SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados ■Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO SEMANARIO PERIODICO" ¡1 YUGOESLAVO Let o III. BUENOS AIRES, 28 SEPTEMBRA 1935 štev- 99 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. -druge dežele 2.50 USA-Dolarje*. Za POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv» LIST IZHAJA OB SOBOTAH Vesti o sodelovanju Jugoslavije in Anglije » $ * # * ^ * * tretje leto N0Vi list" stopa danes v tretje le-svojega življenja. ^et je eno leto za ,nami in tudi anes moramo rečj, da "Novemu lis-1 v zadnjih dvanajst mesecih niso '(c'e)e rožice. Kriza se še vedno ču-1,1 novega pritoka .izseljencev, od erega je odvisen razv%oj vsakega genskega * lista, ni s bilo in ga tako tudi ne bo. Strma je bila pot, eri :smo list privedli preko fi-in drugih ovir v njegovo leto. Zvezani eino bili sami nase in smo "'0faU .škiSuti 'število -Strani, ,Üa smo '^liko uravnovesili izdatke z dohod n H>v »Sf Hat« In del angleškega sredozemskega vojnega brodovja se bo zasidral v Boki Kotorski ? - Splošna poskusna mobilizacija v Italiji odgodena - Zadržanje Zveze narodov da so pojemali radi padanja og-la-• 'Da ne prikrajšamo preveč cenj. r%ikoY, smo povečali :format ¡na a% obliko; s tem pa ni rečeno, sttio se za vselej odpovedali želji a8cnenu, (fla se spet povrnemo na |n%ji.obseg "in iformat, 'ki se je bil 0 zelo prikupil našim izseljencem. °«li bomo to brž ko bodo razmere '"'Puščale V veliko zadoščenje nam lí i ■ ""o, ko smo -videli, da so naši nate-., "ki razumeli položaj favna stvar je, /da smo list-ohranili !S> vseh potežfcoč, ki so *sé pojav iti ¡tudi niim® vseh '/ilolniih pod-Vj, ki so ¡letela «a jsa«. 'baznih strani in z veliko »lribo so ¡Sha ;gwvoril;i, da je '"No.vj ¡list" r podjetje., podpirano od te- «a 1J1 onegu, da "(drago prodaja .»voj m , da ie iz Beograda pre- > 1 ^etizc N 'tki "hajne vsote" in tako dalje. Na |. Slle očitke ljudi, ki jim je v ve-0 Nabavo «cepetati po blata, v kate- s stoje, ter škropiti z njim daleč na ttiemo odgfiwarj.ali, ker odgovora Služijo. ul|ko pa rečemo to le: mimo za- sej «tri ¡ ie, ki smo jo v začetku našli pri '¡U naši javnosti znanem nesebič->n požrtvovalnem soustanovite-1¡sta in mimo kakšnega prispevka ^ čitateljev, ki so hoteli prepla- Po vesteh, ki prihajajo preko Dunaja '.iz Beograda, so se vršila med angleško in jugoslovansko vlado nad vse važna pogajanja: Jugoslavija naj bi ¡dovolila, da se en del angleškega .sredozemskega vojnega brodovja, ka teri se sedaj nahaja v grških vodah, zasidra v Boki Kotorski, sijajni in pro ti vsakemu presenečenju zavarovani vojni liiki. Pogajanja so baje že prav zadovoljivo : napredovala ter bode v najbližji !bodočnosti zaključena. Tako govori poročilo. V koliko odgovarja .resnično!n dejstvom, tega se veda me moremo .'še vedeti, toliko pa lahko rečemo, da bi bil tak sporazum med Jugoslavijo in Anglijo nad vse važen ter bi imel dalfekosežne posledice v slučaju vojne. Če želi Anglija ztaati večje število svojih vojnih ladij v varnem pristanišču na Jadranu torej v bližini italijanske obale pomeni pač, da ima tudi o-fénzivne namene, ki jih namerava izvesti, če Italija ne odneha ¡od svojih načrtov. Tudi je verjetno, da bi angleške vojne ladje w dhičtiju vvojne, v kateri bi bila Jugoslavija na strani Anglije, sodelovale z jugoslovansko mornarico pri varovanju naše jadran1 Ske .Obale. Nočemo se prenagliti ;er igrati preroke. "Vendar pa je več ko gotovo, tla bi sodelovanje Jugoslavije z Anglijo, v slučaju komplikacij v Evropi, upra vičevak» -največji optimizem. Če so vesti resnične, je sporazum % Anglijo znamenje, da je v Jugoslovanski vladi prevlada «tojadinovic.ev-a smer. Sedanji jugoslovanski ministrski predsednik velja za velikega prijatelja Angležev, -dočim so se vse prej gov, ki naj J>i1 takšno odgoditev utemeljili. Mussolini je nameraval pokazati ayetü svojo pest, pa jo za sedaj tišči še lepo v žepu. Bazlaga »sicer na levo in desno, da se bo vojna v Afriki prav gotovo začela ter da je dan. že (določen — vendar pa: zakaj ni pokazal pesti, kakor je 1 >i 1 napovedal? vo italijansko ''civilizacijo" z "man gamelli", rlcinusovim oljenuš umori, požigi, konfinacijanii in ječami. Posledica pomanjkljive diplomatič-ne priprave je sedaj ta, da ima Italija ves svet proti sebi ter da ljudje vseh barv simpatizirajo z "barbarsko" Abesinijo, ki venomer leno razlaga, Naročnino — ni "Novi list." pre-t u'k.dar in od nikoder niti počene-graša podpore! «e nasprotna zatrjevanja in podala so pač prihajala od oseb. ki g zdi nemogoče, da bi kdo mo-storiti v prid skupnosti in fk¡!\ ako nima od tega osebne ko- j, k pag sodi po svojem kopitu, i^^rno vestjo lahko rečemo, da so it( ^ Vfidno vodili najčistejši nameni »is, Qd "Novega lista" ne samo da ®Ü6 - *rieli nobenih materialnih ko-Sk0(t'o'^rveč smo- imeli materialno To rulj)f pa bogato odtehta ono mo-letjh dül'ro, ki se je v zadnjih dveh V Obtl°vilo v naši naselbini in za ltha tudi "Novi list" nekaj za- H , 2birtt. lrezni izseljenci se danes spet Je v ° v krepke vrste; obnovilo se zaupanje v skupno delo ir. ^tvai!-a ee je trdna volja za skupno rlatij Je )e. naše zadoščenje in bogato a naš trud. K * % ftoPa n*jl d — "Novi list" v svoje tretje Utlril° prijetno dolžnost, izreki Pšo j ~ zahvalo cenjenim naročni-v nai'očnikoni, katerili število se Zaclnjih dvanajst mesecih nad ^ "kovanje lepo pomnožilo, pa \i( Setn oglaševalcem, ki so nam Tudi abesinski cesar ima svojo telesno stražo, ki je prav slikovita, kakor vidimo na sliki Mnogi se že vprašuje^, ali bo Mussolini res tako ¡odločno vztrajal pri svojih načrtih za ustanovitev velikega fašističnega imperija, kakor je do sedaj obljubljal? In vedno več je takšnih, ki o tem (dvomijo. Liberalna Italija se je ponašala s prav spretnimi diplomati, ki so znali tudi v najbolj neugodnih položajih Abesinija je mobilizirala: Odá'.lki, kakor ta le korakajo na mejo, da zadržajejo itali janski vpad «vesti. Htij ' naiil trezni javnosti, ki s sim k, J° " Sii S'"'eml'a naša prizadevanja, is-llvala za izkazano nam na obenem pa tudi la: iskrena Prilagajte nam tudi v bddo- "asveti in dejanji! šnje vlade trdno oslanjale na Francijo ki v sedanjem sporu med Italijo in Abesinijo ni pokazala takšne odločnosti, kakor jo očitujejo Angleži. Vprašanje je le, ali sploh pride do kakšnih komplikacij. Pisali smo prejšnji teden, da Musso lini noče popuščati. Bili smo takrat pred splošno poskusno mobilizacijo, napovedano z velikim bobnom. Na dan mobilizacije je imel Mussolini zavrniti predloge ženevskega odbora petorice ter dati obenem ukaz za vpad v Abesinijo. Italijanska vlada je sicer res zavrnila ženevske ponudbe, poskusne cnobilizacije^pa ni bilo in tudi ofenziva v Afriki se še ni začela... vešče spletkariti. Sedanji režim pa takšnih spretnih mož nima. To se, je pokazalo še neštetokrat v zadnjih letih, saj ne beleži Mussolinijev režim prav rtobenega zunanjepolitičnega u-speha. In zelo nerodno je italijanska diplcmacija obdelala teren tudi v sporu z Abesinijo. Glavna njena skrb bi bila morala biti, da se najprej domeni o razdelitvi interesov z Anglijo, ki je ljubosiinna na vsakega tekmeca v Vzhodni Afriki. Tega ni storila, kakor kažejo dogodki, in tudi- prizadevanje, da si zagotovi simpatije svetovnega javnega mnenja, je bilo kaj nerodno: z razlagami, da hočejo Italijani "civilizirati barbarsko Abesinijo", niso mogli prepričati nikogar, da želi živeti v miru, da noče nikogar napadati, da bi .se rada civilizirala z nesebično pomočjo drugih drŽav, ni kakor pa ne s kanoni. Če je Mussolini mislil, da ho proti Abesinccm imel- lahek posel, se ni varal, ako je menil, da bo Abesinija sama. Sedaj pa, ko so Angleži pokazali zobe, ni treba posebne bistroumnosti, da človek ve naslednje: za Italijo je najbolj pametno, da se na lepem u-makne, ker se bo sicer zaletela z glavo v zid. Bes je, da umik ne bo prijeten. — Nikakor pa ne verjamemo, da bi ra di tega Mussolinijev režim propadel. Fašizem ima ves italijanski tisk v rokah ter ustvarja med masami takšno razpoloženje, kakor sam hoče. Zato je možno, da se bo Mussolini zadovoljil s par kvadratnimi kilometri puščave, listi pa mu bodo peli lioza-no, kakor da se je ves svet uklonil prod Italijo ter priznal njene pravice samo zaradi tega, ker je fašizem pokazal svojo moč in svojo odločno voljo. Tudi vesti, ki so se pojavile te dni v francoskih levičarskih listih, da je Mussolini v sporu z italijansko kraljevsko hišo, ki ne odobrava njegovih afriških načrtov, je treba vzeti na znanje z največjo skepso. Na eni stra ni se takšne vesti pojavljajo prepo-gostokrat, na drugi pa ne more imeti italijanska vladarska hiša nobene koristi od tega; da v sporu z diktatorjem tvego svoj udobni položaj. Časa, da pripravi javno mnenje na umik, lio Mussolini imel sedaj dovolj. V Ženevi se je sestal svet Zveze naro dov ter je sklenil uveljaviti v italijan-sko-abesinskom sporu 15. člen ženevskega pakta, pa katerem mora vodstvo Zveze narodov samo iskati rešitev spora ter ima za to tri mesece časa. V t,ecu roku ne sme nobena država začeti z vojno, ako si noče nakopati sankcij. Če Italija ne izstopi iz Zveze narodov, bo še tri mesece lepo molčala ter bila mirna. V tolikem času pa se duhovi že pomirijo in listi lahko obdelajo javno mnenje po mussolinijevi volji. Vse je mogoče... Abesinija je te dni izvršila mobilizacijo in ima sedaj baje 800.000 mož pod orožjem. Pripravljena je in z veliko samozavestjo čaka na italijanski napad — če se bo sploh izvršil. & * & ★ ■ ★ ti * & * & Hitler in Lužiški Srbi Mobilizacija je bila odgodena za saj ves svet ve, kakšne so prilike v nedolžen čas in brez navbdbe razio- Italiji in kako je fašizem ustvaril no-' O Lužiških Srbih — malem slovanskem otoku sredi nemškega morja — so prihajale kmalu po nastopu Hitlerjeva režima vesti, da jih nemški fašizem kruto preganja ter da je v tem docela podoben italijanskemu fašizmu. In res so morali člani tega malega slovanskega naroda marsikaj pretrpeti v času prvega nacijskega na vala v Nemčiji. Vendar pa so se pozneje prilike temeljito spremenile in je Hitlerjev režim docela revidiral svo jo politiko napram Lužiškim Srbom. Zahteval je od njih, da so lojalni napram nacionalno socialistični organizaciji, v zameno pa jim je dovolil, da smfejo svobodno rabiti svoj jezik, i-meti svoje organizacije, liste itd. Lužiški Srbi nimajo niicakih i reden tističnlh namenov in jim zato ni bilo težko pristati na lojalnost napram hitlerizmu. Mnogi so celo vstopili v nacijsko organizacijo. O njihovem položaju si lahko ustvarimo sliko na podlagi poročila o neki slavnosti, ki se je vršila sredi avgusta v Vojerecih in o kateri piše, lužiš-ko-srbski list "Serpske Novini", ki izhaja že sto let. Vojerecko društvo "Domovina" je obhajalo 50-letnico svoje ustanovitve vseh krajev Lužice na svojo, slavnost. Zbralo sé je okrog 5.000 Srbov, ki so prišli s svojimi zastavami, v narodnih našah itd. Po evangeljski cerkve ni službi se je razvil po mestu veličasten sprevod na slavnostni prostor, kjer je poleg lužiške zastave vihrala tudi ona s kljukastim križem. # * # * # * RAZNE VESTI 350 milijonov lir na mesec je potrošila Italija doslej povprečno za vojne priprave proti Abesincem. Za priseljence bodo smatrali v Pa-raguayu samo one tujce, ki se bodo pečali s poljedelstvom. Drugi priseljenci ne bodo imeli pravice do ugodnosti, ki jih zakon priznava emigran 10111. Pri zadnjih senatnih volitvah na Holandskem je bil izvoljen za člana , visoke zbornice tudi poročnik Muss&rt voditelj holandskih fašistov. Celo vas je zgorela v Francoskih Alpah. V dveh urad so plameni popolnoma uničili vseh 17 hiš in vaško cerkev naselbine Ovilles. Škodo cenijo na preko milijon frankov. Rusi so zanikali vest, da bo 15 sovjetskih vojnih ladij odpotovalo iz Črnega morja v Sredozemsko in sicer radi komplikacij, ki bi utegnile nastati kot posledica italijansko-abesin-skega spora. Velik požar so imeli (udi v turški vasi Dugandžiler. Do tal je pogorelo sto gospodarskih poslopij in mnogo skednjev. "Svetovni položaj je danes prav tako nevaren, kakor je bil leta 1914" — tako je izjavil češkoslovaški vojni minister Machnik pretekle dni v Blatni. Rekel je, da postopajo nasprotniki češkoslovaške po svoji mili volji in se ne ozirajo več na nobeno pogodbo. Orjaška stavka premogovnih delavcev je izbruhnila v severnoameriških državah Pennsylvaniji in Illinoisu. — Preko'600.000 rudarjev je zapustilo delo radi spora gledq plač. Važne reforme je uvedla sovjetska vlada v rdečo vojsko. Vpostavili so se spet oficirski čini, ki spominjajo na redbo bivše canske in pa sedanje nem ske vojske. Uveden je sedaj celo mar-šalski čin, ki ga carska vojska ni poznala. Edini maršal, ki ga je dOélej imela Rusija, je bil Kutuzov, kateri je umrl leta 1813. Z novo uredbo lio-če vlada ojačiti disciplino v armadi. Preko 200 mrtvih je zahtevala železniška katastrofa pri Noyangu v kitajski pokrajini Honan. Na vojaški vlak, v katerem so se peljali oddelki kitajske vojske na fronto proti rdeči kitajski armadi, je bil izvršen atentat. Vlak je skočil s tira ter se preko-talil v globok prepad. Novo neodvisno republiko, ki se bo priključila Zvezi sovjetskih socialističnih republik, nameravajo proglasiti oblasti kitajske pokrajine Sink-jang, ki pripada kitajskemu Turke-stanu. Japonce ta vest ni prav nič razveselila. Predsednik "Domovine" je imel go vor, v katerem je dejal: "Tu še nikoli nismo videli zbranih toliko Srbov iz cele Lužice, kakor danes. Velikemu voditelju in kancelarju Hitlerju se moramo zahvaliti, če nam je omogoče no, da se spet pojavljamo kakor Srbi ter se lahko svobodno gibljemo.. On želi, da se v Nemčiji ne vrši več ger-manizacija in s tem nam je omogočil nadaljnjo življenje. On je rekel, da ne mara ljudi, ki pozabljajo svojo mater in svojega očeta. On nam je dal močno orožje proti vsem, ki "ovarijo pro ti nam — Srbom, Hitler zahteva, da naj delamo za narod. Mi Srbi že več ko sto let delamo za naš narod. Vodja in kancelar je priznal, da imamo prav, če delamo za našo kulturo. Srbski narod mu bo radi tega trajno hvaležen ter bo svojo hvaležnost izka zal z neomahljivo zvestobo napram ter je za to priliko povabilo Srbe iz njemu in nemški državi". Italijanski izumitelj Marconi je po- setil Brazilijo ter bo ostal v Riu de Janeiro osem dni. Vlada ga je sprejela kot svojega oficielnega gosta ter tfiu je podelila visoko odlikovanje. Novo vlado na Španskem je sestavil J. Chapaprieta; za notranjega ministra je bivši načelnik vlade Lerroux — -za vojnega ministra pa desničarski voditelj Gil Robles. Tudi v Vatikanu nameravajo zgraditi posebno kaverne za slučaj letalskih napadov, da bodo tudi papež, kardinali in vsi ostali prebivalci Vatikana varni pred bombami in plini. Ruska vlada jo dovolila, da se smejo odslej v državnih zadrugah neome jeno prodajati razna živila, kakor kruh, meso, ribe, maslo, krompir itd. Doslej so te zadruge prodajale samo na izkaznree. Obenem je vlada odredila znižanje cen za 10 od sto. Stran 2 NOVI LIST = s> ARGENTINSKE VESTI S K r/. Odgoditev novem-berskih volitev V novembri bi se morale vršiti v vsej državi volitve za delno obnovo parlamenta. Politični poločaj v republiki se je v zadnjem letu precej spremenil in stranke, ki tvorijo vladni blok —> takozvano "concordando" pešajo vedno bolj. Mnogi napovedujejo, da bo. "corcondancia" že pri prihodnjih volitvah zgubila večino, ker se bodo sedaj tudi radikali udeležili volilnega boja. Tako predvidevajo menda tudi voditelji vladnega bloka sami, pa so radi tega sklenili odgoditi volitve na poznejši čas. V nekaj mesecih .se da morda v pokrajinah utrditi nekatere postojanke ter pripraviti teren za čim ugodnejši izid volitev. Ko so govorice o odgoditvi volitev postale verjetne, je opozicija sklenila, da h bojkotirala seje kongresa. — Res se je tako zgodilo in nekaj dni sploh ni bilo mogoče zbrati v kongresu toliko poslancev, da bi bile seje sklepčene. V vladni večini so postali nervozni in to tem bolj, ker je še cela vrsta zakonskih osnutkov čakala na odobritev ter se je vladi mudilo spraviti pod streho nekatere zakone, dokler je še čas, t. j. dokler ima v parlamentu še sigurno večino. Tudi v torek nikakor ni bilo mogoče doseči ¡jklepnosti. Končno je eden izmed članov večine predlagal, naj se s pomočjo policije .privede na sejo toliko poslancev, da bo kongres sklepčen, odenem pa naj se zaprejo vrata poslopja, da ne bo nihče izmed na-vzočnih pobral šila in kopita, Predlož je bil odobren in polagoma so je začelo večati število poslancev v kongresni palači. Voditelji vladne večine nekaj so bili obenem razposlali nujne brzojave na vse strani in tudi to je imelo nekaj uspeha. Nekateri vladni poslanci so dobesedno prileteli v Buenos Aires — v avionih. Ko je bila končno sklepčnost dosežena, so se začeli obravnavati razni zakonski predlogi, med njimi važna zakona o koordinaciji prometnih sred stev v vsej državi sploh in v glavnem mestu posebe. Skupina večinskih poslancev je še istega dne ozi- »» Expreso „G0RIZIA Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani de> žele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrcgo 000 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 roma isto noč, zakaj bilo je okrog polnoči — predložila osnutek zakona za odgoditev novemberskih volitev. Nič ni pomagalo, da je opozicija protestirala. Po kratki razpravi je bil zakonski osnutek sprejet ter so bile volitve odgodene do prve nedelje v mar cu. Vlada je pooblaščena, da skliče volitve še prej, če bi smatrala, da je to neobhodno potrebno. Štrajk kolektivnih avtomobilov V znak protesta proti zakonu o koordinaciji prometnih sredstev, katerega jo te dni odobril kongres, je Zveza lastnikov kolektivnih avtomobilov proglasila v sredo zjutraj stavko, ki je popolnoma uspela, ker ni bilo nikjer v mestu videti nobenega "eoleeti va". Lastniki teh modernih in praktičnih vozil vidijo v novem zakonu ogrožanje svojih interesov in so že več časa vodili borbo proti koordinaciji. Kako so se kolektivi v zadnjih letih razmnožili, je lahko vsak sam u-gotovil te dni, ko so bilo ulice, radi štrajka nenavadno "mrtve". Draginja v Rosariu V zadnjem času so začele naraščati v Rosariu cene najpotrebnejših jest-vin in draginjo posebno občutijo revnejši delavski sloji. Ze pred dvema mesecema so se zvičale cene mleku, radi česar je postalo tudi sirovo maslo dražje. Pred nedavnim so poskočile cene tnesu in sedaj so tudi peki sklenili povišati cene kruhu za 5 ctv pri kg. Prebivalstvo je radi vedno večje draginje vznemirjeno in župan stvo je zato imenovalo posebno komisijo, ki naj preišče vzroke naraščanja cen ter naj predlaga ukrepe v svrho zaščite konsumentov. Volitve v Santiagu del Estero V nedeljo so imeli v Santiagu del Estero volitve. Opozicija se pritožuje, .da ni hilo vse v rodu, posebno ne na deželi, kjer se je bajo izvrševalo nasilje, so se kupovali glasovi po 2 in 3 pese, poleg tega pa da so se dogajale tudi sleparije. V večjih Središčih pa teh nerodnosti ni bilo in zato pričakujejo radikali, da so si vkljub .vsemu zagotovili zmago nad pristaši sedanjo vlade. Končni izid volitev še ni znan. ★ ti * ti * ti Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) Banco Germánico DE U AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alera 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: PARAGUAY C. pres. Franco BUENOS AIRES CHILE Mercado de Abasto SANTIAGO Corrientes 3223 VALPARAISO BRASIL Rio Santos SAO PAULO ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost in primerne obrestil DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog najtočneje, najhitreje t najvarneje IzvrSen. i VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico Je predstvnica vseh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozlvnlce po najugodnejših pogojih. » IZSELJENSKA POSTA: Kam naj Vam pašlljajo pošto, če nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko poŠto, ki Vam jo hrani aH brezplačno poSUJa na Vaš najnovejši naslov. Naše uradne ure: od 8y2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12^. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE Cene žitu Cene žitu rastejo in se dolno držijo v zadnjem času. Nekoliko vpliva nanje dolgotrajna suša v Argentiniji, pa tudi tendenca, ki jo kaže žito na velikih mednarodnih tržiščih. Ker je žito važen argentinski izvozni produkt, so začele boljše 4cene vplivati tudi na vrednost argentinskega pesa. Povišanje žitne cene pa bodo vplivale, in delonta že vplivajo, na podražanje moke in kruha: Cena prvovrstni beli moki ''000" je poskočila od $ 0.10 na 0.1") za kg, v razprodaji na drobno. Težka letalska nesreča Zgodovina argentinskega letalstva beleži že dolgo tragičnih nesreč, ki se jim je v nedeljo pridružila še nova. Nad letališčem v Morónu se jo letalu "Fleet 03" odtrgalo krilo, ko se je avion nahajal v višini kakšnih 400 metrov. Seveda je letalo takoj treščilo na tla ter se razbilo. Pilot Luis StacH in njegov spremljevalec .1. C. Trovano sta bila takoj mrtva. — Stach je bil svoj čas italijanski vojaški pilot; prišel je leta 1922 s takozvano "Capronijevo misijo" v Argen-tinijo ter je tu ostal. Argentinski športniki v Italiji V Italiji se nahaja več argentinskih nogometašev, najetih od italijan 'skih športnih klubov. Povodom mobilizacije je nekatere izmed njih doletelo neprijetno presenečenje. Dobili so poziv, da se morajo predstaviti vojaški komisiji za zdravniški pregled in poznejšo uViistitev v vojsko. Tu se gre- po vsej priliki za sinove italijanskih priseljencev, ki jih Italija smatra za svoje državljane. Trije igralci — Guaita, Scipelli in Stagnaro — so imeli hiti vpoklicani pod orožje, pa so se mobilizaciji izmuznili na ta način, da so v naglici odpotovali v Fran cijo. To je tudi razumljivo. Ko sn šli v Italijo igrat nogomet, se pač niso zme ni 1 i. da bodo šli prodajat kožo v Afriko. Italijanski fašistični listi pa so scvrda drugačnega mnenja in so po-Icgle igralce hudo ozmerjali. Štorklja V ponedeljek je obiskala štorklja našega rojaka Rafaela Turka iz Ri-hemberga ter njegovo ženo Perino. — Prinesla jima je zdravo deklico. Srečnim staršem naše čestitke! Družabna zabava bo v nedeljo, 6. oktobra popoldne v prostorih "Tabora", ul. Paz Soldán 4924. Po kratkem, a zanimivem sporedu, bo prosta zabava s plesom. — Svira društveni orkester. — Buiet bo, kakor običajno, v društvenih rokah. Vstopnina: za moške $ 0.59; ženske pa imajo prost vstop. Obiščite Krojačnico L. UŠAJ • V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših tovarn "CAMPER" • CARMENDIA 49 7 3 Bs. Aires — Paternal BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju Za Tiskovni sklad »Novega lista" Izseljensko društvo 'Tabor' je na svojem zadnjem član skem sestanku soglasno skle nilo, da organizira večjo pri reditev, katere čisti dobiček naj gre za Tiskovni sklad "Novega lista". Društvo se hoče s tem oddolžiti glasilu, ki je doslej rade volje in ne sebično objavljalo 'Taborove' društvene vesti in propagando obenem pa naj bi se s prire ditvijo proslavila tudi druga obletnica ustanovitve 'Novega lista'. Prireditev se bo vršila pri hodnji mesec. — Podrobnosti bomo še javili. Odbor "Tabora" * Prijazna "Taborova" ponudba, da organizira prireditev za Tiskovni sklad našega lista, je v tako lepem nasprotju z že sto krat preizkušeno resnico o nehvaležnosti, ki je plačilo sveta, da nas je ta ponudba spravila v resnično zadrego, ko nam je bila predložena. Spre j ali smo jo s hvaležnostjo in zadoščenjem in tem raje, ker je prišla s strani resne in delavne organizacije, ki je v ponos vsemu našemu izseljestvu v Argentiniji. Zato pomeni "Taborova" ponudba za nas tudi lepo priznanje, ki nas je razveselilo. Prišla pa je tudi v času, ko stopa naš list v tretje leto svojega življenja. Dasi je skromnost lepa čednost, smo pa le ponosni, 'da smo v skrajno slabih prilikah že dve leti vzdržali, ohranili in redno izdajali "Novi list", pa mislimo (oziroma — če hočete: si domišljamo), da je prav in v redu, če se druga obletnica njegove ustanovitve vsaj skromno proslavi. Če bo na prireditev imela tudi kaj materialnega haska (dasi živimo še vedno v znamenju svetopisemskih suhih krav) ter nam bo vsaj za nekaj časa olajšala breme izdajanja "Novega lisia", bo pač "dulce" združeno s svojim "utile" in bo naše za doščenje dvakratno. "Taboru" najlepša hvala za prijaz-no misel! "Novi list". Pripravljalni odbor za usta novitev zadruge Javili smo že, da je bil na sestanku "Tabora", ki so se ga udeležili poleg članov tudi nekateri prijatelji društva, izvoljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo sestaviti pravila za našo prvo zadrugo v Argentiniji. Pripravljalni odbor se je že konstituiral ter je tudi začel z delom. Se-stavljen je tako le: Načelnik: Josip Novinc; zapisnikar: Viktor Kjuder; blagajnik: Nino Pahor; odborniki: Anton Bavčar, Anton Ličen in Anton Prezelj. Štorklja Gospa Zora, žena našega rojaka Ludvika Pipana iz Kobleglave, je pred 14 dnevi povila čvrstega sinčka, kateremu so dali ime Karel. Srečnim staršem čestitamo! ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik EMIL £IVEC PATERNAL Osorio 5085 ANA CHARPOVA BABICA dipl. v Pragi in Bs. Airesu z dolgo, letno prakso v porodnišnicah, se pri' poroča cenj. Slovenkam. — Sprejema penzionistke, posebno z dežele. Prvovrstna postrežba. CABRERA 4311 . U. T. »71 Pal. 2383 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA' POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. Poročilo iz Ville Devoto Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villa Devoto je priredilo dne i 21. septembra svojo prvo domačo zabavo, ki je bila prav zares dobro o-biskana, dási ni bila javljena v nobenim listu. Vsem udeležencem se najlepše zahvaljujemo ter se jim obenem tudi priporočamo za v prihodnje. Prosimo, da nam občinstvo blagohotno oprosti vse pomanjkljivosti, ker smo šele začetniki. Marsikomu je že znano, da je društvo v Villa Devoto kupilo zemljo v svrho zidanja društvenega doma. Ker j je bil namen sobotne zabave prosla \ viti na kolikor mogoče lep način ta zares važen korak podpornega društva, lahko /. veseljem potrdimo, da je uspeh zabave daleč prekosil naše pričakovanje. Na obrazih vseh sta se zrcalila veselje in zadovoljnost, kar priča najbolje o harmoniji, ki vlada med na» u i. Godba je tudi častno rešila svojo nalogo; bila je neutrudljiva in je s tan res pokazala vso svojo dobro voljo, za kar se ji najlepš" zahvaljujemo. Vsa čast in zalivala tovarišu Kebru za izkazano nam naklonjenost in o-beneni tudi za darilo. Spomnili smo se ob tej priliki tudi naših malčkov ter na pobudo nekega člana nabrali vsoto $ —. Le tako naprej, tovariši! Spominjajte se naše deee ob vsaki priliki! • t Z bratskim pozdravom se vsem še en krat najlepše zahvaljujemo in se priporočamo za v bodoče. Obenem naznanjamo vsem članom, da se ho vršil članski sestanek v ne-deljo, 6. oktobra. Za šolo Za slovensko šolo je bilo nabranih na društveni zabavi Gospodarskega in podpornega društva v Villa Devoto dne 21. t. m., in sicer na pobudo rojaka Alojzija Ušaja: ? i.—. V isti namen je darovala rojakinja Remana Koradin $ 1.50. Vsem najlepša hvala! IZ CORDOBE I. D. Tabor V soboto, r>. oktobra, ho ob 8.30'zvečer važen članski sestanek, na katerem bo tudi pripravljalni odbor za zadrugo podal svoje poročilo. - V nedeljo, 0. oktobra pop, bo v društvenih prostorih družabna zabava s kratkim sporedom in s plesom. Na ameriški dan, v soboto 12. oktobra, bo istotam družabni večer. — Vstopnina za nečlane bo obakrat sledeča: Moški,: $ 0.50, ženske prosto. K udeležbi vljudno vabi Odbor. # * # * # * Grozna nesreča pri delu V četrtek popoldne se je zgodila v ul. Republiquetas težka nesreča. Zrušil se je del tri nadstropne stavbe, ki so jo sedaj dokončavali. Ruševine so pokopale mnogo zidarjev, ki so bili na delu. Do sedaj so izkopali šest mrtvih in ranjenih je pa preko deset. Policija je aretirala arhitekta Molino in stavbenika Albertellija. yWVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV.VnV.Vi.Vi^* * A K ff A A1 A A A A A A A A A A A A K A A A K <1 R M R ■ 1» t I * * * S * I H: i Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentiata Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 17ÍI REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih lin športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Spreje mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. ALBERT BELTRAM Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila In preuredbe Vseh vrst Velika izbera modernega mozaika Jugoslovansko podporno društvo v Córdobi J. P. D. vabi naše rojakinje in & jake iz mesta in okolice na društveo( prireditev, ki se bo vršila v sobo» dne 5. oktobra, v dvorani "Ukrajina ulica 82, štev. 1533. Prireditev začne točno ob 9-zvečer in prosta zabava bo trajala ® ranega jutra. Vstopnina za moške 1 S 0.80, ženske pa imajo prost vsW K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOB D. K. D.""ISKRA" V CORDOBI vabi vse slovenske in hrvatske izselje«^ na svojo društveno prireditev, I" se bo vršila v soboto, 12. oktobr3 t. 1. v Francoski dvorani, ul. R»0' št. 380. — Začetek točno ob 8. in pol zvečer SPORED: 1. El Nuevo Catecismo — dekl. v kasteljanščlni 2. Sedanja dekleta - kuplet v slovel"" 3. Bedni radnik — dekl. v hrvaSčini 4. Carolina — dvospev deklic v kasteljaaščlni ' 5. Proletarski mladini — dekl. v s'0' slovenSčlnl* 6. Tone Sellškar — Tragedija v 8|iri dejanjili: "KAMNOLOM" Osebe: Milan, miner v kamnolomu — Fr- Kuri"'1' I .iza. njegova žena - Kaniea Gregorio Adam, njegov oče — Anton MoZ«' Alfred, obratovodja — Vladimir Sik5'1 Paznik — Josip Vever Delavci in delavke. Čas: sedanjost. Po sporedu PROSTA ZABAVA '* PLES do zore. — Svira izvr® . "Jaz-Band". — Vstopnina: M°»kl $ 0.80; ženske in otroci p«"0'1* Vse prijatelje kulturnega naprd vljudno vaibi k udeležbi ODBC* ......................tlllllllllliltiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilll''' d>i ZA KRATEK ČAS Koncert Hvala za spreinljevanje, p os p0* na! Ja/. son sviral na gosli ToseU'Jf vo serenato — kaj sle pa Vi svir9" na glasovirju?" Kemija Profesor: C.e bo ta poskus dobro |( padel, bo tekočina, ki jo vidite v ,f! le posodi, dobila modro barvo; ? pa poskus ne obnese, bo nastala varna eksplozija in bomo gotovo anjeni. Približajte se, da boste videli! bolK Pri zdravniku Zdravnik: "To je pa res čudno nikoli nisem ugotovil, da bi pljuč8'" ko piskala, kakor pri Vas!" t cCl1' Bolnik: "Stvar je taka le: jaz ' » nC nogometni sodnik in sem danes t poldne požrl piščalko..." i « Na postaji Potnik: "Kako to, da je vlak prej privozil?" Postajenačelnik: "Ne, gospod: dan«5 to r id" všerajšnji vlak, ki prihaja z za'»1 Seno in slama. Tone: "Ali veš, kakšna razlik9' med senem in slamo?" Janez: "Ne." Tone: "Saj to že však osel ve." Janez: "Zato pa ti tako dobro ve" Kaj je z gosko Učenec vpraša učitolja: ^ "Gospod učitelj, mama mi je °*tf čila, naj vas vprašam, če radi gosje meso?" Učitelj: "Povej mami, da so zelo rad jeni." <"'.ez teden dni vpraša učitelj i»r U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires ra: "No, kaj je z gosko?" "Prosim, gospod učitelj, ozd'ff je!" se je odrezal učenec. KROJAČNICA " Triestina " izvrši obleke Vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju Franc Melinc BAUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262 NOVI LIST Stran 3 SLOVENCI DOMA IN DRUGOD n. = zastopniki jugoslo vanske vojske na ita lijanskih manevrih Velikim manevrom italijanske vojske, ki so se vršili pred nedavnim v okolici Bocena na Južnem Tirolske«), Je prisostvovalo tudi posebno odposlanstvo jugoslovanske armade, ki sta Pa tvorila divizijski general Jerme-n'(' ter artiljerijski polkovnik za ge-"eralštaltne posle Borivoje Josimovič. Ta dogodek ni ostal neopažen in so Pa tudi italijanski listi podčrtali, na-Klasujoč, da se je delaj prvi ^rat zgo-'l'lo, da je jugoslovanska vojaška de-,e(?acija prisostvovala italijanskim manevrom. dogovor glede listov Z ITALIJO O dogovoru, sklenjenem med Italijo in Jugoslavijo glede uvažanja listov v oho državi, smo svoj čas že poročali. Dogovor se izvaja in je bil sedaj s° razširjen. Jugoslovanska vlada je °dredila, da se poleg listov "Corriere (]ella Sera", 'Popolo d'Italia' in 'Stam-l'a', sinejo počiljati v Jugoslavijo tuli še rimski "Oiornale d'Italia" in tujska "Gazzetta del Popolo". V Italijo smejo izmed jugoslovanskih listov: "Politika", "Jutro", "Slovenec", "Glas Naroda", "Novosti" in * nekateri. Prodajajo jih po kioskih 1 nekaterih mestih starih pokrajin, "a tudi v Trstu, Gorici, Puli itd. ZLATA REKA Zlato reko je baje odkril nekje v Hercegovini neki nemški študent tehnike, Heiman Heinemann, ki je v Zadnjem času potoval po Jugoslaviji. Tako vsaj piše neki ljubljanski dnevnik. Študent pa noče povedati, kje je ta reka, zatrjuje pa, kakor se je sam Ufepričal, da je v tej reki veliko zla-u in tudi večje količine platine. NOVA GIMNAZIJA V Ljubljani bodo pričeli letošnjo je-polagati temelje, za novo III. dr-Ovno gimnazijo, ki bo stala na nekdanjih Pekovskih njivah na vogalu Kržičeve ulice. Zgradba bo povsem "loderna. V kleti bo poleg prostora za £«Uralno kurjavo tudi poseben za-'on proti plinskim napadom, kakar-bodo odslej morale imeti vse e> v katerih se v kupih sestajajo ''Udje. yIHAR NAD LJUBLJANO IN OKOLICO 0 dolgi suši in vročini so se v pr-1 Polovici avgusta začeli zbirati črni '''laki, ki so med bliskanjem in gr-'"enjem kmalu zagrnili nebo se je Slda silna ploha, pomešana s točo. Ljubljani sami so morali na več '"»jih nastopiti gasilci in mestni resici, da so oteli prebivalce iz grobih hišnih poplav. Vendar v mestu bilo izdatne škode. Hujše je pa bilo na Barju. Tako je ^ Knezovi ¡domačiji porušilo kozo-Vihar je «bil tako silovit, da je Ha Hitlerjevska propaganda v naših krajih Ze nekaj krat smo imeli priliko poročati, da se v naših krajih vrši s precejšnjo vnemo propaganda v prid Hitlerju in nemškemu nacionalnemu socializmu. Že več krat smo prinesli vesti o hitlerjevskih letakih, zastavah in napisih. Podobna vest prihaja sedaj tudi iz Pulja. Na zidovih hiš se pojavljajo kljukasti križi in napisi "Ileil Hitler!", dočim se med prebivalstvom širijo govorice, da bo Nemčija izkoristila priliko, ko bo Italija, zaposlena v Afriki, pa da bo zasedla Trst, Istro in Južni Tirol. Propaganda se širi tudi v hrvatske vasi po Istri, le da so tam verzije nekoliko drugačne in gre naslednji glas: "Hitler bo vzel Trst, vse drugo bo pa prepustil Jugoslaviji". Lijlud¿e zatrdilo verujejo, da bo tako in stari očan-ci modrujejo: "Dok se ne digne Džer-inauiko neče Talijani o tiči" — do--klor se ne dvigne Nemec, ne bodo I-talijani odšli. Seveda vidijo ljudje v vsakem malem znamenju potrditev teh govoric in domnev. Ker so se v zadnjem času ustavila razna javna dela, ker so Italijani spremenili puljski arzenal v pravo puščavo ter so iz njega odpeljali vse, kar je bilo poralmega, v stare pokrajine, so ljudje prepričani, da je vse to v zvezi z bodočimi dogodki ter da so tudi Italijani uverjeni, da bodo morali Zapustiti naše kraje. Gospodarske razmere na Tolminskem Gospodarske razmere v okolici Tolmina se stalno in rapidno slabšajo. Tudi one vasi, ki so do zadnjega še primerno dobro vzdržale, so začele pešati in danes so še pred nekaj leti dobri in nekdaj trdni kmetje samo še kolonisti. Goriški mont je za svoja posojila in hipoteke na kmetije začel prevzemati v last vsa zadolžena posestva. Največ so k temu naglemu padcu pripomogla takozvana brezobrestna posojila, ki so jih dajali našim kmetom že pred kakimi desetimi leti, ko so cene zemljišč in pridelkov bilo še primerne. Takrat je bilo posojilo vsakomur na razpolago in v ne verjetno visokih zneskih. Marsikateri, ki je šel takrat fašistični radodarno-sti na limanice, je poštal danes sam zaradi tega žrtev. Okrožnica goriškega nadškofa Nadškof Margotti je sicer malo časa na svojem mestu, a je vendar uvedel že celo vrsto novotarij. Svoji okolici, zlasti pa zavodom, ki so mu podvrženi, skuša vtisniti pečat italijan-stva. Znane so nam že njegove neštete tozadevno odredbe, ki so naše ljudstvo zadele v živo. Pred nedavnim pa so duhovniki goriške nadško-fije prejeli od svojega predstojnika okrožnice s 178 vprašanji. Vsa vprašanja so spretno sestavljena in vsako ima prav gotovo svoj poseben namen. Med temi vprašanji se je n. pr. eno glasilo: "Kako spoštujejo duhovniki in redniki svojega škofa?" Duhovniki so morali odgovore na vsa številna vprašanja izročiti nadškofu osebnlo ob priliki njegovih obiskov po župnijah. Obsodba radi napada v Žagi Pred goriškim kazenskim sodiščem se je vršil 22. avgusta proces proti sku plni mladeničev iz Žage pri Bovcu, ki so bili ohdolženi, da so 23. junija t. 1. napadli alpinskega podčastnika Evgena Tibollo ter ga tako poškodovali, da je moral ležati celih 20 dni. Obtožnica je navajala obtežilno okoliščino, da se je napad izvršil iz neutemeljenih razlogov. Tekom obravnave pa se je izkazalo, da obtežilna okoliščina ne prihaja v poštev. Listi v svojih poročilih ne navajajo kako je napadeni izzival, da so skočili nanj in ga zdelali. Obsojeni so bili: Anton Pičiilin, star 25 let, na 7 mesecev zapora; Alojzij Kutin, star 25 let, 27 letni Josip Žagar, 23 letni France Rot in 23 letni Anton Bot pa na zaporno kazen od ■4 mesecev in 20 dni vsak; 28 letni France Rot, brat obsojenega Antona, jo bil oproščen radi pomanjkanja dokazov. Afriške žrtve Anton Pačič iz Štlnjana v Istri je bil kot vojak odposlan v Abesinijo. Poklicali so ga pod orožje, dasi je bil edini sin, ki je vzdrževal družino. — Mati je namreč vojna vdova in od nje govih dveh bratov je eden slep, drugi pa mladoleten. Pred nedavnim je mati prejela od vojaških oblasti obvestilo, da je sin padel v Vzhodni Afriki. Obvestilo se je glasilo tako le: "Pacci Antonio é caduto per la Patria" — "Pačič je padel za domovino"... To naj hi bila tolažba za vdovo, ki je mož padel kot avstrijski vojak, sin pa kot italijanski in ki ji je obenem ananjkala edina opora za vzdrževanje družine! * V Idriji so pokopali 1(3. avgusta Milana Kavčiča, sina ugledne idrijske rodbine. Radi mobilizacije je moral v italijanske kolonije Vzhodne Afrike, kjer si je pa nakopal tropično bolezen. Prepeljali so ga spet v Italijo ter ga zdravili v neki turinski bolnišnici. Po kratkem času pa je podlegel bolezni. Dne 13. avgusta je umrl in njegove zemeljske ostanke so prepeljali Idrijo, kjer so ga pokopali na domačem pokopališču. ■m starih jablan ruval s korenina- ""ti K 1,1 zemljo vred. Samo na Galjevici ajo škodo na vrtovih in gredah j 5.000 Din. ^ Višnjo gore poročajo, da je med - nalivom in viharjem- metalo o-se ° raz strel1 'n Je mnogo slabih le-y stavb vihar popolnoma porušil. "l(!stu so bile vse pritlične sobe v "«¡ah Je Pod vodo. Radi razbitih streh .,./(>da tekla v stanovanja in napra->la ¡ ogromno škode. Tudi po polju JC *k0(la zelo velika. it MODAS WILMA" Nudimo cenj odjemal- kam veliko izbero klo bukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo line in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 Nova bolnišnica V Gorici so začeli graditi novo bolnišnico, ki bo namenjena za jetične. Podobno bolnišnico so pred leti dovršili na periferiji mesta, a baje ne odgovarja potrebam. Veliko vojašnico grade V Krminu zidajo veliko vojašnico, ki prekaša po' svojem obsegu slične stavbe drugod. Merila bo v dolžini preko sto metrov. Očividno na Goriškem še ni dovolj vojaških objektov, marveč se jim še zmeraj zdi potrebno zdaj to, zdaj ono. Nova maša v Rihembergu V Rihembergu je pel dne 21. julija novo mašo g. Stanko Žerjal. Žalostne razmere Iz Gorice poročajo o naslednjem slučaju: V neki mali vasi je učiteljica opazila, da otroci vidno pešajo. Jela je spraševati otroke, kaj so kosili. "Krom pir v oblici", je bil odgovor nia'.one vseh učencev. Naslednji dan je*pono-vila svoje vprašanje in dobila isti odgovor in tako tudi nekaj dni zapovrstjo. Učiteljica se je na te odgovore razsrdila in dala poklicati matere v šolo na zagovor. Došlim materam je začela na dolgo in široko razlagati, kako morajo hraniti ¿svoje otroke, hra no monjavoti itd. Napadla jih je si rovo in nesramno, češ da ne znajo ničesar in kakšne otroke da bodo vzgo jile. Lahko si mislimo, kako so- boleli ti oči.tki revne matere, ki si od ust trgajo, da nasitijo lastne otroke s tem, kar imajo. Priseljenka tega ne ve, da sicer po naših vaseh ni bilo nikoli izobilja, da pa naši ljudje ob normalnih razmerah niso nikoli stradali — tako kot danes pa še celo ne^ \ Procesije po novem Ker. je pri procesijah prepovedano slovensko petje in oblasti strogo izvajajo ta ukrep, so pričele posamezne fare opuščati običajne procesije. Tako se sedaj ne vrše več procesije, kot so se navadno skozi vas in po polju, ampak se vrše le okoli cerkve. To so zlasti pričeli izvajati v okolici Go rice. S tem odpade običajno petje slovenskih cerkvenih pesmi. Na ta na čin bo počasi zginil marsikak domač cerkveni običaj, ki je živel med ljudstvom skozi stoletja. V črno srajco jih silijo Načelnik renške občine je pozval vse domače fante na županstvo. Prišlo jih je kakšnih 100 in nemalo so bili začudeni, ko so jih tam pozvali, naj se vpišejo v fašistično sti'anko. Ta krat sicer niso nastopili z grožnjami, marveč so zlepa prigovarjali ter obljubljali vse mogoče ugodnosti in prednosti, ki jih bodo uživali vsi fašisti pri — vojakih! Obljubljali so celo prednosti v Afriki. Fantje so se na vse načine izmota-vali ter rekli, da bi pred vsem rabili dela in kruha. Od vseh fantov se jih je vpisalo v organizacijo le pet in še ti so bili nekako pri moran i, kajti nekaterim izmed njih so bili odpustili kazni, ki bi jih bili morali plačati o-ziroma presedeti. Pa tudi z njimi se renski fašizem ni dolgo ponašal; kma lu so jih izključili, kot nevredne člane fašistične organizacije. Slovenska gostilna "Pri veselem Štajercu" Domača prvovrstna kuhinja in dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedeljo svlra slovenska godba za ples. Kroglišče in kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za obisk se vljudno priporoča ŠTEFAN CELEC Man. Estévez 499 — Avellaneda NAROČITE SE NA "Novi list" STAVKA V RUDNIKU V zagorskih rudnikih v Ivaneu, ki so last Hrvatskega rudarskega društva, je delavstvo stopilo v stavko, ker je podjetje hotelo /znižati Jplače 10 ojo. Okoli 120 delavcev je ostalo v rovu. Po 38-urnem posredovanjih je bila delavska pogodba podpisana in delavci so se odpravili spet na delo. NESREČA V DIMNIKU Na vrhu kakih 90 čevljev visoko dograjenega dimnika neke tovarne v Mariboru so bili trije delavci, pod ka terimi se je nepričakovano zrušil o-der. Dva sta imela še toliko duhasot-nosti, da sta se srečno oprijela za ro-, bove dimnika in se tako obdržala na vrhu, tretji, 2 najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—1271 Iz Tolmina Tolminska občinska uprava si ,že delj časa na vso moč. prizadeva, da bi Tolmin povzdignila v letoviščar-sko središče. V ta namen so bile potrošeno že lepe vsote denarja kot za ureditev drevoredov, poti, cest i. t. d. Letos so v ta namen na novo katra-nirali cesto, ki pelje skozi Tolmin. — Ko pa je prišlo na poletne vojaške vaje veliko število vojaštva, so s tovornimi avtomobili in drugimi vojaškimi vozili popolnoma razbili in uničili preurejeno cesto. Ker je občinska sprava dala v popravilo škropilni voz, ceste niti ne močijo in tako je več pralni in nesnage kot navadno in bati se je ne le, da Tolmin ne bo pridobil ničesar kot letovišče, ampak celo zgubil svoje vsakoletne obiskovalce. Poleg tega pa je vojaštvo, ki se je bilo nastanilo s svojimi šotori v drevoredu od cerkve do "Pod Gradu", zasedlo vse najlepše kraje, namenjene za izprehode. Šotore so napeli od debla do debla in čisto uničili šelo pred kratkim urejen drevored. In tako je z vsem pri nas: če se kje kakšna malenkost pridobi z vel-kimi denarnimi žrtvanji, se obenem na drugi strani isto pridobitev uničuje. Goriški grad bodo obnovili Ministrstvo za javna dola je dalo goriški pokrajinski upravi na razpo- lago 200.000 lir, s katedimi naj se po že izgotovljenih načrtih izvede restavracija goriškega gradu. Dela bo nadzirala državna intendanca za spomenike. V spomin pok. mons. Cigoja V spomin pok. mons. Leopolda Cigoja, duhovnega vodje Malega semenišča, ki je pokopan v Črnicah, se bo v Malem semenišču v Gorici zgradila lurdska votlina s kipom Matere božje. V ta namen nabirajo sedaj prispevke. # * # * V * BAZOVICA O, Istra, Trst, predraga nam Gorica, za vas je sveti žar v njih plamtel, — zato je porudela Bazovica, ko zrušil je junake laški strel. Oj, bedni oče, revna, revna mati, sestrice jadne, — težko vam gorjé! Prijatelji, sorodniki in brati obupano ste gledali pred se. In silen strah je šel po vse) deželi, preplašen narod v hiše jo zbežal, ljudje od silne groze so strmeli, od gnjeva marsikdo je trepetal. Zato ne zabimo na Bazovico, Ne zabimo gor naših in poljan, nikdar na našo Istro, Trst, Gorico, nikdar, nikdar na narod naš teptan! Ta strašna rana težka, prevelika nas nepopisno peče, muči, žge, — zato na duša vedno jače vsklika: Zloduh, — od naše zemlje proč roke! MILAN LOGAR. ■ DENAR ZA V EVROPO Ce ste primorani poslati denar v Evropo, imate način, da to izvršite po ugodnih pogojih in z največjo varnostjo. Mnogi izmed Vaših rojakov se poslužujejo našega načina nakazo vanja, in sicer: ZRAČNIM, MORSKIM ter BRZOJAVNIM in EKSPRESNIM potom. Za kaj ne pridete enkrat osebno, da se prepričate o točnosti in udobnosti našega poslovanja? NAS ODDELEK ZA NAKAZILA je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11., in postrežejo Vam uradniki Vaše narodnosti, ki znajo tolmačiti Vaše želje ter jim ustrezati. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosarlo) „ VARNOST — HITROST — ZAUPANJE — VLJUDNOST A. 0100010200010000025353010000020102532353235348235348235323482348234823010201010201010002012323532353235323532300000202235323482348010101022353010201024853534853482353235348532353482323235323234823482348534823482323482323 áfcraa 4 NOVI LIST viS: ZA POUK IN ZABAVO ALTA V zadnjem času ga skoro ni dneva, da ne bi listi omenjali otoku Malto, ki leži med Sicilijo in Afriko ter je važno oporišče angleške vojne mornarice v Sredozemskem morju. Čitaino, da se pri Malti zbirajo velike vojne ladje, ja so zaprli pristanišče La Va-lette z minami in mrežami, da se vrše razne priprave za obrambo otoka pred morebitnimi napadi za slučaj da bi se tudi Anglija zapletla v ita-lijansko-abesinski spor, kar nikakor ni izključeno. Malta, ki j • največji izmed Malteških otokov, h katerim spadata tudi Gozo in Comino, ima kaj zanimivo zgodovino. Že grški pesnik Homer ga jo opeval v svoji "Odiseji": na otoku Ogygii (Sedanji Malti) je po Homerju gospodovala Atlasova hčerka Kalipsa, ki je očarala Odiseja, da se je na svojem popotovanju ustavil celih sedem let pri njej. Malta je bila v starih časih pust otok; vsa njegova površina (približno 250 kvadratnih kilometnov) je bila po krita s trdim kamenjem, na katerem ni rastla skoro niti bilka zelenja. 7 vztrajnimi in skoro neverjetnimi napori so puste čeri spremenili v rodoviten otok. Kar je na Malti zemlje, skoro vso so na otok prinesli, in sicer povečini s Sicilije. Radi ugodnega podnebja jo otok sedaj rodoviten in nekateri sadeži obrode celo dva krat letno. To je še bolj čudno, če pomislimo, da na otoku ni rek, ne jezer, ne potokov, studencev prav malo, in je torej letina odvisna samo od padavin. Pitno vodo pridobivajo prebivalci iz vodnjakov; skoro vsaka hiša ima svojega. Prebivalcev šteje Malta 234.000; preživljajo se s poljedelstvom, ribolovom in trgovanjem; poleg žita uspevata na otoku tudi bombaževec in sladkorni trst. V davnih časih je Malta pripadala Feničanom, ki so jo morali predati Grkom; pozneje so se otoka postili po vrsti Kartaginci, Rimljani, Vanda-li, Ostrogoti, Saraceni in Normandi. Leta 1266 so otok zasedli Francozi, katere so pozneje prepodili Katalonci in Araganci, tako da je otok pripadel Španiji. Karel V. je Malto odstopil 1. 1530 Rodeškim vitezom sv. Ivana, ki so 1565, leta uspešno kljubovali Turkom, kateri so otok oblegali ter ga skušali zasesti. Viteze je vodil takrat "veliki mojster" Maltežkega reda La Valette. In po njem se imenuje glavno mesto na Malti, ustanovljeno po zpia-gi nad muslimani, katerih sultan je bil v tistih časih Solejman Veliki, neizprosni sovražnik Karla V. Ko je Napoleon Bonaparte (krenil leta 1708 v Egipet, je zasedel tudi Mal to ter ostale malteške otoke. Prebivalci pa očividno niso bili zadovoljni s francoskimi gospodarji, uprli so se ter prosili Angleže za pokrovitelj stvo. Dve leti kasneje so Angleži prepodili Francoze, po Pogodbi iz leta iz leta 181-4 pa je Malta postala del Britskega imperija. Malta je angleška kolonija, katero upravlja guverner, ki mu stoje ob strani senat, s 17 člani, ter parlament ki šteje 32 članov. Od odraslega prebivalstva govori malteško narečje 71 od sto oseb, italijanski jezik pa 13 od sto. Italijanov je torej na Malti prav malo, (okrog 25.000) vkljub temu pa se je italijanski tisk vselej jezno potegoval za njihove pravice, ki jih Anglija baje tepta. V resnici pa je položaj tak, da bi Slovenci in Hrvati v Italiji bili srečni, če bi uživali samo en del onih pravic, ki so Italijanom zagotovljene na Malti. Ženski kotiček Zastrupljena puščice Indijanci so uporabljali, kakor znano, v starih časih in uporabljajo še danes zastrupljene puščice, ki jim je dovolj, da kožo neznatno opraskajo in že spravijo človeka brez vsake pomoči v grob. Najgrozovitejši izmed strupov, ki Indijanci v njem kalijo svoje puščice, se imenuje kurare. Pridobivajo ga iz rastlinskih sokov in zadostuje že najmanjša množina, da telo pod njegovim vplivom popolnoma o trpne. Pri tem ohrani ranjenec zavest in mora * ti * ti ★ ti Kritična leta Ko prehaja žena v neprijetna kritična leta t. j. med 45. do 55. letom, se pojavljajo motnje v krvnem obtoku, bolečine v rokah in nogah, ner-voznost, ki vodi za sabo nespečnost, in še marsikaj drugega. V tem času je važno, da žena vse izloči, kar moti urejeno kroženje krvi. Znano je, da so alkohol, kofein, nikotin strupi, ki v teh letih množe vse neprijetne pojave bližajoče se o-starelosti. Ti pojavi se kažejo v pospešenem utripanju srca in žilja, v mahoma nastopajoči utrujenosti in v slabi volji, ki se čestokrat javlja brez pravega vzroka, dalje v neki čutni potrtosti, včasih pa v prekomerni raz draženosti. V teh časih treba uživati kofeina prosto kavo ter lahko hrano brez alkohola, mnogo sadja in zelenjave. Priporočljivo je umivanje s po stano vodo in .otiranje vsega telesa. Dobrodcjne so večerne kopeli v za-varku smrečja ali kamilic. Priporo čati je tudi zdaj vroče, zdaj mrzle kopeli nog večkrat po vrsti. do konca občutiti najstrašnejše muke. Kurare učinkuje v splošnem hitro, zgodilo pa se je že, da so njegove žrtve trpele po več dni. Vedno pa se konča ta zastrupitev s smrtjo. Puščice ki so jih pomočili v ta strup, ohranijo svoje strašne lastnosti zelo dolgo. Zgodilo se je že, da so se zastrupili in umrli ljudje, ki so se dotaknili •takšnih puščic v muzejih, kjer so bile shranjene že desetletja. ★ ti * ti * ti Paziti treba, da se žena ne navadi jemati ^pomirjevalna, spalna in />d- i vajalna sredstva, ki se jih sčasoma narava tako privadi, da popolnoma izgube svoj učinek. Proti valovanju krvi, ki od časa do časa buši v glavo, j se mnogo uporablja gorčične kopeli; vrečico gorčičnega zrna prekuhajmo v vodi in jo vlijmo v kopalno kad k pripravljeni vodi. Razne nerednosti, ki so v tem času na dnevnem redu u ravnavajo-z umetnimi preparati hormonov, ki imajo nalogo, da nadome-ste v telesu prave manjkajoče hormone. To zdravljenje pa se lahko vrši samo po pregledu in po navodilih zdravnika. Važno je, da se žena sprijazni s svojo usodo, da se poda v ono, česar se ne more ogniti. Živeti treba mirno življenje, brez ponoČevanja in brez hudih telesnih ali duševnih naporov. Kvas, pecivo in še kaj Drožjc. ali kvas mora biti svež, ker le tedaj bo testo dobro vzhajalo. V sta rem kvasu so glivice, ki povzročajo vzhajanje, že odmrle. Ako pristavimo kvas s prevročim mlekom, smo glivice požgali in kvas je brez učinka. Tudi soli ne smemo zmešati naravnost s kvasom, ker sol takosto zamori glivice, ki povzročajo kvašenje. — Ako zamesimo testo s premrzlo tekočino, pa se glivice v kvasu ne morejo razmnožiti in testo ne vzhaja. Kakovost dobrega shajanega peciva se kaže v tem, da je lahko, lepo rumeno pečeno in krhko. Ne sme biti kakor kuhano, ne gobasto in ne težko. Doma pečena potica ali buhtočki so ponekod kakor iz samih jajec, masla in potičevja; toda če jih petež-kaš, se ustrašiš, kako težki in masivni so. — Shajanemu testu, ki ga hočeš cvreti, n. pr. testu za krofe, sha-jane flancate i. dr. pridaj raje kak rumenjak več — beljakov sploh ne, in pa kvečjemu 5—10 dkg maščobe na 1 kg moke. Ako je v testu preveč masla, pri cvrenju pije mast, da je sladica težka in neznatna. Namesto masla vzamemo torej več rumenjakov, sladkor, malo limonovega soka in malo ruma. Ko streseš zdrob, polento, moko v vodo ali krop, je včasih težko zabra-niti, da bi se ne delale kepice. Napravi zavitek (škrnicelj) in mu odreži konico. Stresaj s pomočjo tega zavitka zdrob v krop: tako se vsujejo le majhne količine, ki jih lahko razme-šamo. Jetra, posebno goveja in svinska se zmehčajo in dobe boljši okus, ako že na zrezana in pripravljena za kuho vliješ nekoliko mleko. Jetra naj bodo v mleku vsaj par ur. Da se ti mleka ne prismodi, pre-plakni posodo, v kateri ga kuhaš prej z mrzlo vodo, ne da bi jo zbrisala. Kadar pečeš v pečici pečenko, sladico ali karkoli, ne dolivaj mrzle vode v kotel, ker g tem pečici od.v.za-meš vročino. Edino če bi bila pečica prevroča, jo lahko ohladiš na ta način. Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, ^iz najboljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL Soliš 1235 (blizu Consti-tucióna) — U. T~. 23-7902 FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 Dock Sud Skupina abesinskih rodoljubih žena TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ « Specializirana v vseh vrstah mozaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandskalga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA Añasco 2763 U. T. 59-1925 BS. AIRES Postaja Paternal PRIPOROČAJTE Novi list! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHMMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII« SVOJI K SVOJIM! Slov. Babica * Dipl. v Pragi 1. 1908 in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. FILOMENA BENEŠ-BUKOVA PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospejo 28. Avgustu« in Alsina 30. Oral. Artigas in Aurigny V oktobru: 2. Madrid 4. II. Patriot in Avila Star Proti Evropi odplovejo V oktobru: 1. Alsipa in Augustus 3. C. S. Antonio in H. Brigade "TIVOLI" Bar Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — l!2 litra piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mavc. 666 MALI OGLASI KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj značaji svojo doboče in preteklo življenje, naj •g obrne na priznanega grafologa. — Zadostuje napisati lastnoročno Ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, Bs Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-terry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. RERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3589. KROJACNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" LIMA 1217 U. T. 23—3389 liiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuMMiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiniDiDim Prodajalna jestvin in točilnica vina BRATOV KURINČIČ Ul. Chiclana 3899, vocal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 - Bs. As. Naročila se sprejemajo tudi po telefonu. - Pripravni prostori za sestanke naših rojakov. - Ob nedeljah vhod za CASTRO 2296. Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina, ulice Cangallo 3500) ALEXANDER DUMAS: SULTANETA-KANOVA HČERKA "Pojdive sprehajat se ob bregove Urensal" j Tekom poti je Sultanota ves čas žalostno mislila na oni divni kraj, tako hladen in miren, in ko je dospela tja, se je zdelo, da bi ga onočasti-la, če bi ne vstopila vanj sama s svo jimi spomini. Poslala je torej Sakino iskat borovnice, ji naročila, naj jih gre nabirat k potoku, pa je stopila preko z mahom pokritega praga ka police. Iznenada je mladenka čula korake, ki so bili preveč močni, da bi mogli biti Sakinini, dvignila je pogled ter prestrašena zakričala: pred njo je stal tnož, pokrit z blatom in krvjo in odet, v tigrovo kožo. Prvi Sultanetin krik je bil krik strahu, njemu pa je takoj sledi! vzklik radosti; skozi prah, blato in kri, s katerimi je bil zamazan, in pod ono tigrovo kožo je spoznala Anímala ta bega. Devojka je v hipu pozabila na prestane muke, planila je pokonci ter se, polna radosti in ljubezni, oklenila z rokama vratu svojega ljubljenega, iz čigar prsi se je izvil vzklik neizmerne radosti in ki je, brž in koprneče, pritisnil svoje ustnice na rdeče Sul-tanetine ustne. Oba sta se brez besed razodela ter se razumela. "Torej tne ljubiš?", je vzkliknil Ammalat beg iz sebe od radosti. Osramočena, ker se ni znala zadržati, in vsa rdeča radi poljuba, katerega ji je bil dal njen ljubljeni, je devojka umaknila svoja usta od A-mmalatovih ter ga rahlo odrinila. "Ali me morda ne ljubiš?", je vprašal mladi tnož v strahu ter je skoro izpustil Sultaneto iz svojih rok. "Alah naj me rešil", je odgovorila devojka. — "Ljubiti! — Oh, kako strašno' besedo si izrekel!" "To je najbolj sladka beseda na svetu, Sultaneta! Solnce je ljubezen, spomlad je ljubezen in ljubezen so tudi cvetlice". "Ammalat," je odvrnila devojka, "pred enim letom jc neka ženska pobegnila iz hiše; ni imela zastrtega obraza, bila pa je vsa v krvi ter je pretresljivo vpila; prihitela je k meni ter se 'vrgla predme v cestni prah; neki moški, z bodalom v roki, jo je preganjal. Prestrašila sem se ter sem se zatekla v grad, pa še tam se mi jc zdelo, da teče ona ženska za enano. Joj! Večkrat, sem se zbudila ponoči, misleč, da čujem krike one nesrečni-ce, ki sem jo videvala kakor v megli, vso okrvavljeno, prevračajoče» se v prahu. Ko sem vprašala, zakaj so ur morili ono nesrečnico in kakšen zločin je izvršila, da niso morilca kaznovali, so mi odgovorili, da je ljubila nekega mladeniča..." "Ne, Sultaneta moja, niso je umo rili, ker je ljubila". "Zakaj pa?" "Ker je izdala svojega ljubljenega". "Izdala? Kaj naj to pomeni? Tega ne razumem, Ammalat!" "Dal Bog, da bi tega nikoli ne razumela", je odgovoril mladi mož, ki jo segel po svojih najnežnejših čuv-stvih, da jih je vlil svojemu glasu ter dodal: "Kaj ne, da me imaš rada, Sultaneta?" "Tako se mi zdi", je odvrnila Ah-med kanova hčerka. "Ah, vidiš," je dejal Ammalat, "če M ne bilo tako, bi pomenilo, da si me izdala". "Oh," je vzkliknila devojka, "ko bi ti vedel, kako bridki so bili zame ti štirje dnevi, ko te nisem videla, kaj pomenim odsotnost. Kadar se oče ali bratje poslavljajo od mene, se mi uli-jejo solze, ko jih objamem; ko sem se poslovila od tebe, res da nisem jokala a sam Bog ve, koliko solz sem se pretočila pozneje. Ah, Ammalat, tekom teh štirih dni sem se prepričala, da bi brez tebe ne mogla živeti". "In jaz — ne le, da ne morem živeti brez tebe", je odvrnil mladi mož, "temveč sem tudi pripravljen dati zato, ljuba moja, življenje in dušo!" Tedaj »je bilo slišati korake: bila je Sakina, ki se je vračala s polnimi rokami borovnic; prestrašena je zakričala, ko je zagledala mladega moža, a vzkliknila je takoj, ko ga je spoznala: "Oj, vojvoda! Torej si še živ?" Te besede so povzročile, da se je Sultaneta spomnila, da skrb za A-mmalatovo usodo ni samo nje vznemirjala; njen oče je nestrpen čakal poročil in v gradu je ječal jetnik, če-gar življenje je bilo visno od Amma-latovcga povratka. ) Zaljubljenca sta se napotila v grad in po poti je mladi mož pripovedoval Sultaneti, kaj se je bilo dogodilo med njim in tigrom. Evo, kaj se je bilo zgodilo: V hipu, ko je tiger podrl Neftalija, je Ammalat beg ustrelil ter razbil zveri spodnjo čeljust; tiger je takoj spustil Neftalija ter se je vrgel proti Ammalatu, ki ga je čakal s pištolo v roki ter kar na slepo sprožil strel, ko je tiger že bil planil nadenj. Krogla je tigru razbila oko ter se nato zarila v njegove možgane. V strašnih bolečinah je zver — kakor slepa in blazna — začela skakati ter se premetavati po tleh. Ammalat je vrgel pištolo stran, zgrabil puško za cev ter zadel zveri tako silen udarec na glavo, da se je puškino kopito razletalo na kosce. Tiger se je očividno smatral za premaganega ter je začel bežati; razbita čeljust mu je visela navzdol, eno oko mu je sililo iz.očesne dupline in eno izmed šap je bila razbila Neftali-jeva krogla. Dasi je bil tako hudo ranjen, je vendarle hitreje tekel nego Ammalat beg, ki se je spustil za njim ter basal vnovič svojo pištolo. Tako je- šlo dalje, brez oddiha in odmora, ves dan, dokler se ni naredil mrak in se je Ammalat beg moral u-staviti, da ne bi^ zgubil sled za tigrom. Ker ga je obleka ovirala na teku, je Ammalat vrgel od sebe zaporedoma svoj plašč, pokrivalo in jopič, tako da je ostal samo v srajci in hlačah ter je bil oborožen samo s hand-žarjem in pištolo. Ko se je začelo daniti, se je Ammalat Zbudil napol mrtev od mraza in lakote; komaj mu je svetloba omogočila, je spet začel zasledovati tigra ter ga tudi kmalu spet izsledil. Zver pa je bila spoznala, da se z begom ne more več rešiti. Zato ni samo čakala na mladega moža, marveč mu jo šla celo naproti ter se pri tem sko ro vlačila po tleh. Ammalat je prihranil polovico poti tigru, skozi čegar -zdravo oko so si-kali plameni in ki se ni mogel držati na nogah niti ni mogel skočiti. Mladi mož se je ustavil deset korakov pred zverjo ter ustrelil iz pištole v tigrovo zdravo oko. Zver je naredila strašen skok, padla na hrbet, iztegnila šape ter crknila. Sedaj pa se je zdelo, da je mož oni, ki — gnan od lakote — hoče raztrgati tigra; na tak način se je Ammalat beg vrgel na zver, s toliko požrešnos-tjo je pil kri, ki je tekle iz vratne žile, katero je bil prerezal s svojim handžarjem, s tolikšno naslado je požrl del še utripajočega tigrovega srca. Ko je tako potolažil svoj glad, je Ammalat beg, s pom6čjo handžarja, slekel zveri kožo, si jo vrgel črez <'a' mena ter se šele tedaj ozrl naokoli. Jutro je bilo deževno in gora se jc začela zavijati v tako goslo meglo, da ni bilo mogoče razločevati na desri korakov. Ammalat je sedel na skalo ter i*'1' kal; tako je minil dan ter je napočil» noč. Tedaj je mladi mož slišal leta' nje orlov, ki so se skozi oblake vrača' li v svoja gnezda. S pištolo, smodnikom in suhimi ve' jami je Ammalat zanetil ogenj, spe* kel kos tigrovega srca za večerjo, »at° je obrnil kožo, da so dlake gleda'1 navznotraj, se zaril vanjo, zaspal 1 ni odprl oči, dokler ga niso zbudi" prvi solnčni žarki. Ammalat je vedel, da leži Kuns0" sine' led11' na vzhodu; zato je krenil v ono in ko je prišel iz gozda, jc zag vas, ki se je belila na pečinah. je "Hvaljen in slavljen Bog! vzkliknil Ammalat, ko je končal s.v° je pripovedovanje in to prav tedaj ko je bil s Sultaneto in služabnico d° spel do prvih kunsaških hiš. • • ko Par vaščanov je začelo vpiti, ^ zagledali mladega moža, in g'as _ bliskovito naglico razširil po vseJ si, katere prebivalci so planili r>a sto spremljat zaljubljenca. ce- la* Vzkliki "Ammalat bet?! - v beg!" so presentili Alimeda kana rin S'0' njegovem haremu;' dospel je 11 ^ njišča prav v trenotku, ko sta lat in Sultaneta prestopila. PrV niče. •ve stoP' -f--:--- IZDAJA: Konsorcij "Novega lista** UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.