Kritikujoči glasovi. Zlobni napadi na Ijudsko šolo in učiteljstvo. »Gorenjec« je zapisal v 30. svoji štev. te resnične besede: Vse kaže, da si je postavila kranjska klerikalna stranka v svoj bojni načrt kot eno glavnih točk, napadati na vseh koncih in krajih sedanje ljudsko šolstvo in, če je le mogoče, omajati predvsem ugled naprednega učiteljstva. Parola je, da ji v do- *) Klerikalci so si pač povsod enaki. Uredn. sego teh vražjih namer ne sme biti prenizko nobeno sredstvo! Zato imamo premnogo dokazov in razna že storjena dejanja. Vrhovni poglavar te stranke je šel seveda z dobrim zgledom prvi med klerikalni svet. Zadnje dopolnilne deželnozborske volitve v našem okraju pa so vzdramile tudi dr. Janeza Evang. Kreka,*) ki se je zlasti na volilnih shodih v Predosljih in v Šenčurju dotaknil učiteljskih plač in to tako zvito, da so mu navzoči kmetje prav gotovo verjeli, da bodo morali spričo novih baje neznosnih davkov prodati zadnji rep iz hleva, če se le uresniči ta regulacija. Mož je že pozabil, da je bil vzrejen in vzgojen ob trdi učiteljski plači, pomisliti pa v tistem hipu tudi ni utegnil, da se kaj malo poda zlasti katoliškemu duhovniku, če po krivici meče polena stanu, iz katerega je takorekoč izšel. Dr. Evgen Lampe pa je na shodu v Ratečah resno dvomil nad poštenostjo in odločnostjo naprednih učiteljev, saj je trdil z vso sigurnostjo, da je on popolnoma prepričan, da bo vse napredno učiteljstvo takoj držalo s klerikalno stranko, kadar bo njena večina v dežel. zboru. Če je res, da govori vsak najrajši o tem, kakršen je sam, potem je napravil dr. Evgen samemu sebi preklicano klavern kompliment. Pa tudi denuncijacije na šolska oblastva in osebni napadi po časopisih niso izostali. Možje, ki sede v direktoriju »Zaveze«, so jim bili posebno pri srcu. O dičnem njenem predsedniku g. L. Jelencu že ne vedo kaj zlagati se, zato so ga pustili to pot pri miru. Prizanesli pa niso »Zavezinemu« tajniku, ki jih bode zlasti še zato, ker županuje v vasi, kjer je nastavljen kot nadučitelj. Seveda je dobil obrekljivi »Slovenec« hudo brco za vse satanske izmišljotine. Potom javne izjave je dalo ondotno podrejeno učiteljstvo svojemu voditelju za zavratna natolcevanja sijajno zadoščenje, pa tudi občinski odbor je preskrbel svojemu županu kar najlepši izkaz njegovega neutrudljivega dela v prid knežke občine. Blagajniku »Zaveze« g. Fr. Luznarju**) pa so hoteli kot predsedniku okrajnega učiteljskega društva za kranjski okraj gospodje iz kranjskega farovža provzročiti posebne sitnosti. Brez pravih dokazov so se zaleteli kar trikrat vanj. Da so bili odbiti vsakokrat, niti omeniti ni treba, ker drugače sploh ni moglo biti. Temna stran teh ovadb je padla seveda v vseh slučajih nazaj na posvečene obrekovalce. Obžalovati je le, da sta ministrirali pri tej nečedni izvršitvi dve učiteljski »nežni« moči, katerima v zahvalo je zadostovalo le nekaj ljubkih kapelanskih pogledov. Kjer pa se napada šola in učiteljstvo, tam seve ne sme manjkati kranjskih gospodov. Če ne mirujejo ljubljanski klerikalni vodje, pa naj bi miroval njih gorenjski odposlanec, recimo kak dekan Koblar ?! On se vtika dosledno v najneznatnejšo stvar, a kot poseben specijalist hoČe veljati že nekaj mesecev sem v šolskem vprašanju. Kadar in kjerkoli se prikaže Koblar s svojo rajtguzensko zgovornostjo, vsakokrat se ve že naprej, da ne misli povedati nič kaj prida. Najgršo ulogo pa je igral gotovo tedaj, ko se je raznesla po Kranju vest, da sta prosila tukajšnji krajni šolski svet in občinski odbor za razširjenje dekliške šole v šestrazrednico. To razširjenje je hotel preprečiti na škodo mesta Kranja za vsako ceno, naj velja karkoli. Sicer je odločno zavrnil ravno *) Ta ima na vesti zloglasni »Pons asinorum«. Vzlic temu je pobratim »tovariša« Jakliča in ostalih junaških Slomškarjev. Enako z enakim! Uredn. **) Tako je za sedaj oglodano »Zavezino« vodstvo. Klerikalni zobje niso nikoli siti! Uredn. ta list vsak posamezen napad, a ložjemu razumevanju stvari Same je le v korist, če se pokličejo nekatere podrobnosti iznova v spomin. Pri obč. seji je namreč Koblar nasprotoval predlogu za to razširjenje in istotako tudi v brzojavu, ki smo ga čitali par dni pozneje v »Slovencu«. Ko pa je deželni šolski svet zaradi klerikalne obstrukcije moral zavrniti prošnjo zastran razširjenja kranjske dekliške šole, dasi je bil v principu zanjo, tedaj je ravno isti dekan mahoma premenil svojo pisavo v »Slovencu«, ter se izkazal s tem pravega kameleona. Cez noč je postal razširjenju topel zagovornik in prepričevalno poudarjal, kako nujno želi vse mesto nameravano razširjenje. In ko sta prosila ista dva zastopa, naj bi se otvoril v prihodnjem letu vsaj peti razved na način, da bi se združil začasno prvi dekliški in deški razred, se je za hip pretrgala klerikalna nit njegovih intrig, toda samo za hip ; zakaj sedaj se je bilo treba polotiti najnižjega sumničenja, kar jih je bilo pri njem sploh še mogočih. V dveh noticah, ki smo jih brali v »Slovencu«, je zagnal priostrcno poleno naravnost na učiteljstvo tukajšnje deškc šole. Namenoma smo molčali dosedaj o tem zavratnem napadu, posebno še iz tega vzroka, ker sta bili adresirani deželnemu šolskemu svetu v preudarek, in smo le čakali, kaj ukrene ta. Sedaj je splaval Koblarju najboljši up po vodi—peti razred na tukajšnji dekliški šoli jes prihodnjim šolskim letom dovoljen.*) Doslovno se glasi dotični odstavek iz »Slovenca« tako-le: »Ljudje, ki so ta predlog stavili, (da se namreč združi prvi deški in dekliški razred), gotovo nimajo o šoli in vzgoji otrok niti pojma, kajti drugače bi ne mogli take budalosti napraviti. Vsak, kdor ima s šolo kaj opraviti, dobro ve, da v prvem razredu dobe otroci podlago, in če se kaj v prvem razredu zagreši, da se še v četrtem in petem težko popravlja. Kakšno podlago pa bodo dobili prihodnjič otroci v prvem razredu, ako jih bo notri več kot šestdeset nabasanib«? Vi napadalci, le počasi! Najprej je treba temu nasproti pribiti, da bi bilo to združenje enega samega razreda le začasno, da bi trajalo najbrže samo eno leto. Dalje se mora poudarjati, kar je pa tudi vsem tem napadalcem seveda že davno dobro znano, da je pred ločitvijo tukajšnje ljudske šole v deško in dekliško sedelo v Kranju dolgo vrsto let skupno v enem in istem razredu po sto in še več otrok. Toda najlepše še pride, o čimer pa hočemo govoriti prihodnjič.