno se je že 1941 priključil osvobodilni
fronti z delom na terenu. Leta 1944 je odšel v partizane kot borec Pre¬
šernove brigade. Po vojni se je kot mnogo drugih zaposlil pri Gozd¬
nem gospodarstvu, kjer je s konjem prevažal hlodovino v dolino. V na¬
ši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1957 na krlišču na delih in na¬
logah »zakladanje hlodov«. Delo na prostem in v vseh vremenskih po¬
gojih je moralo pustiti tudi posledice na zdravju. Z ustanovitvijo obra¬
ta opažnih plošč je bil premeščen na dela in naloge »upravljalec cepil-
ke«, katera je opravljal vse do upokojitve leta 1968.

Poznali smo ga kot delovnega človeka, ki se ni nikoli izogibal tež¬
kega dela. Tudi po upokojitvi je obdržal stik s svojo delovno organiza¬
cijo, saj se je rad udeleževal srečanj upokojencev v našem počitni¬
škem domu v Seči.

Za ves trud in opravljeno delo v naši temeljni organizaciji smo mu
dolžni izreči vse priznanje in zahvalo.

Antonu Potočniku

V mesecu januarju smo se poslovili od Antona Potočnika, upokoje¬
nega delavca TO Podnart.

Leta 1956 se je zaposlil v obratu Podnart. Vsa leta je opravljal dela
in naloge hlodarja. V naši temeljni organizaciji je bil zaposlen do leta
1966, ko se je upokojil.

V spominu ga bomo ohranili kot skromnega in vestnega delavca.

V______ž

Pomagajmo
bolnim otrokom

Lani v decembru se je začela akcija solidarnostne pomoči otro¬
kom, zbolelim za rakom. Odprli so solidarnostni sklad na Univerzi¬
tetni kliniki v Ljubljani.

Rak je pri otroku sicer redka bolezen, vendar vseeno v Sloveniji
zboli za to boleznijo 50 otrok vsako leto. Zdravljenje pa je zelo zahte¬
vno, zato je povezano z velikimi stroški. Novi oddelek in zahteve so¬
dobnega zdravljenja zahtevajo tudi ustrezno opremo. Delno opremo
so uspeli nabaviti s pomočjo nekaterih delovnih organizacij, društev
in posameznikov. Vendar je nujno potrebno nabaviti še nekatere
aparature, da se izboljšajo pogoji življenja otrokom, obolelim za ra¬
kom.

Ivan Kramberger je prvi, ki daruje za novoustanovljeni sklad. S
tem denarjem bodo nabavili intra venozno črpalko, ki stane 2,5 mi-
ljarde starih dinarjev, za nemoteno delo pa bi potrebovali še dve tak¬
šni črpalki.

Kdor ima zdrave otroke, se sploh ne zaveda, da je to največje
bogastvo. Torej: naj potrkajo hudo bolni otroci na naša srca in pri¬
spevajmo v sklad.

Denarno pomoč lahko nakažete na:

Univerzitetni klinični center

TOZD Univerzitetna pediatrična klinika

Ljubljana

Solidarnostna pomoč otrokom z rakom
50103-603-45816

ZAHVALE

Ob boleči nenadni izgubi očeta, brata in strica

ANTONA POTOČNIKA

se iskreno zahvaljujemo DO LIP Bled za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in
spremstvo na njegovi zadjni poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.

sin Anton

Ob izgubi očeta

JANEZA RAVNIKA

se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in mu darovali cvetje.

Hčerka Rezka z družino
in ostalo sorodstvo

Ob izgubi dragega očeta

ALOJZA MENCINGERJA

se zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na t
zadnji poti.

Sinovi Ludvik, Janez, Tone
in Viki z družinami

Ob boleči izgubi drage mame in stare mame

MARIJE ŠMIT

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, ji darovali cvetje
in jo pospremili na njeni zadnji poti.

Sinova Rudi in Vinko ter hčerki
Minka in Cilka z družinami

Ob izgubi dragega očeta

JANEZA MEDJA

se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in mu darovali cvetje.

Žena Frančiška, sin Janez,

hčerki Ivanka, Minka in sin

Anton z družinami ter ostalo sorodstvo.

Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta

JANEZA REKARJA

se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem LIP, TOZD Mojstrana, ki ste mu
poklonili venec in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala še dekletom
in ženam za poklonjeno cvetje.

Žena Ivanka s sinom Janezom

Glavni in odgovorni ured¬
nik: Peter Debelak, tehni¬
čni urednik: Nada Frelih,
člani: Tone Koncilja, Ja¬
nez Stare, Janez Marolt,
Branko Urh, Anton Noč,
Lado Cesar, Vinko Ču¬
den, Miro Kelbl in Ciril
Kraigher. Tisk: Gorenjski
tisk, Kranj

10