Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja okoli 20. vsakega meseca.
Gena 3 Din.
Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi se računajo v oglasnem 'delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstne m delu in na tadnji strani pa Din 1— od mm in stolpa
Ček. rač. St. 12.038.
telefon 2875.
Štev. 3.—4.
Ljubljana, dne 26. maja 1934.
Leto IV.
Podaljšanje policijske
tire
Glede podeljevanja dovolil za prekoračenje policijskih ur je kr. banska uprava izdala na vse občine razpis sledeče vsebine:
Zakon o občinah daje v § 77, točka 3 občinam pravico, da dovoljujejo podaljšanja delovnega časa v gostilnah, kavarnah in sličnih obratovalnicah in da dajejo dovoljenja za javne zabave.
Delovni čas v gostilnah, kavarnah in sličnih obratovalnicah je sedaj urejen z razglasom o policijski uri, Uradni list št. 170/47 iz leta 1925, pripravlja se pa nova naredba.
Poleg tega morajo pa občine vedeti, da je v pravilniku o banovinskih davščinah dravske banovine za proračunsko 1.1933/34 Službeni list štev. 184/27—1933 v § 46 predpisana posebna banovinska taksa za plesne prireditve, v § 47 pa banovinska taksa za podaljšanje policijske ure. Taki predpisi bodo tudi v bodočih pravilnikih o banovinskih davščinah.
Pravica občin, podaljšati policijsko uro, velja samo za posamezne slučaje, ne more pa občina dati do vol je nja za trajno podaljšanje pol. ure bodisi za posamezen kraj, bodisi za posamezen obrat, ker je za to na osnovi zakonitih določil pooblaščena samo banska uprava. Isto velja glede splošnega podaljšanja policijske ure za vse obrate nekega kraja za gotove dneve, na primer za Silvestrov večer ali za sejme.
Občina more tedaj dati dovoljenje za podaljšanje policijske ure samo posameznim prosilcem za poedini dan.
Občinam so znana stremljenja banske uprave, da bi se omejilo pijančevanje ter zapravljanje ljudskega denarja in zdravja.
Zato so občine pri izdajanju dovoljenj za podaljšanje pol. ure in za plesne ter druge gostilniške veselice ne smejo dati voditi po raznih krajevnih, včasih čisto osebnih vplivih, nego naj take prijave in prošnje presojajo po vsem objektivno in strogo, vpoštevaje prvenstveno splošno blaginjo in korist.
Policijska ura se sme podaljšati ali mlati dovoljenje za zabavo posebno plesne, res samo v izjemnih slučajih. Veselice naj se vobče dovoljujejo le če jih prirejajo priznana društva v splošno koristne namene, ne pa takih. ki jih priredi gostilničar samo radi svoje koristi.
Kadar se izda dovoljenje za podaljšanje policijske ure ali za plesno prireditev, pobere občina tudi banovinsko takso po že navedenem pravilniku. Že v sedanjem pravilniku o banovinskih davščinah (§ 46) je odrejeno, da pobirajo banovinsko plesno takso in takso za podaljšavo policijske ure oblastva, pristojna za izdajanje dovolil za plesne prireditve, odnosno za podaljšavo policijske ure. Za plačilo obeh banovinskih taks
se morajo uporabljati banovinski ko-leki, ki se nalepijo na dovolilu ali na spisu občine, pobrano banovinsko takso naj občine banovinski blagajni odvajajo mesečno hkrati — potom sreskih načelstev — predlagajo sezname, v katerih primerih se je banovinska taksa pobrala.
Kar se tiče pobiranja banovinske takse za ples, se pripominja:
Banovinska plesna taksa se ne more zahtevati v primerus kadar se gostilniški gosti slučajno sestanejo ter si v zabavo sami igrajo bodisi na instrumente, ki so v lokalu na razpolago, ali pa so jih sami seboj prinesli; pač pa se mora banovinska taksa zahtevati takrat, kadar se ljudje zbirajo in dohajajo radi zabave s plesom in ima dostop tudi širše občinstvo ne glede na to, če je zabava s plakatiranjem ali anonsiranjem ali na kakršenkoli drugi način označena kot plesna prireditev.
Prav tako se mora banovinska plesna taksa pobrati za slučajne nedeljske plese v podeželskih gostilnah, ker baš ti plesi dajejo neizbežno priliko za čezmerno popivanje in veseljačenje ter zapravljanje težko pri-služenega denarja. Taki plesi se pogosto vrše v tesnem, z dimom in alkoholom prepojenem ozračju, so radi tega zdravju skrajno škodljivi, pa bo energično predpisovanje banovinske takse morda nekaj pripomoglo, da se ta nezdrav pojav v našem narodu odpravi.
Kadar kdo priredi tak ples brez dovoljenja ali prekorači brez dovoljenja policijsko uro, ga je tudi dolžna občina prijaviti sreskemu načelstvu (sreski izpostavi) radi kazenskega postopanja.
Gostilničarji poravnajte svojo Članarino, ker le na ta način omogočite redno izhajanje Gostilničarskega Vestnika
Kaj določa nova uredba?
Koliko znaša banovinska trošarina? Banovinska trošarina znaša od litra vina 1 Din, od vinskega mošta
1	Din, od litra šampanjca 3 Din in od lil0 žganja 5 Din.
Kdaj se plača trošarina? Pri gostilničarjih takrat, ko se dene sod na pipo, pri trgovcih z vinom in žganjem pa takoj, ko prodajo vino ali žganje.
Kdo plača trošarino? Samo gostilničar in trgovec z vinom, dočim so vse ostale osebe oproščene trošarine in pa tudi vsake kontrole. Potemtakem lahko vinogradnik še naprej prodaja vino in žganje v tej obliki, kakor do-sedaj in tudi privatne osebe si lahko nabavijo za domačo potrebo, kolikor si hočejo trošarin prostega vina.
Kdo pobira banovinsko trošarino? Za enkrat jo pobirajo finančni orga-| ni, dokler ne nastavi banska uprava ! svojih organov, ker bo tako pobira-j nje najbrže ceneje!
I
Kateri promet z vinom je pod kontrolo? Pod kontrolo je samo ono vino in mora biti opremljeno s spro-vodnico, če ga proda gostilničar ali
trgovec drugemu gostilničarju ali trgovcu.
Kakšne knjige se vodijo v svrho kontrole? Trgovec z vinom mora prodajo in nakup vina sam zabeleževati, dočim vodi pri gostilničarjih register finančni organ in ne gostilničar, torej ravno tako, kakor sedaj pri pobiranju občinske trošarine.
Kako se vrši prijava o nakupu vina? Gostilničar mora prijaviti kon- I trolnemu organu prejem vina ali ; žganja ter mora biti kontrolni organ : osebno pričujoč pri vkletenju. Ce ne j prispe kontrolni organ v dveh urah, j odkar se je prijava izvršila, sme to- j qilec sam sod v klet postaviti.
Kako in katere sode se pečati? Pečati se vse sode, tiste, za katere j je plačana trošarina in tudi tiste, za ! katere ni plačana trošarina. Pečati ; se na vehi, tako, da se lahko veha j radi puščanja zraka v sod privzdi- i guje.
Kako postopaš, če želiš dati zapečaten sod na pipo? Če želiš dati sod na pipo. moraš to prijaviti pristojnemu kontrolnemu organu in plačati takoj ustrezni znesek trošarine. Če kontrolni organ ne pride v teku 6 ur od podane prijave, lahko gostilničar sod sam odpečati in ga dene na pipo.
Kaj napraviš, če želiš dotočiti ali pretočiti? Moraš ravno tako prijaviti, kakor je gori navedeno. Če kon- j trolni organ tekom 6 ur po prijavi ’ ne pride v klet radi pretakanja, lah- j ko sam izvršiš to opravilo. f Kakšen kalo se ti priznava? Če se i ugotovi, da je nastala vsled ležanja j vina, vinskega mošta ali žganja izguba, se odbije pri vinu 5%, pri vinskem moštu 10%, pri žganju pa 3% letno.
Kaj moraš storiti, če hočeš vino prekuhati v žganje? To prekuho moraš javiti pristojnemu organu, da izmeri količino prijavljeno za prekuho in da sname pečate. Po opravljeni prekuhi se mora ugotoviti količina dobljenega alkohola in vnesti dejanski alkohol v klet in vpisati v knjigo.
Kako plačuješ banovinsko trošarino? Banovinsko trošarino je treba plačati po poštni hranilnici, zato se morajo vsi ti čekovni odrezki dobro shranjevati kot dokazilo plačane trošarine.
Kaj napraviš, če se je trošarina po-grešno ali preveč pobrala? Za preveč ali pogrešno plačano trošarino lahko vložiš nekolkovano prošnjo pri tistem oblastvu, kjer se je trošarina plačala. Take prošnje rešuje banska uprava. Zoper odločbo banske uprave pa je dopustna pritožba tekom 15 dni na finančno ministrstvo.
Kakšna dejanja so kaznjiva? 1. Če deneš sod z vinom ali žganjem na pipo, ne da bi to prijavil in ne bi plačal trošarino, ali če ne počakaš
6	ur po izvršeni prijavi pri kontrolnem organu.
2.	Če ti izgine iz kleti kak zapečaten ali v knjigo vpisan sod ali če se najde v kleti kak sod, ki ni vpisan v knjigo.
Tudi takrat si tihotapec, če se na koncu vsakega tromesečja ugotovi pri zaključku knjig, da znaša izguba pri vinu več kot 5%, pri žganju pa več kot 3%.
Tihotapec si tudi lakrat, če izneseš vino ali žganje, ne da bi plačal trošarino zaradi prekuhe brez prijave ali brez prisostvovanja kontrolnega organa.
Kdor izvrši eno izmed navedenih del, plača poleg redne trošarine za kazen še dvakratni iznos te trošarine, j S tako kaznijo se kaznujejo tudi vsi pomagači in soudeleženci. Vino in
žganje pa se naravno zaplenita. Osebe, ki so mlajše od 16 let, se radi tihotapstva ne smejo kaznovati, pač pa morajo roditelji ali njih skrbniki plačati redno trošarino.
Poleg tihotapstva pa obstoji naravno še druga vrsta kaznjivih dejanj. Kaznovan si od 50 do 500 Din, če poškoduješ pečat, zato priporočamo vsem gostilničarjem, da hodijo po kleteh s copatami in z rokavicami na rokah in si postavijo posebne paznike za pečate.
Za vsa kaznjiva dejanja, ki smo jih navedli, izreka kazen sreski na- \ čelnik. Proti tej odločbi je dopustna pritožba tekom 15 dni na bansko upravo.
Kdaj je stopila uredba v veljavo?
Uredba'je stopila dne 20. maja 1934., to je na binkoštno nedeljo v veljavo. Pomni, da moraš plačati predpisano pavšalno trošarinsko takso tudi od
1.	maja do 1. julija t. 1. Od te troša-rinske takse se Ti 50% zaračuna na račun banovinske trošarine.
Uredba
o	višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje.
Čl. 1.
Banovinska trošarina iz člena 14. uredbe za izvajanje javnih del se sme pobirati, in sicer: na 100 litrov vina in vinskega mošta po 100 dinarjev;
na 100 litrov šampanjca ali dragega penečega se vina po 300 dinarjev;
na hektolitrsko stopnjo žganja po 5 dinarjev.
Čl. 2.
Pri točilcih pijače na drobno se pobira banovinska trošarina na vino in žganje, ko se dene sod z žganjem ali vinom zaradi prodaje (točenja) na pipo, če sta vino ali žganje od proiz-vodnika neposredno nabavljena.
Čl. 3.
Točilci vina in žganja na debelo plačajo banovinsko trošarino, ko vino ali žganje prodajo (odsvoje).
Čl. 4.
Trošarino na tisto vino ali žganje, ki se prodajata po točilcu pijače na debelo ali po dragih upravičenih osebah v izvirno zaprtih steklenicah, plača točilec pijače na debelo, odnosno dotična oseba ob prodaji — odsvojitvi.
Čl. 5.
Trošarina na vino in žganje, uvo ženi iz inozemstva, se plača na način in v trenutku, kakor je določeno v členih 2., 3. in 4. te uredbe.
Čl. 6.
Proizvodniki vina in žganja ne plačujejo banovinske trošarine, razen če so istočasno tudi točilci pijače na drobno ali na debelo.
Čl. 7.
Za proizvodnika se smatrajo vsi lastniki vinogradov in sadovnjakov, ki obdelujejo svoje vinograde in sadovnjake ali sami ali po drugih, kakor tudi tiste osebe, ki obdelujejo tuje vinograde in sadovnjake na polovico, v zakupu ali ob kakšnem drugem pogoju in dobivajo od lastnika za nagrado vino ali žganje. Prav tako se smatrajo za proizvodnike vse vinogradniške zadruge, kakor tudi
osebe, ki proizvajajo vino in žganje iz kupljenih sirovin.
Prodajalne vinogradniških zadrug, ustanovljene na sedežu zadruge ali v drugem kraju v posebnih prostorih, kakor tudi prodajalne drugih proizvodnikov vina in žganja, je smatrati za točilce pijače na drobno ali na debelo, kakršno pravico, točiti pijačo, pač imajo.
Cl. 8.
Za vino se smatra samo vino iz grozdja.
Za žgan j e se smatra prekapnina (destilat) tropin od koščičastega sadja ali od sadja z enim ali z več semenskimi zrni (pečkami) ali čigar plod je jagoda, od zmečkanega grozdja, tropin, drozge, droži, koreničja razen sladkorne pese, dinj, buč, če ni izgubila okusa in duha po sadežu, iz katerega je proizvedena, in če jakost ne presega 60 stopenj (24°). Nad to jakostjo spada pod trošarinske postavke za špirit.
Cl. 9.
Banovinsko trošarino na vino in žganje pobirajo banovinski organi v krajih, kjer so. V ostalih krajih pobirajo to trošarino občinska oblastva ali občinski organi, ki pobirajo občinsko trošarino ali podobno občinsko davščino.
Pobrano banovinsko trošarino iz-roče banovine s položbo banovinskemu skladu za izvajanje javnih del, potem ko so obdržale ustrezni znesek za občne potrebe banovine, določen v odstavku 4. člena 14. uredbe za izvajanje javnih del.
Cl. 10.
Ce pošlje točilec pijače na drobno ali pa na debelo vino ali žganje iz enega kraja kraljevine v drugega to-čilcu pijač na drobno ali na debelo, mora spremljati pošiljko sprovodni-ca. Sprovodnico o odpremljani količini izda pristojni organ občinskega oblastva, s čigar ozemlja vino ali žganje odhaja, v dveh izvodih. Isti organ mora poslati po pošti duplikat sprovodnice tistemu občinskemu oblastvu, ha čigar ozemlje se vino ali žganje pošiljata.
Cl. 11.
Ce nastane med transportom škoda in se vino ali žganje deloma ali popolnoma ugonobi, mora voznik prijaviti to najbližjemu občinskemu oblastvu, ki sestavi o tem zapisnik in ga pošlje po pošti oblastvu, ki je sprovodnico izdalo.
Pošiljatelj.sme zahtevati za žganje ali vino, ki se je ugonobilo, vrnitev plačane trošarine.
< Ce transportira žganje ali vino kakšno javno transportno podjetje (vlak,, ladja in pod.), sestavi najbližja postaja zapisnik o ugonobitvi ob sodelovanju pristojnega občinskega oblastva.
Cl. 12.
Glede točilca pijače na drobno iz člena 2. te uredbe mora voditi pristojni kontrolni organ zapisek (beležko) o stanju vina in žganja v kleti.
V	ta zapisek (beležko) mora vpisati kontrolni organ osebno vsak vnos vina in žganja v klet točilca pijače, kakor tudi vsakokrat, ko so se dali poedini sodi na pipo.
Cl. 13.
Točilci pijače na drobno morajo prijaviti kontrolnemu organu prejem vina in žganja, nabavljenih od pro-izvodnika, pa tudi od točilca pijače na debelo. Kontrolni organ mora osebno biti pričujoč, ko se postavlja sod v klet, ob tej priliki mora zapečatiti sod na vehi in na čepu z rdečim pečatnim voskom in pečatom kontrolnega oblastva, nato pa vpisati prejeto vino ali žganje v zapisnik (beležko) o stanju vina in žganja v kleti. Ce ne prispe kontrolni organ v dveh urah, sme točilec sam sod v klet postaviti.
Tudi tiste sode, ki so že dejani na pipo, je treba zapečatiti na vehi tako, da se da veha privzdigniti brez poškodbe pečata zato, da se spušča
zrak v sod, toda tako, da se onemogoči dolivanje tekočine.
Ko se opravi vpis v zapisnik (beležko) o stanju vina in žganja v kleti, potrdi kontrolni organ prejem vina in žganja na sprovodnici, ki je prispela po pošti, in vrne sprovodnico oblastvu, ki jo je izdalo. Sprovodnico, ki je spremljala vino in žganje na potu, priloži k zapisku (beležki) o stanju žganja in vina v kleti.
Cl. 14.
Ce hoče dati točilec pijače na drobno zapečaten sod na pipo, mora to prijaviti pristojnemu kontrolnemu oblastvu in takoj položiti ustrezni znesek trošarine za to vino, odnosno žganje, kolikor ni že plačana. Kontrolno oblastvo odpošlje v šestih urah po predani prijavi svojega organa, ki odpečati prijavljeni sod, preizkusi pravilnost glede vsebine po količini in jakosti, odvzame točilcu pijače priznanico o plačani trošarini in jo priloži k beležki o stanju vina in žganja v kleti. V tej beležki označi obenem, da je dotični sod odpečatil m dal na pipo in da je trošarina plačana.
Ce želi izvršiti točilec na drobno na vinu kakšno opravilo gledč oskrbe vina (pretakanje, dolivanje in pod.), mora to prijaviti in mora kontrolni organ v roku. označenem v prednjem odstavku, priti in pečate sneti, po dovršenem opravilu pa sode iznova zapečatiti in to vpisati v beležko o stanju vina in žganja v kleti.
Za izgubo zbog ležanja v kleti se priznava glede vina 5% na leto, glede vinskega mošta 10%, glede žganja pa 3% na leto, če se ta izguba, ko se dene sod na pipo, dejanski tudi ugotovi, kolikor nista vino in žganje nabavljena od točilca pijače na debelo in ni trošarina ,pred vnosom v klet plačana.
Ce ne pride kontrolni organ v še- ' stih urah, da bi odpečatil prijavljeni sod, stori to lahko točilec pijače sam. j
V	tem primeru postopa kontrolni,,or- I gan naknadno, ko pride, po teh pred- j piših.	<	?
Cl. 15.
Točilci pijače na debelo iz člena 3. te uredbe morajo voditi knjigo po čl. 14. točarinskega pravilnika in služi ta knjiga tudi" za kontrolo banovinske trošarine. *
Zaradi pobiranja banovinske trošarine od točilcev pijače na debelo osnuje kontrolno oblastvo zapisek (beležko) o pobiranju banovinske trošarine pri točilcih pijače na debelo. Ta zapisek (beležko) mora voditi kontrolni organ osebno.
Cl. 16.
Točilci pijače iz čl. 2. te uredbe morajo, če hočejo vino ali žganje, ki je v njihovi kleti, prekuhati, to prijaviti pristojnemu kontrolnemu oblastvu, k iodpošlje takoj kontrolnega organa, da izmeri količino, prijavljeno za prekuho in da sname pečate. Ob tej priliki vpiše kontrolni organ v beležko o stanju vina in žganja v kleti pripombo, da je izvršen iznos j zaradi prekuhe in brez plačila tro-! Sarine.
Cl. 17.
Točilci pijače na debelo iz člena 3. te uredbe morajo, če hočejo vino ali žganje, ki je v njihovi kleti, prekuhati, to prijaviti kontrolnemu oblastvu, ki opravi pregled in izmeritev in dovoli prekuho. Količino vina ali žganja, namenjeno za prekuho, je vpisati v knjigo iz člena 15. te uredbe na strani »iznosa« z opazko v pripombi, da je izvršen iznos brez plačila trošarine zaradi prekuhe.
Cl. 18.
Ob prekuhi vina in žganja, na katera trošarina ni plačana, mora ugotoviti kontrolni organ vsebino alkohola, ki se more s prekuho dobiti. Za izgubo ob prekuhi vina se dovoljujejo 4% v alkoholu, za žganje pa 1.2%. Ce sega izguba čez ta znesek do 5%, je treba plačati i'edno trošarino. Ob izgubi nad 5% pa se mora uvesti kazenska preiskava.
Cl. 19.
Po opravljeni prekuhi se mora ugotoviti količina dobljenega alkohola in vnesti dejanski alkohol v klet ter vpisati v beležko, odnosno v knjigo. Ce se ob tej priliki ugotovi, da mora točilec na drobno ali na debelo plačati trošarino na morebitni previšek izgube ob prekuhi, mu izda kontrolni organ o tem plačilni nalog.
Cl. 20.
Kolikor se neka količina vina in žganja s plačano trošarino potroši na ozemlju kakšne druge banovine, ne pa tiste, kjer se je trošarina plačala, morata banovini to med seboj obračuni ti.
Cl. 21.
Pobrana banovinska trošarina se položi naslednjega dne pri Poštni hranilnici po čekovnem računu za račun dotične banovine. V krajih, | kjer ni poštnega urada, se opravlja- ' jo te položbe konec vsakega tedna. •
in da to na obeh izvodih prijave potrdi.
En izvod prijave spremlja vino ali žganje do izstopne carinarnice, ki se prepriča, da je prispelo blago tisto, lci je navedeno v prijavi, pusti blago v inozemstvo in potrdi to na prijavi, ki je blago spremljala ter to prijavo pristojnemu kontrolnemu oblastvu vrne.
Šele po prejemu prijave, potrjene po carinarnici, se vpiše izvoz v knjigo, odnosno v zapisek (beležko) izvoznikov; prijava pa se izroči izvozniku, da lahko zahteva vrnitev trošarine.
Drugi izvod prijave obdrži kontrolno oblastvo v svojem arhivu.
Ob nastali škodi med transportom se je ravnati po členu 11. te uredbe.
Cl. 27.
Ce vrši izvoz v inozemstvo neposredno proizvodnih, ki ni točilec pijače na drobno ali na debelo, ni treba postopati po predhodnem členu.
I. servirni tečaj združenja gostiln, podjetij na Vrhniki
Občine, ki pobirajo banovinsko trošarino, dobivajo kot odškodnino za to 2% pobranih vsot in postavijo to v svoj proračun kot dohodek.
Cl. 22.
Občine, ki pobirajo banovinsko trošarino na vino in žganje, morajo predložiti vsakih 14 dni svoji banovini poročilo o znesku trošarine, pobrane za minuli čas, z dokazom vred, da se je položila dotična vsota trošarine pri Poštni hranilnici.
Banska uprava mora izdati občini potrdilo o vsaki prejeti in obračunje-ni vsoti.
Čl. 23.
Banovinsko trošarino na vino in žganje smejo uvesti tudi občine na ozemlju uprave mesta Beograda. Polovica pobrane banovinske trošarine se izroči posebnemu občinskemu gradbenemu .skladu, polovica pa skladu za javna dela na ozemlju uprave mesta Beograda, ki ga je tudi ustanoviti pri Državni hipotekarni banki (§ 54. uredbe o ustroju uprave mesta Beograda z dne 14.. januarja 1930, št. 1715/111.
Zneski, namenjeni rečenima skladoma, se ne stekajo v občinsko blagajno, marveč se izroče takoj po vplačilu Državni hipotekarni banki.
Cl. 24.
Sklad za javna dela na ozemlju uprave mesta Beograda upravlja odbor, v katerega spadajo upravnik mesta Beograda in predstavnika občin mesta Beograda in Pančeva.
Cl. 25.
Ce se izvozita žganje ali vino v inozemstvo, nista zavezana plačilu banovinske trošarine.
Cl. 26.
Kdor hoče izvoziti žganje ali vino v inozemstvo, a ni proizvodnik, marveč točilec pijače na drobno ali na debelo, mora predložiti pristojnemu kontrolnemu oblastvu prijavo v dveh izvodih.
Kontrolno oblastvo pošlje svojega organa, da preizkusi točnost prijave
Cl. 28.
Vrnitev trošarine za vino im žganje, izvoženo v inozemstvo s plačano trošarino,, kakor tudi pogrebno ..in preveč pobrana trošarina se sine zahtevati v 180 dneh od dne, ko je bilo vino in žganje v inozemstvo izvoženo, odnosno, ko se je trošarina po-grešno ali preveč pobrala.
Cl. 29.
Plačana trošarina se vrne tudi še tedaj, če se žganje ali vino s plačano trošarino ugonobi zbog nepredvidne-ga in neodklonljivega slučaja.
To okolnost mora ugotoviti kontrolno oblastvo.
Cl. 30.
Prav tako se mora plačana trošarina na vino vračuniti v trošarino na žganje, če se iz takšnega vina proizvede žganje,
Cl. 31.
Prošnje za vrnitev trošarine se predlože brez takse tistemu oblastvu, pri katerem se je trošarina plačala, odnosno, ki je uradno odpre-milo blago zaradi izvoza. Odločbo izda pristojna banska uprava.
Zoper odločbo banske uprave je dopustna pritožba na ministrstvo za finance v 15 deh od dne prejema odločbe, ne vštevši dan prejema v ta rok; zoper odločbo ministrstva za finance pa je dopustna tožba na državni svet po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih.
Cl. 32.
Kontrolno oblastvo zaključi pri točilcih pijače na drobno vsako tromesečje zapiske (beležke) o stanju vina in žganja v kleti in jih pošlje z vsemi prilogami vred banski upravi zaradi cenzure. V nov zapisek (beležko) za naslednje tromesečje je treba vpisati stanje, ugotovljeno po zaključku.
Cl. 33.
Pri točilcih pijač na debelo se mora konec proizvodnega razdobja (vsako leto dne 31. avgusta) zaključiti knjiga in napraviti letni obračun, pa ta s knjigo in prilogami vred poslati banski upravi zaradi cenzure.
COGA-SH^
Če vaš gost zahteva »slatino« »ali mineralno vodo«, pri tem misli na priljubljeno
rogaško slatino
ker ve, da ta voda zboljša okus vinu, dočim mu odvzame previšno kislino.
Rogaško slatino
pa mnogi pijejo zelo radi tudi samo, ker jih osvežuje in krepi in ker vsled zdravilnih snovi, ki so raztopljene v nji, čudovito ugodno upliva na vse prebavne organe.
V	knjigo, osnovano za naslednje le- ( to, se vpiše kot začetna zaloga tista j količina, ki se je ugotovila z obračunom in ki dejanski obstoji.
Zapisek (beležka) o pobiranju banovinske trošarine pri točilcih pijače na debelo se mora zaključiti vsak mesec in poslati z vsemi prilogami vred banski upravi v cenzuro.
Čl. 34.
Ob letnem obračunu v kleteh točil-cev pijač na debelo se dovoljuje brez vsakih posledic izguba pri žganju do 3%, izguba pri vinu pa do 5% na leto. Če je te izgube več, mora točiiec pijače takoj položiti redno trošarino; če pa presega izguba pri žganju 5%, pri vinu pa 10%, se uvede kazensko postopanje.
Ista izguba se priznava tudi točil-cem pijače na drobno glede tistega žganja in vina, ki so ga nabavili neposredno od proizvodnikov in postavili v svojo klet. V tem primeru se obračuni in prizna izguba, ko se dene sod z vinom in žganjem na pipo.
Čl. 35.
Če cenzura ugotovi, da mora točiiec pijače na drobno ali na debelo po zapisku (beležki) ali po knjigi zbog pogrešnega obračuna po kontrolnem organu ob plačilu trošarine doplačati neki znesek trošarine, se izda o tem cenzurni izvid, ki je istočasno tudi nalog za plačilo tega zneska. Če pa sta od dne, ko je bilo treba po izvidu kontrolnih organov trošarino plačati, minuli dve leti, zastara pravica do naknadnega plačila.
Čl. 36.
Kaznjiva dejanja in kazni.
Kaznjiva dejanja so tihotapstva in nerednosti.
Čl. 37.
Tihotapstvo je storjeno:
1. Če dene točiiec pijače na drobno sod z žganjem ali vinom na pipo, a tega ne prijavi in ne plača ustrezne trošarine, ali če po prijavi ne počaka, da bi kontrolni organ prispel, marveč sam sname pečate in dene sod na pipo, a ni minulo 6 ur od podane prijave.
2. Če proda — odsvoji točiiec pijače na debelo neko količino vina in žganja, a tega ne prijavi in ne plača trošarine.
3. Ce izgine v kleti točilca na drobno kakšen sod z vinom ali žganjem, ki je bil vpisan v zapisek (beležko! in zapečaten, ali če se najde v kleti točilca pijače na drobno žganje ali vino, ki ni vpisano v zapisek (beležko) o stanju žganja in vina v kleti.
4. Če se ugotovi po zaključku knjig pri točilcu pijače na debelo, odnosno pri točilcih pijače na drobno, ko se deva sod na pipo, izguba na leto večja od 3% pri žganju in od 5% pri vinu.
5. Če se iznese vino ali žganje brez plačane trošarine iz kleti točilca pijače na drobno ali na debelo zaradi prekuhe brez prijave ali brez prisostvovanja kontrolnega organa.
6. Če nastanejo ob prekuhavanju pri vinu in žganju brez plačane trošarine večje izgube od izgube, določene v čl. 18 te uredbe.
7. Če se pojavi pri točilcih pijače na drobno ali na debelo kateri primerov iz tega člena ob izvozu v inozemstvo, kakor tudi, če se prijavi za izvoz v inozemstvo vino, pa se ugotovi, da je pripravljeno za izvoz žganje.
Čl. 38.
Kdor je izvršil dejanje tihotapstva vina ali žganja se kaznuje poleg plačila redne trošarine z dvakratnim zneskom redne trošarine.
Če je kaj soudeležencev ali pomagačev, se kaznujejo tudi ti z dvakratnim zneskom redne trošarine, za redno pa odgovarjajo vsi solidarno.
Čl. 39.
Vino in žganje, ki se zalotita pri tihotapljenju, se zaplenita in služita kot jamstvo za redno in kazensko trošarino.
Čl. 40.
Osebe, mlajše od 16 let, ki se zalote pri tihotapstvu se ne smejo kaznovati, za redno trošarino pa odgovarja varuh (skrbnik) ali oseba, pod katero oblastjo je maloletnik.
Čl. 41.
Kaznjivo dejanje zaradi nerednosti je storjeno:
1. Če se poškoduje pečat, postavljen na sod z vinom ali žganjem.
2. Če točiiec pijače na debelo ne vodi redno knjige iz čl. 15 te uredbe.
Čl. 42.
Kdor je storil kaznjivo dejanje iz predhodnega člena se kaznuje v denarju od 50 do 500 dinarjev v korist banovinskega sklada za izvajanje javnih del.
Čl. 43.
Za poizvedbe in razsojo o kaznivih dejanjih iz členov 36 do 42 te uredbe je pristojen sreski načelnik. Zoper odločbo sreskega načelnika je dopustna pritožba na bansko upravo v 15 dneh od dne prejema odločbe.
Čl. 44.
Tistega dne, ko se uvede v kakšni banovini trošarina na vino ali žganje po tej uredbi, s« popišejo pri točilcih pijače na drobno in na debelo vse zaloge vina in žganja in se osnujejo zaradi pobiranja trošarine predpisani zapiski (beležki), odnosno knjige. Pri točilcih na drobno se morajo sodi z vinom ali žganjem zapečatiti, če takoj ne polože ustrezne trošarine.
Tudi v jestvinarskih, špecerijskih trgovinah in drugih obratih, ki prodajajo vino in žganje v izvirno zaprtih steklenicah, se popiše zaloga vina in žganja in se trošarina takoj pobere.
Pri pobiranju novo uvedene trošarine pri točilcih na drobno in pri jestvinarskih, špecerijskih trgovinah in drugih obratih se prizna 50 % vplačane pavšalne trošarine po t. 4. čl. 72 zakona o državni trošarini za tekoče dvomesečje, odnosno tromesečje.
Čl. 45.
Na ozemlju poedine banovine se ne pobirajo, če se uvede pobiranje trošarine po tej uredbi, več zneski iz naslova državne in banovinske trošarine po t. 4 čl. 72 zakona o državni trošarini in to od naslednjega dvome-sečja odnosno tromesečja dalje.
Čl. 46.
Za izvrševanje in tolmačenje predpisov te uredbe je pristojno ministrstvo za finance.
Čl. 47.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se podpiše in razglasi v Službenih no-vinah, obvezno moč pa dobi dne 20. maja 1934. v tistih banovinah, kjer je banovinski svet že sklenil, da se uvede banovinska trošarina, v tistih banovinah pa, kjer še ni sklepa banovinskega sveta o uvedbi trošarine, pa tistega dne, ko se sklep stori in ga minister za finance odobri.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
VII. No. 9731/2.
V	Ljubljani, 12. maja 1934.
Izvrševanje uredbe o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje
Vsem glavnim oddelkom in oddelkom finančne kontrole v območju Dravske banovine, ravnateljstvu mestnega dobodarstvenega urada v Ljubljani.
V	»Službenih Novinah« z dne 10. maja 1934. je objavljena Uredba o višini, načinu pobiranja in kontroli pri plačevanju banovinske trošarine na vino in žganje.«
Banovinska trošarina znaša na 100 litrov vina in vinskega mošta .... 100.— Din na 100 litrov šampanjca ali ostalega penečega
vina..................... 300.— »
na hektolitrsko stopnjo
žganja .................. 5.— »
Točilci vina in žganja na drobno plačajo banovinsko trošarino, kadar stavijo sod na pipo radi prodaje (točenja), ako je vino ali žganje nabavljeno neposredno od proizvajalca.
Točilci vina in žganja na debelo plačajo banovinsko trošarino, kadar vino ali žganje prodajo (odtujijo) in to neglede komu.
Proizvajalci vina in žganja ne plačajo banovinske trošarine, razven če so hkratu točilci na drobno ali na debelo.
Ako točiiec na drobno ali na debelo pošlje vino ali žganje točilcu na drobno ali na debelo v drugem kraju, mora pošiljko spremljati spro-vodnica. Sprovodnico v dveh izvodih izda kontrolni organ, iz čigar območja se vino ali žganje odpošlje. En izvod spremlja pošiljko, duplikat pa pošlje kontrolnemu organu namembnega kraja, ki se prepriča o dospelosti pošiljke, pa potem sprovodnico vrne izstavitelju.
Kontrolni organ vodi beležko o stanju zaloge vina in žganja v kleti točilca na drobno. V njo beleži vsak vnos vina in žganja v točilčevo klet kakor tudi vsako stavljenje pipe na sod.
Točilci na drobno morajo kontrolnemu organu prijaviti vsak prejem vina in žganja bodisi od proizvajalca kakor tudi od točilca na debelo. Kontrolni organ mora vkletenju osebno prisostvovati in pri tej priliki sod z rdečim voskom na vehi in na čepu zapečatiti; ukleteno pijačo pa mora vknjižiti v beležnico o stanju vina in žganja.
Kadar se vino nastavi, pretaka ali doliva in podobno, se mora to dejanje predhodno javiti kontrolnemu organu, da prisostvuje in spremembo zabeleži v beležnici.
Kot osušek se lahko jsrizna pri vinu 5%, pri moštu 10% in pri žganju 3% letno, seveda se mora osušek dejansko tudi ugotoviti. Osušek se pa prizna le v primeru, če vino in žganje nista bila nabavljena od točilca na debelo in trošarina ni bila že pred vkletenjem plačana.
Beležke za banovinsko trošarino vodi kontrolni organ tudi pri točilcih na debelo.
Banovinska trošarina se plačuje po ček. položnici na račun Dravske banovine. Organi, ki pobirajo banovinsko trošarino, predlagajo banski upravi vsakih 14 dni poročilo o višini pobrane trošarine za preteklo dobo z dokazom (čekovnimi pobotnicami), da je trošarina plačana, pre-odkazana poštni hranilnici. Bolete o plačani banovinski trošarini na vino in žganje se ne izdajajo.
Na hrbtu čekovne položnice se mora vedno označiti predmet nakazila (množina in vrsta zatrošarinjene pijače).
Čl. 36.—43. Uredbe vsebujejo kazenska določila radi tihotapstva in
I	nerednosti. Za preiskave in obsodbe po teh določilih je pristojen sreski načelnik. Dejanske odpise o kaznji-vih dejanjih pa predlagajte kraljevski banski upravi, ki jih bo dalje usmerjala.
Ta uredba dobi obvezno moč dne 20. maja 1934. Tega dne popišite vse zaloge vina in žganja pri točilcih na drobno in na debelo in vpišite stanje v odgovarjajoče beležnice. Sode z vi-
nom in žganjem pri točilcih na drobno stavite pod pečat, kolikor ne bo ustrezna trošarina takoj vplačana. Prav tako se morajo pri špecerijskih in drugih trgovcih, ki prodajajo vino in žganje v originalno zaprtih steklenicah, popisati zaloge in trošarino takoj pobrati.
Ustrezne tiskovine (sprovodnice. beležnice za točilce na drobno in debelo) vam bo kr. banska uprava pravočasno razposlala. Z obratno pošto pa sporočite, koliko teh tiskovin približno potrebujete za prvo silo. Te tiskovine so strogo zaračunljive. Prav tako sporočite takoj, koliko znaša potrebščina pečatnega voska in motvoza.
V	uredbi sicer ni predvideno, da bo to trošarino pobirala finančna kontrola, je pa kr. banska uprava ministrstvo financ že brzojavno zaprosila, da da svoje dovoljenje.
Za bana: pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r.
i
f Pintar Ante
Dne 20. aprila zvečer je zatisnil g Pintar Ante, v dravski banovini in daleč preko mej poznani organizator slovenskega gostilničarstva za vedno svoje oči. Nikdo ne bi prisodil temu orjaku, da ga bo tako kmalu obiskala smrt. Njegovo življenje je bilo polno uspešnega dela, krutih bojev in težkih skrbi.
Pokojnik se je rodil leta 1860. v Gornjem gradu in sicer na domačiji , pri »Pajtnerju«. Komaj je malo do-| rasel, je že stopil v Mozirju v neko
i	trgovino kot vajenec, kjer se je tudi v tej stroki izučil. Nato se je udejstvoval kot trgovski potnik in je v tem svojstvu prepotoval skoro vse kraje bivše monarhije. Na tem potovanju si je pridobil nešteto znancev in prijateljev, saj se je povsod čutil domačega in je kaj kmalu priklenil nase ljudi s svojo zgovornostjo, šaljivostjo in s pesmijo. V 28. letu svoje starosti se je osamosvojil ter odprl trgovino in gostilno v Kamniku, katero je vodil nepretrgoma do leta 1907., nakar je dal trgovino in gostilno v najem in se za stalno preselil v Ljubljano. Tu je začel orati ledino v gostilničarski stroki*
S tem letom torej postane naš dragi in nepozabni pokojnik duša vsega gostilničarskega razmaha in gibanja na bivšem Kranjskem. Delo v gostilničarskih vrstah ni bilo v teh časih
lahko, kajti tedanjemu gostilničar-stvu se je godilo dobro in nikomur ni prišla na misel stanovska organizacija. Toda novi tajnik ljubljanskega združenja g. Pintar Ante je bil drugega mnenja. Žalost ga je trla, ko je videl, da so gostilničarji bivše avstrijske monarhije vsi povezani v svoje organizacije in da samo slovenske gostilničarske zadruge na Kranjskem samevajo in nihče ne čuti potrebe, da bi jih povezal v močne deželne stanovske odnosno poklicne zveze. Ante Pintar je odšel kot goreč apostol na deželo, ter začel z lastno odgovornostjo prepričevati gostilničarje in jih vabiti v gostilničarske organizacije. Njegova prepričevalna beseda je rodila kaj kmalu uspeh, kajti po njegovi iniciativi se je ustanovila deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem, katera se je kasneje prelevila končno v Zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani, dokler se nista leta 1933. obe zvezi naše banovine strnili v skupno banovinsko organizacijo. Do tega trenutka je g. Pintar Ante vestno opravljal tajništvo zvezne organizacije in iz njegovega poslovilnega poročila izhaja, da je tekom svojega 26-letnega dela napisal preko 20.000 predstavk na različna oblastva. Če omenimo še, da je bil istočasno tudi urednik »Gostilničarja«, ter tajnik združenja za ljubljansko okolico, smo menda orisali v kratkih potezah njegovo obširno in vsestransko plodno delovanje Razumljivo je, da si je končno le na večer svojega življenja želel nekoliko oddiha, ter je na lastno prošnjo stopil v pokoj, katerega pa na žalost ni dolgo užival. Volja do dela in ljubezen do poklica ga nista pustila, da bi se preje umaknil iz organizacije, čakal je skoraj do zadnjega hipa, da ga smrt obišče. Padel je kot pravi borec, kot iskren in pošten stanovski prijatelj. Gostilničarji dravske banovine so mu pri upokojitvi izkazali za njegove zasluge upravičeno najvišjo čast, katero sploh more podeliti kaka organizacija, t. j. častno članstvo in pa skromno pokojnino.
Težko je našteti vse lastnosti tega človeka plemenitega srca, saj jih je imel v taki izmeri, da ga ni mogoče najti sličnega daleč naokoli. Vse svoje življenje je zbiral okrog sebe prijatelje, in nikdo mu ne more očitati, da je komu želel slabo. Bil je pač kos tiste stare, zadovoljne gostilničarske garde, ki nam še danes na deželi služi kot vzor značajnosti in poštenosti, ter ga bomo tudi v tej svetli luči ohranili v trajnem spominu.
Imamo Te, dragi Ante živo v spominu, še slišimo Tvoj globoki bas, s katerim si se ponašal skoro v vseh večjih slovenskih zborih, ki so Te tudi za številne zasluge imenovali častnim članom ali pa Te vidimo pri banderu v procesijah, ko si pel v slavo Vsemogočnemu, ki Ti je sedaj milostno sodil. Še ni izzvenil smeh po kakem od Tebe povedanem samoniklem dovtipu, saj si bil kot plemenit človek poln zdravega humorja in šaljivosti. Kdo v dravski banovini Te ne pozna s slamico za ušesih in z vir-žinko v ustih, dva vidna znamenja Tvojega kraljevanja v zadružni pisarni. Če so se Ti prikazali temni in s skrbmi preobloženi gostilničarski obrazi, jim nisi dopustil, da Ti izlijejo takoj svoje gorje, temveč si jih speljal v drugo, prijetnejše razmišljanje, povedal si jim kaj zanimivega in dovtipnega iz lastnega doživljaja, povedal si jim tudi, kako je bilo svoj čas v Kamniku, saj so vsi Tvoji dovtipi zrasli ravno v tem mestu. Šele na koncu, ko si ga potolažil in ko se je obraz Tvojega posetnika razvedril, sta po domače in celo v naglasu pokramljala o težkih stvareh.
Še Te imamo v spominu, kako si bil novovstopivšim članom dober svetovalec in prijatelj. Če se je kdo približal s pridobljeno osebno pravico in zaprosil za potrdilo, da je postal član gostilničarskega stanu, si ga prvo pomeril od *iog do glave in ga takoj po svojih bogatih izkušnjah ocenil, če bo sposoben tovariš ali ne. Tem novincem si dajal dobre in gotovo po Tebi že preizkušene nasvete. »Glej, da boš dal veliko in poceni
klobaso ter dobro mero, pa bo kšeft«, tako si jih odslavljal, želeč jim mnogo dobrega v novem poklicu.
Kadar pa si zaklenil pisarniška vrata, tedaj si usmeril tvoje mirne korake sam s seboj zadovoljen in vedrega čela proti domu. Tu in tam si sicer obiskal kakega starega znanca, da sta se pri poliču vina pomenila o vseh važnih dogodljajih preteklosti in sedanjosti. Ločitev je bila takrat jako težka, ker si se med Tvojimi starimi prijatelji predobro počutil, kajti mladi svet ne pozna danes več onih starih in lepih gostilničarskih navad.
Nedelja pa je bila Tvoja. V Kamnik si se zatekel, da se nasrkaš planinskega zraka, tu v mestu Obloške-ga Tončka, samih starih in lepih spominov si se počutil najbolje. Tedaj pa se je naš Ante pomladil, vzkipela mu je fantovska kri. S slamco za ušesi, z viržinko v ustih, z nageljnom v gumbnici je posedel v kaki kamniški birtiji, okrog njega pa znanci, saj je cel Kamnik prihitel, če se je zvedelo, da je Ante doma. Po moško ste razpravljali in brihtno govorili, kajti od tega omizja se je stalno razlegal smeh. Če pa so škornji udarjali ob pod, krila zaplesala in če je škripala harmonika eno izmed Tvojih poznanih melodij, tedaj si v sebi čutil svoje mladostne dni, ki si jih imel tako globoko v spominu.
V	teh težkih časih je škoda za vsakega borca, ki odide od nas, posebno pa je škoda za Tebe, dragi Ante, da si nas zapustil z bolestjo v srcu. Tvoj smeh, Tvoj humor, Tvoja prijateljska beseda nas ne bo več vedrila. Toda ne smemo biti nehvaležni onemu, ki je tako milostljiv in dober plačnik, da ne dopusti popolnoma izčrpati sile človeka na tem svetu, temveč mu nameni lepo slovo, kakršnega si Ti doživel. Vsi, ki so Te poznali in ki so
o	Tebi slišali, Ti žele mirno spanje tam gori na Zalah, kjer gledaš širom naokrog po dragi slovenski zemlji, katera Te je rodila, in iz katere si srkal vso ono domačnost, ki Te je delala najbolj vidnega med Tvojimi sovrstniki.
Blag Ti naj bo sen in naj Te ne motijo naše borbe za gostilničarske pravice, kajti to smo prejeli od Tebe kot dedščino in jo bomo tudi izpolnili.
* *
Pogreb g. Pintar Anteja se je vršil dne 23. aprila pop. ob ogromni udeležbi njegovih stanovskih tovarišev in prijateljev. Zvezna organizacija je bila zastopana po zveznem predsedniku g. Majcenu in ravnatelju gosp. Petelnu, katera sta spremila pokojnika do groba. Zvezna organizacija mu je poklonila lep venec, ob krsti pa mu je g. Majcen govoril v slovo. Različna pevska društva so mu zapela nagrobnice in se mu s tem oddolžila za njegovo mnogoletno požrtvovalno sodelovanje.
Preostalim naše sožalje!
Naša bremena
Nič ne pretiravamo, če trdimo, da ni stanu v državi, ki mora plačevati toliko vrst javnih dajatev, kakor ravno gostilničarski stan. Ogromna večina naših gostilničarjev ne ve niti imena, niti njih višine, temveč čakajo na položnice, ki jim jih dostavljajo davčne uprave. Seveda je taka ne-orijentiranost v veliko škodo gostilničarjev in državi, ker ji vendar ne more biti na tem, da se davkoplačevalec popolnoma izčrpa in da postane nezmožen za nadaljno gospodarsko pridobivanje. Da so ovire in pa skrb še večje, so te davščine po večinoma vezane še z različnimi denarnimi kaznimi. Če se ne plača ta taksa točno do določenega dne, se za kazen predpiše taksa v dvojni izmeri, ali pa se mu odvzame pravico do nadaijnega obratovanja. Človek ne bi smel imeti nikakega drugega opravka kakor samo misliti, kakšna davščina zapade ta ali oni dan. Mesto da bi razmišljal o novih možnostih pridobivanja in zaslužka, s čimur bi se jačila njegova gospodarska in obenem davčna sposobnost, se bavi s takimi skrbmi, ki končno zrušijo človeka v njegovem ravnotežju. Naj-
Vino in vino je razlika
da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi.
Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne siie. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah.
večje zlo pri tem je to, da nihče ne more izračunati rentabiliteto pri gostilniškem podjetju, temveč se določa davščina brez vsakega točnega merila in se ga ocenjuje poljubno. Zato se ne moremo čuditi, če se je pridobnina n. pr. lansko leto poleg pavšalnih taks v marsikaterem slučaju predpisala v dvakratni višini predlanskega predpisa, čeravno je bil promet izkazan za polovico manjši. S tako davčno odmero mora tudi najbolj močno podjetje podleči, odnosno likvidirati.
Posebno opasna je šablonska odmera pridobnine itd. pri podeželskem gostilničarju, kjer je gostilna običajno povezana s kmetijstvom. Podeželske gostilne običajno itak nimajo med tednom posla, temveč poslujejo le ob sejmskih dnevih, odnosno ob nedeljah in praznikih. Obseg njihovega obratovanja se vidi ravno po iztočenih količinah pijač, kjer se pro-sečna količina vrti okoli 10 do 20 hi vina in piva letno. Če pomislimo, koliko davščin in taks leži na teh pijačah in po kakšnih cenah se prodajajo, potem je vsakemu razumljivo, da so naše gostilne na deželi pasivne, ne da bi za to vedel gostilničar. Velika pogreška tiči seveda tudi v tem, da se ne zaznamujejo vsi izdatki in dohodki, ki se izrecno tičejo gostilniškega obrata. Tako pa se pasivnost gostilne krije navadno z dohodki posestva ali pa z dohodki kakega obrta, ki je še z gostilno povezan. Vsled tega naraščajo dolgovi na posestvu, ne da bi gostilničar računal s tem dejstvom, kakor smo ga navedli.
Če se hoče tedaj pomoči gostil ničar-skemu obrtu v toliko, da se gostilničarju omogoči natančno kalkulacijo in rentabilnost njegovega podjetja, potem naj bi se mu predpisal samo en davek, v katerega naj bi se zgostile vse ostale davščine in takse. Na tak način bi gostilničar lahko sam ugotovil, koliko javnih bremen mora poleg ostalih režijskih stroškov pri-računati v prodajno ceno kakega predmeta. Tako n. pr. bi lahko rekel, da zasluži pri litru vina toliko in toliko čistega dobička, vsled česar bi bila obdavčitev v vsakem slučaju bolj pravična, kakor pa dosedaj, ko se jemlje šablonsko čisti dobiček pri litru vina, ne glede na okolščine, v katerih posamezno podjetje posluje. Nikdo ne more trditi, da ima n. pr. najemnik isti zaslužek, kakor pa oni, ki ne plačuje najemnine. Ravno tako ima gostilničar, oddaljen n. pr. od železnice, vsled dovoza in drugih sitnosti večje režije, kakor pa oni, ki je tik železnice. Naštelo bi se lahko še mnogo takih okolnosti, ki bi govorile za to, da se ne ocenjuje vsakega gostilničarja šablonsko po enem in
j istem kopitu, kakor se to sedaj do-. gaja.
Naše davčne uprave stojijo na stališču, da mora vsak gostilničar za-' služiti in da mora tudi imeti pri vsakem litru 1 Din čistega dobička. To stališče je seveda skrajno napačno in j je v marsikaterem slučaju narav-j nost usodno za gostilniško podjetje,
i	Vsled poenostavitve obdavčitve pri | našem obrtu bi tedaj vsakdo lahko j ugotovil donosnost svojega podjetja. | Če bi prišel do tega prepričanja, da
i	ne more kriti davščin in ostalih re-
i	žijskih stroškov, ki padejo na 1 liter : prodanega piva in vina, bi bilo vsa-| kemu jasno, da doplačuje in bi pri-j šel končno vendarle do zaključka, da \ je bolje opustiti gostilno, kakor jo pa j še nadalje držati.
j V dravski banovini se je od 16.
! aprila 1932 pa do 1. januarja 1934., j to je v poldrugem letu skrčilo število j gostilniških obratov za 445 podjetij.
I	Ta vsota nazorno kaže o donosnosti | gostilne in smo prepričani, vsaj če \ pogledamo v sezname o iztočenih pi-| jačah, vidimo, da jim bo prej ali slej j sledilo še najmanj 50% obstoječih j obratov. Brezdvomno, da je obča kri-j za zadala našim obratom hude rane,
I	vemo pa tudi to, da bi se rane preje j in lažje zacelile, če bi se opustila ' marsikatera nepotrebna ovira, ki brani sanacijo današnjega položaja j in ki preprečuje pravilno presojo po-! ložaja.
Leta in leta je gostilničar mirno plačeval dajatve, ker jih je kolikor toliko zmogel. Danes so dajatve prevelike in v prav nobenem razmerju z dohodki. Gostilničar se tudi danes ne brani dati državi, banovini in občini ono, kar ji pripada, ker ga preveva ljubezen do svoje domovine, mora pa izjaviti, da je pri današnjih prilikah nesposoben zadostiti davčnim predpisom in mora zahtevati, da se davki ravnajo po njegovi gospodarski moči.
Treba je tedaj najti točno merilo, po katerem se naj ocenjuje donos njegovega podjetja, na podlagi katerega bi gostilničar lahko izračunal točno stroške podjetja, kakor njegove dohodke, država pa bi imela pravično merilo za ocenitev donosnosti gostilne. S tem bi bilo zadoščeno obema činiteljima in ne bi se moglo nič več zgoditi to, kar smo že zgoraj omenili, da bi n. pr. pri manjšem prometu plačal večjo pridobnino samo iz tega razloga, ker potrebuje država več dohodkov. Taka praksa pomeni gospodarsko smrt vsakega pridobitnika in obenem hud udarec za javne finance.
Naravno, da bi se zgoščeni davek odnosno poenostavitev davčnega sistema lahko ugotovil edinole na pod-
Pernovšek Martin
specijalna delavnica za hladilnike (Eiskasten)
Celje, Gledališka ulica št. 5
Dravska banovina
Prevzema vsa strokovna dela za hladilnike, za hlajenje z ledom in brez leda (Trocken-kiihlung) — Najmodernejša izpeljava — Hladilniki v zalogi na ogled
lagi statističnega materijala. Radi tega naj bi se izkalkulirali izdatki in dohodki različnih vrst podjetij in sicer naj bi se n. pr. ugotovila donosnost majhnega, srednjega in velikega obrata. Na tak način bi bili brez-dvomno obvarovani vsi obrati, da bi se jih pretirano ocenjevalo.
To bi bilo treba razmišljati in ne bi bilo napačno, če bi interesenti svoje točno sestavljene kalkulacije o donosnosti njihovega podjetja dostavljali zvezni pisarni, da bi se na podlagi tega materijala ugotovilo, v koliko je posamezno podjetje preob-davčeno odnosno v kakšni višini prenesejo poedina podjetja obdavčitve. Prepričani smo, da bi se isti hip, ko bi se to točno ugotovilo, zaprla marsikatera gostilna, kar bi dalo končno misliti merodajnim činiteljem, da ni dobro, če se lok prenapenja, ker mora enkrat počiti.
Kaj je z novim pravilnikom o gostilnah ?
Kakor je poznano predvideva obrtni zakon pri posameznih členih razne uredbe in pravilnike, kateri naj bi se izdali bodisi od strani ministrstva, bodisi od strani banske uprave. Nekatere pravilnike že imamo, pogrešamo pa še vedno novi pravilnik o gostilnah. Pravilnik iz leta 1925. že takrat ni odgovarjal našim razmeram, ki vladajo v gostilničar-stvu dravske banovine, kjer je ta obrt tudi najbolj razširjen in najbolj napreden. Lahko si je tedaj misliti, koliko sprememb si želimo šele danes, ko je gostilničarski obrt tekom zadnjih let v mnogočem napredoval. Gostilničarske zvezne organizacije so leta 1931. odnosno 1932. sestavile točne predloge, ki naj bi se vnesli v ta pravilnik. Ravno tako smo ga obravnavali na našem kongresu in obljubljalo se nam je ob vsaki priliki, da bo pravilnik tudi izdan, vendar ga nimamo še do danes. Sicer vemo, kje tičijo vzroki, pomisliti je pa treba, da ni mogoče gostilničarski obrt v Sloveniji primerjati ž istim dbrtom v južnih krajih. Mi ležimo v neposredni bližini držav, ki so v tujsko-prometnem oziru dobro razvite in ki imajo gostilničarski stan na višku. Zaradi tega bi bilo najbolj primerno, če se že res iz navedenih vzrokov rie more izdati enoten pravilnik, da se določi one banovine, ki pridejo pri tujskem prometu vpoštev in se naj za te banovine izdela drugačen pravilnik, kakor pa za one, kjer je gostilničarski obrt še na nizki stopnji. Ce bomo jemali merilo po slabih prilikah in razmerah, ne bomo prišli nikamor in nam tudi privatna iniciativa ne more ničesar pomagati, če zadenemo vsepovsodi na neprilike in na nerazumevanje.
Novi pravilnik nam je nujno potreben. Urediti je treba namreč končno vprašanje podeljevanja koncesij in dovoliti, da imajo izjave gostilničarskih združenj tudi na podelitev koncesije primeren vpliv, ne pa kakor danes, ko se mora združenja sicer vprašati, ni jih pa treba upoštevati. Rešiti je treba vprašanje oddaje prehrane in prenočišč po privatnih osebah, kajti danes poznamo abonente le še po privatnih hišah, dočim so gostilne popolnoma prazne. Menda se danes ne more nikdo izgovarjati, da so cene v gostilniških obratih previsoke, ker jih je huda in včasih brezmiselna konkurenca reducirala na najnižjo mero. Rešiti se mora nadalje tudi vprašanje razvrstitve naših
!>5BSa£>(5Cš9SX5CšB9
AUGUST AGNOLA
LJUBLJANA|
^DUNAJSKA CESTflj|l3:
2	;ZHLOGfl raznovrstnega;	|
NAMIZJA 2A O O S T I L N E,	g
HOTELE IN KAVARNE	§
obratov, kar je velike važnosti za obdavčitev. Danes se pa ceni hotel in podeželska gostilna vse po enem merilu. Seveda bi navedli še mnogo drugih važnih zadev, ki bi s pravilnikom razmere uredile.
Pozivamo vsa združenja v državi, da se potom svojih zveznih organizacij in Zemaljskega saveza z vso odločnostjo zavzamejo pri merodajnih krogih, da se čimpreje izda pravilnik, kateri se nam obljublja že leta in leta. Upamo, da ne bo ta klic ostal zaman. Mi smo storili svojo dolžnost in opozorili, da brez dobrega pravilnika ni pričakovati nobenega napredka v našem obrtu in s tem tudi ne napredka v tujskem prometu.
SAMO MOČNE BORBENE STANOVSKE ORGANIZACIJE LAHKO ŠČITIJO NAŠE INTERESE!
Računska taksa
O	tej taksi smo govorili že v zadnji številki našega lista. Ker pa je mogoče, da ne posvečajo nekateri člani tej taksi posebne pozornosti, opozarjamo ponovno, da se mora v smislu zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah plačati taksa po tar. post. 34. na vse račune, note, poročila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njih posla drug drugemu ali drugim osebam, ne glede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne, in ali so izdajatelji podpisali ali ne, kakor tudi na pot roške in oddajanje sob v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, p e n -zijah, ljudskih kuhinjah in v vseh lokalih, kjer se trošita jed in pijača, če v njih ni označena vsota ali če z n a š a 20 do 100 Din s 50 p, pri računih, ki znašajo nad 100 Din pa 1 Din.
Ti računski listki se nabavijo pri davčnih upravah in se morajo torej v vseh gostilniških podjetjih izdajati vsakemu gostu, ki potroši v gostilni več kot 20 Din. Nabaviti si je treba tedaj dva bloka: 1 blok z računskimi listki, ki so taksirani is 50 in 1 blok z računskimi listki, ki so taksirani z 1 Din. V podeželskih gostilnah pridejo itak povečini vpoštev samo bloki s 50 p, ker je danes malo takih gostov, ki bi zacehali več kot 20 Din. To takso se lahko zaračuna na računskem listku in jo plača tedaj gost. Kadar se porabijo vsi računski listki enega bloka, se nese ostale kupone od računskih listkov davčni upravi, katera mora brez vsake prošnje vrniti v gotovem denarju M od vsote, ki ste jo plačali za dotični blok. Predložiti pa se mora najmanj 100 izvodov. Nadalje opozarjamo še na to, da se mora plačati za vse napisane in naslikane stalne objave ali reklame, ki so izvešene po lokalih ali dragih raznih krajih bodisi na zidovih, ograjah, tramvajih itd. v kakršnikoli obliki na leto 6 Din, če so izpod Yi m velikosti.
Kazni za prekoračenje teh predpisov odnosno radi neplačanja navedenih taks so jako velike in V&s tudi opozarjamo, da morajo ne le finančni organi, temveč tudi vsi državni uradniki, banovinski in občinski uradniki ter organi paziti, da se izdajajo gostom računski listki.
V	SOLIDARNOSTI JE NAŠA MOČ!
V	ORGANIZACIJI JE MOČ IN BODOČNOSTI
Važna določila iz pravilnika Jk izpremembam zakona^o^neposrednih davkih
Katere zgradbe kmetovalcev so oproščene davkov?
Zgradbe, ki rabijo bkljačno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje, če stoje v vaseh do 5000 prebivalcev. Ce ima v takih vaseh svoj sedež srez, nimajo te
zgradbe pravice do davčne oprostitve. Davka so oproščene tudi tiste kmetovalske zgradbe, ki rabijo v isti namen, ki pa stoje zunaj okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča, dalje zunaj okoliša tistih vasi, ki štejejo več ko 5000 prebivalcev, odnosno tistih vasi, kjer imajo srezi svoj sedež.
Ali je smatrati kraj za mesto, trg odnosno vas, se mora presojati po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo novega zakona o občinah.
Kmetovalske zgradbe, ki stoje v krajih, kjer uživajo take zgradbe trajno davčno oprostitev, pa se iz-vestni deli zgradbe oddajajo samo sezonsko v najem, ostali del zgradbe pa rabi kmetovalcu za prebivanje, so stalno oproščene davka samo glede tistega dela, ki ga kmetovalec uporablja zase, t. j. taka poslopja se obremene z zgradarino samo od dohodka, dejansko dobljenega z oddajo v najem. Ce uporablja kmetovalec svojo zgradbo v kraju, kjer uživa taka zgradba trajno oprostitev, deloma sam, deloma jo pa oddaja v najem vse leto, ne samo sezonsko, je ta zgradba celoma vezana davku. Ce kmetovalec svoje zgradbe ne uporablja sam, marveč jo daje v najem, najsi tudi samo sezonsko, je vezan davku.
niso zavezani plačevanju zgradarine, ker ta poklic ni službeno razmerje.
Knko s?	letna	najemninska
vrednost stanovanja?
Letna najemninska vrednost stanovanja se dokaže s pogodbo med lastnikom zgradbe in stanovalcem. Ce prijavi davčni zavezanec letno najemnino tako, kakor je določena s pogodbo, a oblastvo dvomi o njeni točnosti, je treba preizkusiti in raziskati vsa dejstva, od katerih zavisi višina najemnine.
Redno zavisi višina najemnine od objekta samega, od kraja, kjer objekt leži, od časa, ko se odda v najem in od namena, kateremu se rabi. Ce so vzeti pri dogovoru najemnine poleg tega v poštev tudi drugi momenti, jih davčno oblastvo ne sme upoštevati (n. pr. oziri sorodstva, prijateljstva, hvaležnosti itd.). Ce davčno oblastvo spozna, da s pogodbo določena in prijavljena najemnina ne ustreza razmeram objekta, kraja, časa in namena, oceni najemnino po tistih objektih, pri katerih se je to upoštevalo. Potemtakem se določa vrednost najemnine predvsem na osnovi pogodbe med lastnikom in stanovalcem, v drugi vrsti pa, t. j. če pogodba ne ustreza dejanskemu sta-
Letošnje, novo
BOKMVO
PIVOVARNE UNION
izdelano iz pristnega bavarskega slada je od dne 21. aprila v prometu.
OKUSNO!
IZD Af NO!
ZDRAVO!
Posebno se priporoča kot krepilna pijača za matere.
Kdo se smatra za kmetovalca?
Za kmetovalca se smatra tisti, ki sam ali s svojimi rodbinskimi člani obdeluje svojo ali v zakup vzeto zemljo, odnosno, ki je kot kmetijski delavec v službenem razmerju, če se ne bavi trajno z nobenim drugim poklicem. Za kmetovalca se smatra tudi tisti, kdor obdeluje svoje posestvo tudi s tujo delovno močjo, vendar pa mora tudi sam ali morajo njegovi rodbinski člani sodelovati pri delu.
Zgradba, ki jo ima kmetovalec v skupni posesti s kom, ki ni kmetovalec, je navezana plačevanju davka ne glede na kraj, kjer stoji.
Kdo se ne smatra za kmetovalca?
Za kmetovalca se ne smatra tisti, ki se bavi trajno s trgovino, obrtom ali drugim pridobitnim poslovanjem, odnosno tisti, ki ima dohodke iz razmerja stalne javne ali privatne službe. Izjemoma ne upliva postranski poklic, s katerim se bavi kmetovalec samo kdaj pa kdaj, ob času poljskih del ali po teh delih, na kvalifikacijo pojma »kmetovalec« najsi plačuje davek na dohodek od takega poklica (n. pr. č eodide čez zimo v službo na delo). Na kvalifikacijo pojma »kmetovalec« ne vpliva niti takšen poklic, ki je trajno oproščen pridobnine, (n. pr. če odide čez zimo v službo na gospodinjstva, vse grane kmetijstva in gozdarstva pri kmetovalcih, hišna obrt pri onih, ki ga opravljajo samo s svojimi domačini, obrati vojnih invalidov, nesposobnih za vsak drugi zaslužek, poklici književnikov, umetnikov, če se izvršujejo kot postranski poklici, itd.
Kmetovalci, ki so predsedniki občin ali odborniki v krajih do 5000 prebivalcev, kjer nima srez sedeža ali ki stanujejo zunaj okoliša mesta,
nju s parifikacijo, t. j. s primerjanjem. Izključno primerjevalni postopek uporabi davčna oblast takrat, kadar zgradba ni dana v najem, nego jo uporabljajo lastnik sam ali pa njegovi rodbinski člani. Na ta način se ugotavlja vrednost najemnine tudi takrat, če se odstopi zgradba deloma ali celotno brezplačno v uporabo
Koliko stane davčna karta, kdo jo nabavlja in kako se izpolni?
Za vsakega člana služabništva se plačuje na leto 50 dinarjev. Dokaz o plačanem davku je davčna karta, na kateri morata biti napisana s črnilom ime in priimek službodavca (n. pr. gostilničarja). Davčna karta se kupi pri davčni upravi in v vsaki prodajalnici davčnih znamk. Službo-davec mora na karti izpolniti takoj s črnilom svoje ime, priimek in kraj stanovanja.
Službodavec, ki davčne karte ne nabavi ob času, plača za kazen petkratni znesek davka, t. j. 250 dinarjev. Ovaditelju ali zalotitelju gre za nagrado Vi plačane kazni.
Igračke za kavarne ter biljardni predmeti
J. EHRLICH, SOMBOR
Ilustrovani cenik zastonj Iščem zastopnika za Dravsko banovino.
Taksno vprašanje in združenj e gostilničar j ev, trgovcev, obrtnikov in industrij cev
Ker se je pojavilo več vprašanj, kako naj se uporabljajo razni taksni predpisi za prisilna združenja gostilničarjev, trgovcev, obrtnikov in in-dustrijcev ter na okrožne odbore, je dalo ministrstvo financ tozadevna pojasnila:
Ker izvršujejo naša združenja razne javne posle, katere jim je naložila država z izrecnim namenom, da spadajo v njih lastno zakonsko področje. izhaja:
1. Da so vse vloge, ki se podajajo ob novi ustanovitvi ali ob preustro-jitvi prisilnih združb z vsemi prilogami, Statuti, vabili na skupščino, zapisniki o skupščinah, oproščene taks in to na osnovi stvarne oprostitve.
2. Prisilna združenja uživajo osebno oprostitev od plačevanja takse po čl. 5., toč. 4. zakona o taksah in to zlasti:
a) glede knjig, ki jih vodijo o predmetih združenja;
b) glede listin in spisov, ki jih izdajajo v javne namene in ki so jim v zakonu o obrtih predpisani.
Povdariti pa je, da gre ta oprostitev izključno samo prisilnemu združenju osebno; zato nimajo pravice do te oprostitve osebe, ki sklepajo pravne posle s prisilno organizacijo,
o	Glede vlog, ki jih podajajo, da se dosezajo javne naloge, zato so oproščene plačevanja taks tudi prošnje, ki jih pošiljajo prisilna združenja oblastvom zaradi subvencij v namen, da se dosezajo njim poverjene javne naloge, kakor tudi vloge občim upravnim oblastvom I. stopnje zaradi izvršilne izterjatve zaostale članarine, vpisnine in drugih pristojbin; d: glede vlog o zadevah, glede katerih je zakon o obrtih dovolil prisilnim združenjem razno ingeren-co glede opravljanja obrtov, kakor n. pr. izjave, potrdila prisilnih organizacij o izpolnjenih pogojili za opravljanje prijavljenega obr-ta, ki jih pošiljajo prisilna združenja zbornicam. Prav tako tudi v zadevali, po katerih imajo združenja pravico pritožbe na višje obče upravno oblastvo, če se izda dovolitev za gostilniško obrt proti njihovemu mnenju in druge predpise glede pritožbene pravice
e) Zlasti izdajajo prisilna združenja brez takse tudi priznanice o vpisnini o članskih prispevkih in o članarini.
f) Vloge, ki jih pošiljajo prisilnim združenjem bodisi njihovi pripadniki ali pa druge osebe, so tudi takse proste.
Prav tako niso zavezani taksi posli glede volitev za trgovske, industrijske in obrtne zbornice, kolikor se opravljajo po prisilnih organizacijah. Nasprotno pa se morajo prisilne organizacije smatrati kot privatne osebe glede vseh tistih pravnih poslov list in vlog, katerih so predmet privatno-pravna razmerja ali imovi-na zadruge, kakor tudi glede tistih, ki se nanašajo na morebitne namene, ki ne spadajo med namene, ki so navedeni v obrtnem zakonu. Zato so glede teh predmetov prisilna združenja zavezana taksni dolžnosti po občih predpisih, n. pr. ob prejemanju ali dajanju posojil ali ob pridobivanju, dajanju v zakup, ali v najem, ali v hipoteko nepremičnin prisilnih združb ali ob pravnih sporih o njihovi imovini itd. Za reševanje sporov iz službenih razmer pred razsod-niškimi odbori veljajo predpisi zakona o sodnih taksah.
Ravno tako so prisilna združenja podvržena plačevanju dopolnilne prenosno takse od nepremičnin.
Ob tej priliki opozarjamo tudi na dolžnost taksiranja raznih spričeval, ki jih izdajajo prisilne organizacije in ki so navedene v tar. post. 95 zakona o taksah, in sicer:
1.	Za pismeno potrdilo združenja o vloženi prijavi za opravljanje izpita ....................5	Din
2. Za pomočniško spričevalo združenja o opravljenem izpitu..........................10	»
3. Za spričevala o opravljenem mojstrskem izpitu . 30 »
4. Za potrdilo o trajanju vajeniške službe .... 20 »
0. Za potrdilo združenja, da je vajenec dovršil učni čas
brez pomočniškega izpita 10 » 6. Za potrdilo o vedenju in pokazani izobrazbi pomočnika med službo .... 20 »
S	tem smo v kratkem objasnili dolžnost taksiranja od strani naših združenj.
Davek na poslovni promet
Opazili smo, da gostilničarji ne poznajo določil o davku na poslovni promet. Zato hočemo podati kratko poročilo o tem davku.
Davek na poslovni promet je lahko ali
1. obči davek na poslovni promet ali
2. skupni davek na poslovni promet. Pri prometu do 500.000 Din se plačuje ta davek pavšalno in sicer tako, da se prijavi promet predidočega leta likratu z davčno prijavo za tekoče leto. Glede višine prometa so mnenja sicer različna, finančna uprava stoji namreč na stališču, da so dolžni oni davkoplačevalci, ki imajo že preko 300.000 Din prometa, odprem-• jati navedeni davek po knjigi napravljenega prometa. To stališče pa je nepravilno, ker se v smislu čl. 17 uredbe finančnega ministrstva štev. 16.100 z dne 14. 3. 1931. nanaša ta dolžnost samo na samostojne poklice, t. j. za advokate, zdravnike itd.
Pri gostilniškem obrtu znaša davek na poslovni promet takole:
1.	Jedila podlegajo občemu davku
JZ/a/o /raSe rfrasze
^/a//z//zč
J^fa/caro/zž /zz/zzzze za£zz/ze
in sicer v toliko, v kolikor se ne predelujejo. V takem slučaju znaša obči davek na poslovni promet 2%. Če pa se predmeti predeljujejo, n. pr. kruh, se tedaj pobere v isti višini skupni davek, katerega pa ne plača gostilničar, temveč v navedenem slučaju pek.
2. Vino spada pod obči davek in se plača pri vsakem prehodu iz roke v roko 2%. Če kupi n. pr. gostilničar vino pri vinskem trgovcu, mora vinski trgovec ta davek vkalkulirati v ceno, posebej pa ga ne sme zaračunati. Istotako je z onim vinom, ki ga gostilničar proda konzumentu.
3. Alkohol, likerji in žganje iz alkohola ter špirita podlegajo skupnemu davku v gori navedeni višini in ga plača producent.
4. Žganje iz sadja in vina podlega v isti višini občnemu davku, kakor vino.
5. Pivo podlega skupnemu davku in ga plačajo pivovarne.
6. Sobe pa podlegajo občnemu davku na poslovni promet, ki znaša 2% od bruto prejemka za sobe.
Uredba glede banovinskega proračuna za leto 1934-35.
Banovinski proračun izkazuje občih izdatkov 85,155.412 Din in istotoliko dohodkov. Proračun izdatkov banovinskih podjetij izkazuje 40,060.031 Din, dohodkov pa 30,142.777 Din. V kritje potrebščin se pobirajo izza dne 1. aprila 1934 naslednji banovinski davki, takse in doklade:
1. 35% občna banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom.
2. 25% nadomestna cestna doklada k vsem državnim neposrednim davkom.
3. 10% zdravstvena doklada k vsem državnim neposrednim davkom.
4. Banovinska trošarina na alkoholne tekočine, ki se porabijo ali prodajo za nadrobno razpečavanje v dravski banovini, se pobira od hi piva 60 Din, na esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholom od 100 kg 400 Din, na liker, rum, konjak, špirit pa od hi “ 5 Din. Banovinsko trošarino pobirajo organi finančne kontrole, v Ljubljani pa organi mestnega dohodarstvenega urada. Kdor prejme v območju dravske banovine predmete zavezane banovinski trošarini za neposredno potrošnjo, porabo ali prodajo na drobno, mora prijaviti v 24 urah, odkar jih je dal v klet, odnosno v skladišče kontrolnemu organu njih vrsto in količino, glede žganih alkoholnih pijač pa po možnosti njih alkoholnost ter plačati obenem ustrezno banovinsko trošarino. Če ima množina alkoholnih pijač manj kot 5 litrov čistega alkohola, plača banovinsko trošarino od-svojitelj.
5.	Banovinska trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, se plačuje od kg in sicer za proizvodnjo brezalkoholnih pijač
5	Din, za ostale namene pa 2.50 Din. Na vse umetne brezalkoholne pijače, napravljene v dravski banovini brez dodatka ogljikove kisline, se plačuje banovinska trošarina v iznosu 0.10 Din od vsakega dl. Banovinska trošarina se plačuje tudi od kapsljev, ki se uporabljajo za proizvodnjo umetnih brezalkoholnih pijač s pomočjo »šparklet« steklenic. Trošarina znaša 1.— Din od komada. Za tablete »Clio«, »Margo« in tem slične znaša 0.25 Din od komada. Umetne brezalkoholne pijače uvožene v območje dravske banovine so zavezano plačilu te trošarine v znesku 0.10 Din od vsakega dl vsebine.
6. Na potrošnjo mineralnih vod v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, ki znaša pri steklenicah izpod 1 litra vsebine 20 p, pri steklenicah od 1 do 2 litra 0.30 Din, pri večjih steklenicah pa 0.20 Din od vsakega začetega litra vsebine.
7. Na potrošnjo ocetne kisline se pobira od 1 kg 100% jakosti 3 Din trošarine.
8. Na potrošnjo kvasa se pobira
2	Din trošarine od 1 kg.
9. Trošarina na pnevmatiko znaša pri motociklih brez prikolice 100 Din, s prikolico 150 Din.
10. Na državno trošarino na bencin in mešani bencin potrošen v dravski banovini se pobira banovinska doklada 100 Din na 100 kg tekočine.
11. Od konzuma električnega toka se plačuje banovinska trošarina in sicer ne samo za konzum toka proti odškodnini, temveč tudi, če se uporablja tok iz lastne naprave.
12. Od premoga se plačuje trošarina:
a) pri rjavem premogu od 3 do
10	Din,
b) pri črnem premogu od 4 do 12 Din,
c) pri lignitu od 1 do 5 Din.
13. Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih z nad 5.000 prebivalci, kopališčih in v območju uprave policije v Ljubljani, banovinska taksa 300 Din, v mestih do 5.000 prebivalcev in v trgih 200 Din, v vseh ostalih krajih pa 100 Din. Oproščene so plesne šole, če se ne točijo alkoholno pijače. Ta taksa se lahko odmeri tudi povprečno. Za vsako po-daljšavo policijske ure se plačuje v mestih z nad 5.000 prebivalci, kopališčih in v območju uprave policije v Ljubljani 100 Din takse. V vseh ostalih krajih pa 50.— Din. Ta taksa se ne pobira, če je že plačana taksa za javno plesho prireditev.
K 20% državni taksi za koncerte, glazbene prireditve itd. se pobira 40% banovinska doklada.
14. Banovinska taksa se pobira tudi za sečnjo gozdov in znaša 2% od prodajne cene lesa ali od vrednosti posekanega lesa, namenjenega za prodajo. Za vrednost lesa se smatra vrednost na panju. Ta taksa se ne plača, če izkupiček za les v enem koledarskem letu ne presega 10.000 Din,
ali če lastnik les poseka za lastno uporabo.
15. Zakupniki občinskih lovišč in osredkov plačujejo dašvčino, ki znaša 10% od letne zakupnine.
16. Ob izdaji živinskih potnih listov se pobira za drobnico 1 Din od kom., vendar pa ta taksa ne sme znašati skupaj več kot 3 Din. Za posamezno veliko žival pa znaša taksa 3 Din.
J. Weiner-ja
nasl.
Celje
Steklo Porcelan VELIKA IZBIRA
Po ceni!
BHB
Razpis *
V svrho izpopolnitve strokovne izobrazbe našega gostilničarskega naraščaja se bo poslalo v inozemstvo trenutno 14 natakarjev.
Prosilci morajo izpolniti sledeče pogoje:
1. Dovršena učna doba.
2. Dovršena strokovna gostilničarska nadaljevalna šola z odličnim ali najmanj prav dobrim uspehom
3. Vsaj delno znanja nemškega je vika.
4. Popolno duševno in telesno zdravje.
5. Neoporečno vedenje.
V dokazilo navedenih dejstev je predložiti potom pristojnega gosiil-niškega združenja:
1. Dve sliki najnovejšega datuma.
2. Spričevalo pristojne občinske uprave o dobrem vedenju.
3. Vsa spričevala, ki dokazujejo strokovno izobrazbo — izvirniku je priložiti tudi prepis v nemškem jeziku, katerega bo overovila zvezna pisarna.
4. Zdravniško spričevalo najnovejšega datuma.
5. Priporočilo pristojnega združenja. Kandidati za inozemstvo bodo morali položiti izpit, in sicer se bodo
(i. Domovinski list. izpiti vršili v Mariboru, Celju in Ljubljani. Izpraševalo se bo iz računstva in kalkulacije, nemščina, dalje praktično serviranje, stavila se bodo vprašanja iz lepega vedenja in vprašanja splošnega značaja, po katerih bo mogoče presoditi stopnjo inteligence prosilca.
To so pogoji za natakarska mesta. Prošnje je vložiti do 10. junija.
BREZ DELA NI USPEHOV — BREZ ŽRTEV NI ZMAGE!
Iemenj«Talna akcija
Da se omogoči našim gostilničarskim hčeram in sinovom strokovna izobrazba v inozemstvu, smo uvedli takozvano »izmenjevalno akcijo«.
Pri tem smo računali, da niso gostilničarji odnosno gostilničarke danes v stanu, da bi lahko otroke pošiljali v inozemstvo na lastne stroš-ko in smo preplačani, da bo prišla izmenjevalna akcija gotovo našemu članstvu v prid. Izmenjevalna akcija je zamišljena tako, da pošlje gostilničar svojega otroka v inozemstvo k inozemskemu tovarišu, v svojo oskrbo pa sprejme od njega njegovega sina ali hčer. Predvsem pridejo vpo-
štev taki obrati, ki že po svoji zunanjosti in po svojem obsegu dajejo jamstvo, da bodo otroci inozemskih tovarišev najbolje preskrbljeni in se tudi nekaj naučili. V poštev pridejo tedaj dobro idoče in najbolje opremljene podeželske gostilne. Izmenje-valna doba za posameznika bo trajala eno leto, in pride za sedaj v poštev Avstrija in Češkoslovaška.
Pogoji za udeležbo pri tej akciji so sledeči:
1. Kandidat ali kandidatinja morata biti člana gostilničarske družine, drugi prosilci so izključeni.
2. Popolno telesno in duševno zdravje, kar je potrditi z zdravniškim spričevalom najnovejšega datuma. V tem spričevalu je treba tudi navesti, da je gostilniška družina popolnoma zdrava.
3. Potrdilo pristojne občinske uprave, da je družina na jako dobrem glasu, da ni podvržen kak družinski član pijanstvu, da je zakonsko življenje gostilniške družine vzorno in v najlepši slogi in da je sploh v moralnem oziru neoporečna.
4. Da je gojenec ali gojenka stara najmanj 17 let.
5. Navesti je treba v prepisu, katerega overovi pristojno gostilniško združenje, šolsko izobrazbo, kakor tudi potrdila, o izvršenih strokovnih tečajih itd.
Vse prošnje se morajo vlagati potom pristojnega združenja, katero potrdi priloge k toč. 1., 3., 4. in 5. Vse prošnje mora presoditi upravni odbor združenja pod najstrožjimi ocenjevalnimi vidiki in mora izločiti vse osebne momente. Pomniti je treba, da se mora iz inozemstva dospela gostilniška hči odnosno sin smatrati kot enakopravni član družine, ne pa morda kot nastavljenec ali služinčad. Z eno besedo: v zameno sprejeta inozemska gostilniška hči ali sin mora uživati materijelno in moralno vse one udobnosti in vzgojevalne možnosti, kakor jih uživa lasten otrok. Gojenci ali gojenke morajo iz-vrševati delo v gostilniškem obratu, kakor tudi ostale družinske posle. Nadzorstvo nad gojenci vodijo pristojna združenja, pri katerih jim pomagajo učitelji in duhovni dotičnega kraja. Pri vsaki najmanjši pogreški se odvzame gojenec, nakar se članu vrne tudi njegova hči ali sin iz inozemstva. Starši nosijo le potne stroške v inozemstvo in zdravniško oskrbo za slučaj bolezni, dočim je prehrana, stan in vse, kar spada k bivanju obojestransko prosto.
Prošnje je vlagati do najkasneje
10.	junija.
Zvezna uprava.
ZAHTEVAJTE OD TVRDK, DA OGLAŠUJEJO V VAŠEM LISTU!
PODPIRAJTE SVOJ LIST Z REDNIM PLAČEVANJEM NAROČNINE!
Zakaj je prenehala Gostilničarska Samopomoč?
Gostilničarska SamopoomČ je bila priključena Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani na podlagi pravil, ki jih je odobril Vel. žup. bivše ljubljanske oblasti, ter je imela namen, da podeljuje po smrti blagajniških članov preostalim po določilih pravil posmrtnine. Gostilničarska Samopomoč je tedaj poslovala le na območju bivše ljubljanske zveze gostilničarskih zadrug. Kakor kaže statistika, je vladalo za Gostiln. Samopomoč izvanredno veliko zanimanje, ker se je leta 1928 priglasilo 1716, leta 1929 pa 1864 članov. Na žalost so bila pravila pomanjkljivo sestavljena, ker ni bila določena zavarovalna doba in se tudi ni zahtevalo dokaza
o	zdravstvenem stanju zavarovanca. Na ta način so bili včlanjeni predvsem starejši člani ali pa so gostilničarji, odnosno gostilničarke zavarovali svoje starše in celo tuje jim osebe, pričakujoč, da bodo z majhnimi prispevki vsled predvidene bližnje smrti svojih zavarovancev dobili izdatne posmrtnine. Naravno, da so bili smrtni slučaji vsled visoke starostne dobe tudi izvanredno visoki, ker je samo leta 1928. umrlo že 41
članov, leta 1929. pa 66 članov. Ker je pa uprava Samopomoči pobirala mesečno le za 2 smrtna slučaja, ni mogla blagajna slediti izplačilu številnih posmrtnin, zato je zaostajala z posmrtninami, kar je rodilo med članstvom nezaupanje. Primanjkoval je tedaj pravilnik, ki bi določeval način izplačevanja posmrtnin in ki bi predvideval tudi večjo umrljivost. Seveda je bilo treba takoj v začetku ugotoviti prosečno starostno dobo zavarovancev, ker bi se le na ta način moglo takoj spoznati, da je bila velikemu številu članov Gostiln. Samopomoč samo navadno špekulativno podjetje. Vsled velike umrljivosti je bilo treba že 1. 1928. plačati članstvu že večje prispevke, kakor pa se je to predvidevalo pri ustanovitvi te ustanove. Ko pa so še posmrtnine postale neenake in ni bilo nikakega sistema v izplačilu, je nastalo napram Gostilničarski Samopomoči nezaupanje, ki je raslo od leta do leta. Statistika nam pravi, da je leta 1930. članstvo padlo že na 1729, leta 1931. na 1364,
1932.	na 873 in leta 1933. do 19. septembra na 648 članov. Izmed teh 648 članov je bilo 168 takih članov, ki niso plačali že več mesecev ali celo več let nikakih mesečnih pristojbin. Krivda na bivši upravi je bila tedaj ta, da ni rigorozno postopala napram takim zamudnikom in da jih ni enostavno črtala iz seznama. Posmrtnine so se razdeljevale takole:
Leta 1928.:
1 dedič	je	dobil
1 dedič	je	dobil
2 dediča sta dobila
2 dediča sta dobila
3 dediči so dobili .
1 dedič je dobil
1 dedič je dobil
3 dediči so dobili .
1 dedič je dobil
1 dedič je dobil .
4 dediči so dobili .
2 dediča sta dobila 1 dedič je dobil .
1 dedič je dobil .
2 dediča sta dobila 1 dedič	je	dobil
1 dedič	je	dobil
1 dedič	je	dobil
1 dedič	je	dobil
1 dedič	je	dobil
1 dedič	je	dobil
1 dedič	je	dobil
1 dedič	je	dobil	.
1 dedič	je	dobil
Leta 1929.:
1 dedič je dobil
2 dediča sta dobila 1 dedič	je	dobil
1 dedič	je	dobil	.
1 dedič	je	dobil
1 dedič	je	dobil	.
12 dedičev je dobilo
4	dediči	so	dobili	.
1 dedič	je	dobil	.
1 dedič	je	dobil	.
22	dedičev je dobilo
2 dediča sta dobila
1	dedič je dobil
Leta 1939.:
3 dediči so dobili .
17 dedičev je dobilo
11	dedičev je dobilo
1 dedič je dobil .
18 dedičev je dobilo 1 dedič je dobil .
23 dedičev je dobilo
Leta 1931.:
25 dedičev je dobilo 9 dedičev je dobilo
4 dediči so dobili
3	dediči so dobili
6	dedičev je dobilo
5 dedičev je dobilo
3	dediči so dobili .
1 dedič je dobil .
Leta 1932.:
2 dediča sta dobila
6 dedičev je dobilo
9	dedičev je dobilo
15 dedičev je dobilo
23	dedičev je dobilo
7 dedičev je dobilo 1 dedič je dobil .
6300 Din	
6500	»
5200	»
5100	»
5000	»
4300	»
4100	»
4000	»
3900	»
3800	»
3700	»
3500	»
3400	»
3300	»
3200	»
3000	»
2800	»
2500	»
1800	»
1700	»
1500	»
1000	»
970	»
840	»
6000 Din	
5300	»
4800	»
4600	»
4200	»
4300	»
4000	»
4100	»
3600	»
3500	»
3000	»
2000	»
4400	»
6000 Din	
5000	»
4000	»
3500	»
3000	»
2500	»
2000	»
5000 Din	
4000	»
3900	»
3700	»
3600	»
3400	»
3500	»
2750	»
3500 Din	
3250	»
3200	»
3000	»
2250	»
2215	»
2100	»
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO UAJBOUil K V A M I I M
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t. d.
*
a;
Leta 1933.:
4	dediči	so	dobili	.	.	.	3000 Din
27 dedičev je dobilo	.	.	.	2750	»
3	dediči	so	dobili	.	.	.	1630	»
3	dediči	o	dobili	.	.	.	1500	»
Šele občni zbor dne 22. jan. 1930 je določil, da se naj prispeva za vsakega umrlega člana po 5 Din, kar se je pozneje tudi vršilo. V tem času bi se lahko Gostiln. Samopomoč še okrepila, če bi se zbrisalo vse malomarno plačuj oče članstvo in rigorozno iztirjalo zaostale prispevke. Ker se pa prispevki niso iztirjali radi obzirnosti napram članstvu, je hirala ustanova vedno dalje in dalje.
Pritožbe članstva so se množile in tudi občni zbori tedanjih gostiln, zadrug so se morali pogosto pečati s poslovanjem Gostiln. Samopomoči. Vsled stalnih protestov se je 11. julija vršila seja Gostiln. Samopomoči, kjer se je sklenilo sklicati meseca septembra izvanredni občni zbor v svrho reorganizacije Samopomoči. Hotelo se je namreč obvarovati razpad Samopomoči, to pa pi’edvsem radi onih članov, ki so leta in leta redno plačevali mesečne prispevke. Izvanredni občni zbor se je v resnici vršil 19. sept. 1933., kjer se je podalo izčrpno poročilo o stanju Gostiln. Sa-| mopomoči z mnenjem, da se le z ri-
i	goroznim postopanjem proti nevest-! nim članom in z zvišanjem številčnega stanja zdravega članstva do gotove starostne meje lahko reši to ustanovo, seveda, če bo banska uprava tudi spremembo pravil v predloženi obliki potrdila. Na tem občnem zboru je bilo podano tudi revizijsko poročilo sodnijskega revizorja g. Zajca. Vendar že na tem občnem zboru je obstojalo jako malo upanja, da bi sc morala Gostilničarska Samopomoč obdržati, kajti kot člani so obstali samo oni, ki so bili povečinoma v visoki starosti. Umrljivost je v primeru s stanjem članstva rasla od leta do leta, kar kaže, da se je vse mlajše in zdravo članstvo odtegnilo zavarovanju, dočim je bilo leta 1928. 41 smrtnih slučajev, leta 1929. 66 članov, 1930. 64 članov, 1931. 55 članov, 1932. 56 članov, čeprav je znašalo v tem letu število članstva komaj 873 članov in leta 1933. pri 648 članih celo 36 smrtnih slučajev. Nova uprava je tudi analizirala starostno dobo v septembru mesecu zavarovanega članstva in prišla do prepričanja, da se je mnogo članov zavarovalo zgolj iz špekulativnih namenov.
Tako opažamo, da je bilo v letu 7933. samo 5 članov v starosti od 20 do 30 let, 14 članov 30 do 40 let, 50 članov od 40 do 50 let, 116 članov 50 do 60 let, 129 članov od 60 do 70 let, 78 članov od 70 do 80 let, 19 članov od 80 do 90 let in 1 član od 90 do 100 let zavarovanih. Pri 7 članih pa ni bilo navedenih letnic.
Na podlagi zaključkov izvanredne-ga občnega zbora z dne 19. septembra 1933., kjer je bil izvoljen za predsednika g. Jelenič Jernej iz Ljubljane, je uprava nemudoma predložila kr. banski upravi spremembe pravil v potrditev in obenem pozvala vse gostilničarje Dravske banovine s posebnim razpisom k pristopu. Toda banska uprava ni potrdila pravil, temveč je s svojim dopisom VIII 5890/1 z dne 3. novembra 1933. zahtevala, da se tekom 3 mesecev spremeni sistem dokladnega kritja na si-
stem kapitalnega kritja. Nova uprava je začela takoj rigorozno izterja-vati potom sreskih načelstev zaostale prispevke in izključevati vse neredno plačujoče člane. Pri teh oblastvenih izterjatvah je uprava tudi ugotovila, da mnogo članov ni niti vedelo, da so zavarovani, ker so jih druge, nepoznane osebe prijavile v zavarovanje. Mnogo je bilo celo takih, ki so bili že v času zavarovanja pod sod-nijskim skrbstvom itd. Takoj po prejemu tega banskega odloka smo zaprosili na podlagi sklepa seje ekse-kutivnega odbora dne 12. novembra zavarovalnega matematika g. Ivo Laha, uradnika pri OUZD v Ljubljani, da sestavi načrt novega zavarovalnega osnutka, da se zadovolji zahtevi kr. banske uprave. Izdelani načrt smo razposlali vsemu članstvu in sklicali dne 19. decembra 1933. izvanredni občni zbor z namenom, da sklepa o prevedbi načina zavarovanja odnosno o likvidaciji Gost. Samopomoči. Na podlagi trimesečnega poslovanja smo ugotovili, da so biii vsi dobri nameni uprave zaman, kajti članstvo je padalo vedno bolj in bolj. Ustvarjenega nezaupanja ni bi-
lo	nič več mogoče popraviti. V septembru mesecu je plačalo komaj še 358 članov svoje prispevke in se je v tem mesecu prvič od obstoja Gostiln. Samopomoči tudi začela pravilno izplačevati posmrtnina. Dediči so namreč dobili le toliko, za kolikor slučajev je bilo plačanih po 5 Din. V oktobru meseca je padlo to število na 329 plačujočih članov, v novembru celo na 303 člane, v decembru do 19. decembra, ko se je sklenila likvidacija, pa samo 157 članov. Iz tega izhaja, da bi Samopomoč sama od sebe morala še tekom tega leta prestati, če ne bi uprava sklenila, da sama pozove članstvo, da likvidira to ustanovo, ker bi bil nadaljni obstoj edinole v škodo plačujočega članstva. Ko pa smo dobili še odlok banske uprave, s katerim je prepovedala pksekutivno izterjevanje potom upravnih oblasti, češ, da ni na zakonu osnovano, je bila usoda Samopomoči že zapečatena, ker bi se zaostali prispevki mogli izterjati le sodnij-skim potom. Na podlagi zaključka občnega zbora, da se zahteva likvidacija, je obvestila uprava kr. bansko upravo o tem sklepu, nakar je bil z odlokom VIII 3687/4 z dne 30. decembra 1933. postavljen za vladnega komisarja g. dr. Kukman Vladimir. Ko je kr. banska uprava razvidela iz poročila upravnega odbora Samopomoči, v kakšnem stanju se nahaja ta institucija, je s svojo odločbo VIII 109/3 z dne 26. januarja 1934. odredila razp.ust te ustanove, kar je bilo objavljeno v Službenem listu št. 9. z dne 31. jaunarja 1934. Takoj nato so se obustavile vse ru-bežni. Razpust je bil objavljen tudi v vseh dnevnikih Dravske banovine. Likvidacijski odbor je pokril le deloma obveznosti, posebno velik izdatek 5000 Din pa je bil za odvetnika, ker je bila Gostiln. Samopomoč tožena. Od premoženja ni ostalo ničesar in Gostilničarska Samopomoč je z dne
12.	marca prenehala obstojati.
Pri zaključku je treba omeniti, da je bila zamisel Samopomoči brez-dvoinno dobra, saj je ta ustanova izplačala tekom svojega obstoja 1,180.000 Din, kar kaže, da bi pri večji zavednosti članstva (tu leži
namreč glavna krivda) lahko še nadalje obstojala, tako pa je tudi njo zadela ista usoda, kakor že mnoge pomožne blagajne, ki so bile osnovane na dokladnem kritju.
Žigosanje sodov
Od Kontrole mer v Ljubljani smo prejeli sledeči dopis:
»V zadnjem času se množijo ovadbe zoper gostilničarje in trgovce z vinom, kateri uporabljajo v javnem prometu sode, s prekoračenimi uradnimi žigi.
Omenjene ovadbe izvirajo največ iz onih krajev, kateri go zelo oddaljeni od postaj za kontrolo sodov; kot srez Radovljica, Poljanska in Selška dolina (kateri imajo najbližji urad v-Kranju), nadalje srez Kamnik, ki ima najbližji urad v Ljubljani, precejšnji del Dolenjske od Višnje gore do Trebnjega, ki se poslužuje bodisi urada v Novem mestu ali pa v Ljubljani.
Logično je, da je mnogokrat vožnja sodov od takih, 20 do 30 in tudi več kilometrov oddaljenih krajev od urada združena z ogromnimi transportnimi stroški in zamudo časa.
Vsem tem oviram je odpomoči na ta način, da posameznik ali več lastnikov sodov v poljubnem kraju zaprosijo v skupni prošnji t u k. oddelek kontrole mer za preizkus sodov na licu mesta, katerega prosilci sporazumno sami določijo! Pogoji so:
1. Da je na razpolago za preizkus tehtnica nosilnosti 1000 kg, opremljena z veljavnim uradnim žigom.
2. Voda za polnjenje sodov bodisi iz vodovoda ali potoka.
3. Delavec, ki pomaga pri merjenju in žigosanju sodov.
4. Oglje za segrevanje uradnih žigov.
Prošnjo, kolkovano s 5 Din je vložiti na oddelek kontrole mer v Ljubljani, v kateri se prosilec zaveže, da izpolni vse pogoje po zgornjih točkah. Nadalje je navesti število vseh sodov (tudi s približno vsebino), kateri bi bili uradno za preizkusiti.
Po vložitvi prošnje oceni tuk. oddelek čas, potreben za preizkus v prošnji navedjenih sodov, nakar se pozove prosilca, da nakaže blagajni tuk. sreskega načelstva znesek za kritje potnih stroškov uradnika, ki izvrši uradni preizkus na licu mesta.
Te stroške prosilec sorazmerno porazdeli med vse lastnike preizkušenih sodov.
Dnevno se more uradno preizkusiti in žigosati 60 do 80 sodov, ako je dovolj močan dotok vode.«
Prednje navodilo pa ne velja samo za združenja na bivšem Kranjskem, ki podpadajo pod Kontrolo mer v Ljubljani, temevč tudi za vsa ostala gostilničarska združenja. Pristojbine za žigosanje smo itak naznačili v zadnjem »Gostilničarskem vestniku«, katere naj interesenti dobro prečita-jo. Priporočamo, da postopate posebno oni točilci, ki stanujete daleč od urada kontrole mer po nasvetu, katerega smo ravnokar priobčili.
Ker pa je še mnogim neznano, kako se šteje doba žigosanja in ker so tudi nekateri še pogrešnega mnenja, da traja žigosna doba le dve leti, sporočamo, da se ves čas od dneva, pa do konca leta, v katerem se je posoda žigosala, ne šteje v dobo žigosanja, temveč se prične šteti šele od
1.	januarja prihodnjega leta dalje. N. pr.: če pusti gostilničar žigosati sod dne 1. maja 1934, se ne šteje v dobo žigosanja čas od 1. maja 1934 do 1. januarja 1935, temveč šele od tega dneva dalje in traja do 31. decembra 1937. Iz tega se razvidi točno, da se štejejo v žigosno dobo 3 polna koledarska leta. Ves ostali čas pa je tedaj nameček in traja doba žigosanja za onega gostilničarja, ki pusti žigosati svoj sod že koncem januarja, skoraj štiri leta. Današnji predpisi so tedaj neprimerno boljši kot v prejšnjih časih.
Društva, ki bi naj vzgajala, se peča- j jo s prodajo alkoholnih pijač.
Neprestano nam prihajajo pritožbe, da podeljujejo obrtne oblasti po § 76 toč. 8 raznim društvom pravico točenja alkoholnih pijač v lastni režiji, vsled česar jim izdaja finančna direkcija na tej podlagi tudi točilne pravice. Društva, ki imajo le prosveten značaj, se bavijo tedaj s točenjem pijač izključno v pridobitne namene, ter prirejajo v svojih lokalih vedno več veselic, seveda predvsem ob takih dnevih, ko lahko računajo naprej z dobrim obiskom. Iz industrijskih krajev nam prihajajo poročila, da se vršijo zabave odnosno prireditve posebno v plačilnih dnevih delavstva in da celo uradniki podjetij, ki so člani posameznih društev, razvijajo živahno agitacijo, ki izvaja naravno pritisk na delavstvo, da obiskuje prireditve.
Ne samo, da je to nesocijalno, ker izžema iz delavstva na več ali manj viden odnosno občutljiv pritisk že itak skromen zaslužek, ampak škoduje tudi našemu obrtu, ker se mu s takim postopanjem privatnih oseb odnosno društev odvzema velik del že itak jako skrčenega konzuma. Gostilničar, posebno na deželi, vzdrži svoje obratovanje lahko le vsled tega, ker računa s sejmskimi dnevi in , pa z različnimi prireditvami, ter krije na tak način izgubo, ki jo je imel v poslovno - slabih dnevih. Društva nimajo nikakega rizika, ker priredijo veselico, kadar se jim vzljubi in samo tedaj, ko lahko že naprej računajo skoraj s točno določenim izkupičkom.
Našemu gostilniškemu podjetniku, ki je obremenjen za svoje obratovanje z velikimi in raznimi davščinami ter taksami, se sploh ne dovoljuje več veselic in zabav, pač pa so društva vsestransko favorizirana. Naravno, da se boji članstvo proti temu protestirati, ker se ga takoj obdolži, da je današnjemu stanju nasprotnega mišljenja, čeprav so v večini slučajih ravno gostilničarji največji poborniki in podpiratelji vseh kulturnih društev. Zato ni menda preveč, če prosimo društva, da naj se ozirajo na gostilničarja, ki spravi z različnimi dajatvami marsikatero društvo iz zagate.
Na podlagi teh pritožb je zvezna uprava napravila potom Državne zveze in Zbornice TOI predstavko pod št. 278 z dne 14. febniarja in prejela istim potom ravnokar rešitev kr. banske uprave VIII No. 1235/1 z dne
17.	aprila 1934.
Vedno pogosteje prihajajo pritožbe, da podeljujejo obrtne oblasti po § 76, toč. 8 sokolskim, gasilskim, športnim in drugim društvom pravico točenja alkoholnih pijač v lastni režiji, radi česar jim izdaja finančna direkcija tudi točilne pravice.
Vsled tega se opozarjajo vsa sres-ka in mestna načelstva, kakor tudi sreska izpostava v Škofji Loki na določbe § 9. obrtnega zakona, po katerih smejo pravne osebe (društva) izvrševati gostilniški obrt samo v okvirju svojih pravil in da morajo ža izvrševanje tega obrta imeti usposobljenega poslovodjo, ter je izdajati taka dovolila po § 76., odst. 8 obrtnega zakona.
Ako si pa društvo ne more ali noče pridobiti dovolitve, tedaj naj se ev. uporablja določba § 132 odst. 3 obrt. zak., glasom katerega lahko imajo gostilničarji na področju občine več pomožnih lokalov, vendar je za vsakega potrebna posebna odobritev pristojnega sreskega načelstva. Na podlagi te rešitve smejo tedaj vsa društva točiti pijače in prodajati jedila pri svojih veselicah le potom gostil-
ničarja ali pa mora gostilničar zaprositi za podružnico, ki jo namesti
v	društvenih domovih.
Upamo, da bodo sedaj prestale pritožbe, glede poseganja društev v našo obrt.
Razno
Zbornične takse za izdajo dovolil.
Sporočamo, da znašajo zbornične takse, za izdajo potrdil in sicer:
a) za hotele, kavarne in au-tomate....................... 500 Din
b) za restavracije .... 300 » in za ostale gostinske obrate 200 »
Pri otvarjanju podružnic na zborničnem področju nahajajočih se podjetij in ob postavitvi poslovodje se pobere polovična taksa. Opozarjamo, da Zbornica ne izdaja potrdil in listin brez predhodnega plačila taks.
Oprostitev plačevanja taks na prošnje za predstavke. Naša združenja so bila svoječasno oproščena od strani finančnega ministrstva plačevanja taks na prošnje in predstavke, ter so morala pritisniti tudi štampiljko s točno označbo predmetnega rešenja. Po sedanjem razpisu ministra financ št. 29.111/11 z dne 13. aprila je ta oprostitev prestala z dne 30. aprila in naj se vsled tega nič več ne opremlja prošnje odnosno predstavke z navedenimi štampiljkami. Kakor poročamo itak na drugem mestu, so vse take predstavke združenj, ki se delajo v interesu javnih poslov v smislu čl. 5., toč. 4. taksnega zakona, oproščene kolkovanja.
Točilna pravica za točenje alkoholnih pijač na sejmih in cerkvenih slavnostih. Ministrstvo financ je izdalo glede podeljevanja točilne pravice za točenje pijač na sejmih in cerkvenih slavnostih sledeče tolmačenje: »Osebe, ki nimajo stalnega gostilniškega obrta, plačajo za slučaj točenja na sejmih in cerkvenih slavnostih ali drugih prilikah točilno takso iz tar. br. 62 taksne tarife (torej one točilne takse, kakor ostali gostilničarji). ■ Pavšalno trošarino pa plačajo za ono dvomesečje, v katerem vršijo točenje pijač. Točilna pravica pa se izda samo tedaj, če ima prosilec dovolilo od strani obrtne oblasti. Oni točilci alkoholnih pijač, ki pa vršijo stalno gostilničarsko obrt in plačajo točilno takso in pavšalno trošarino na vino in žganje, morajo ravno tako finančni oblasti prijaviti, da želijo točiti pijače na sejmih in cerkvenih slavnostih. Finančna uprava uvede v stalnem dovolilu za gostilničarsko obrt dostavek, da ima toči-lec alkoholnih pijač pravico za točenje pijač na sejmih in cerkvenih slavnostih-. Za to posebno dovolilo finančne uprave točilci ne plačajo posebne točilne takse, temveč se njihova dosedanja točilna taksa poveča sorazmerno napram povečanemu prometu alkoholnih pijač. Opozarjamo pa, da morajo tudi taki točilci, torej oni, ki vršijo stalno gostilniški obrt, zaprositi za take slučaje za posebno dovolilo sreskega načelstva.«
Ali mora gostilničar prijaviti svojo hčer ali sina, ki sta vpisana pri združenju kot vajenca pri Okrožnem
i	uradu za zavarovanje delavcev? So-! rodstven*e zveze med delodajalcem in uslužbencem niso merodajne za presojo, ali obstoja zavarovalna obveznost v smislu zakona o zavarovanju delavcev. Po § 3. cit., zakona so podvrženi zavarovanju vsi, ki na temelju kakšnegakoli službenega razmerja dajejo svojo telesno ali umsko delovno moč v najem. Podvrženi so zavarovanju tudi vajenci, praktikanti in osebe, ki vsled svoje neizvežba-nosti ne dobivajo nobene plače ali pa jo dobivajo manjšo, kakor je običajna. Gostilničar tedaj, ki je sklenil s
svojim sinom ali hčerjo vajeniško ali pomočniško razmerje, ki ga je po predpisih prijavil tudi pri pristojni obrtni zadrugi, je nedvomno dolžan, da prijavi sina oz. hčer za slučaj bolezni in nezgode v zavarovanje. Seveda ni tega dolžan, če je sklenil le fingirano vajeniško ali pomočniško razmerje, t. j., če sin ali hčerka v resnici ne opravljata redno nobenih poslov, ki so v zvezi z gostilniško obrtjo. Tako pojasnilo smo dobili od ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, (št. 566.)
Davčna plačila dravske banovine.
Lani je bilo radi ostrejše davčne prakse plačanih v dravski banovini 220.9 milijonov Din neposrednih davkov nasproti 182.4 milj. dinarjev v predlanskem letu. Povprečna davčna obremenitev na glavo prebivalca je znašala v vsej državi 145.— Din, v dravski banovini pa 198 Din. Višja je davčna obremenitev na prebivalca le še v Beogradu ter v dunavski banovini.
Pridelek vina v Nemčiji v letu
1933.	Nemčija je pridelala v letu 1933. 1.8 milj. hi v vrednosti od 103 milj. mark.
Nova zveza gostilničarskih obrti v Vel. Bečkereku. Za področje Zbornice v Vel. Bečkereku se je osnovala nova zveza gostilničarskih združenj, h kateri pripadajo združenja Vel. Bečkerek, Vel. Kikinda, Vršac, Bela Crkev, Kovačiča in Novi Bečej. Zveza je pristopila kot član k Državni zvezi.
Gostilničarji v Sarajevu so ostro protestirali proti otvoritvi različnih narodnih kuhinj in privatnih prenočišč.
Znižanje cen električni razsvetlja-
vi	in vodarine. Državna zveza v Beogradu je naslovila na ministrstvo trgovine in industrije prošnjo, da naj preko banskih uprav deluje na občinske odbore, da znižajo cene električnemu toku za razsveltjavo in vodarino gostilniškim obratom. Ministrstvo trgovine in industrije je s svojim dopisom br. 11.475 z dne 21. aprila t. 1. obvestilo našo centralo, da je pozvalo vse banske uprave, da izdejstvujejo znižanje cen razsvetljavi in vodarini za gostilničarske obrate.
Stalno omizje. V nekem nemškem časopisu smo čitali, da je stalno omizje gotova miza v gotovem kotu gotovega lokala, kjer se zbirajo gotove osebe ob gotovem času, da popijejo gotove količine gotove pijače in da v gotovem času odidejo v gotovem razpoloženju domov, kjer jih pričakujejo gotove osebe z gotovimi pripravami.
Podpirajte svoje glasilo!
Najdražje vino na svetu. Tako vino je pil leta 1875. kralj virtember-ški. V njegovem gradu je imel 240 steklenic vina, ki je bilo 250 let staro. Nakupna cena z obrestmi je znašala za navedenih 240 steklenic nič manj kot 200 milijonov dinarjev.
Vinotoči pod vejo. Stojimo pred sezono vinotočev pod vejo. O tem smo že mnogo pisali in bilo je neštetih ostrih resolucij, ker so to pravico manjših vinogradnikov izkoriščale take osebe, ki ne bi smele po banovinski uredbi za izdajanje pooblastil za točenje lastnega pridelka nikdar dobiti to ugodnost. Na žalost opažamo, da se te pravice ne poslužujejo majhni vinogradniki, ki se preživljajo od svojega vinograda, temveč izkoriščajo to pravico osebes ki jim je dohodek od vinograda le postranski zaslužek in nakopičenje njihovega bogastva. Tako opažamo, da se potegujejo za to pravico graščaki in razna druga fevdalna gospoda, bogati trgovci, veleposestniki, nadalje tudi osebe svobodnega poklica. Predvsem prednjači v tem okolica Maribora in pa ves okoliš Slovenskih goric, ter vinorodni okraji na Dolenjskem. Go-stilničarstvo dravske banovine mora odločno vztrajati na tem, da se vsakdo drži predpisov, ki jih je banska uprava izdala v pogledu izdajanja dovolil za vinotoče po prejšnjem
P A R K E f E
vseh vrst iz slavonske in domače hrastovine nudi že od Din 40'— naprej
'JUCOPARKET' D-zoz
l J U B 1 J A N A. SEtENBIIRCfi VA 1
z Vinogradniškim društvom dravske banovine. Vemo, da si je banska uprava pridržala dovoliti v izjemnih slučajih točenje lastnega pridelka tudi drugim osebam, ki ne pridejo po navedeni uredbi v poštev, vendar smo prepričani, da te izjeme nikakor ne morejo veljati n. pr. za nekega mesarskega obrtnika iz Slovenskih goric, ki proda v tednu več kot 2000 kg mesa, pa se vkljub temu poteguje za vinotoč pod vejo, češ, da ga bo lahko dobil, ker ima sorodstvo v Ljubljani. Če bi bile namreč izjeme tako pogoste, kakor si jih žele neopravičenci, potem bi uredba zgubila vso veljavnost in uničilo bi se merilo, po katerem morajo upravne oblasti presojati prošnje za točenje lastnega pridelka. Z eno besedo, uredba bi postala brezpredmetna. Imeti je treba pred očmi položaj onega gostilničarja, ki preživlja sebe in svojo družino izključno le od gostilničarskega obrta in plača velike davke in različne takse, ne more pa dobiti nobenega postranskega zaslužka. Treba je tedaj tudi tukaj ukiniti šušmarstvo, ki se je pri nas zadnje čase jako hudo razpaslo.
Mednarodni hotelirski kongres v Berlinu. Internationaler Hotelbe-sitzer-Verein, Union internationale hoteliere v Kolnu priredi dne 3. do G. oktobra letošnjega leta hotelirski kongres v Berlinu, na katerega vabi tem potom vse svoje člane. To društvo šteje v 40 državah 1700 članov. Na tem kongresu bo predavalo okoli 20 hotelirskih strokovnjakov, ki se bodo bavili z vsemi hotelirskimi in tu j sko-prometnimi vprašanji.
Ljubljanski velesejem. Ljubljanski spomladanski velesejem se vrši od 30. maja do 10. junija 1934., kjer bodo razstavljeni predmeti strojne in kovinske industriji, fine mehanike, radio in elektrotehnike, nadalje razsvetljava, kurjava, automobili, motorna kolesa, bicikli, vozovi, šport, poljedelski stroji, poljedelsko orodje, mlini, pohištvo, pletarstvo, ščetar-stvo, konfekcija, klobučarstvo, čip-karstvo, usnje, krznarstvo, papir, pisarniške potrebščine, kemična in živilska industrija, stavbarstvo, glaz-bila, steklo, porcelan, keramika in drugo. Za velesejem bo tudi znižana vožnja po železnicah.
Kdo uporablja največ železnico.
Povprečno vzeto uporabi Italijan petkrat, Avstrijec 14-krat, Francoz 19-krat, Anglež 27-krat, Švicar 28-krat, Belgijec in Nemec 29-krat v letu železnico.
Po novem zakonu se bo moral pri nas vsak moški, predno stopi v zakon, dati zdravniško preiskati, če ni spolno bolan. Vse javne hiše, katerih je še mnogo v južni Srbiji, se odpravijo.
Tujski promet v Dravski banovini
je bil v 1. 1933. zadovoljujoč. V raznih krajih naše banovine je bilo v tem letu 160.000 gostov, ki so imeli 800.000 nočnin. Ako se računa, da je vsak
gost potrošil dnevno 60 dinarjev, je tujski promet prinesel naši banovini preko 50 milijonov dinarjev dohodkov.
K e g I j e
Krogle
izdeluje v vseh debelostih iz prvovrstnega amerikanskega lesa, kakor tudi vse v to stroko spadajoče predmete po najnižji ceni
Fr. Rojina
strugarstvo
Ljubljana
Kolodvorska ul. 8
Za vkuhavanje sadja in sočivja so najboljši
VVeckovi
kozarci in aparati
Jedilno orodje, kuhinjsko posodo, pristni malinovec, rriiniralne vode, kavo, riž kupujte pri
Jus. Jagodič
Celje
Glavni trg 14	Gubčeva	ul.	2
Hed. Sare
Ivan Javornik
Ljubljana, Selenbtipgova ulica S
Priporoča bogato zalogo platna, Sifonov, namiznih garntur, brisač, robcev in I trikotaž.	I
Nevestine opreme odpriproste do najfinejše izdelave
Pralnica in likalnica
LUDVIK ŠTRUKELJ
Špecijalni atelje za splošno črkoslikarstvo
LJUBLJANA
Miklošičeva c. 16 - Dalmatinova ul. 10
Izdeluje: steklene, pločevinaste, lesene in platnene napisne table. Kovinaste, lesene, steklene, mavčne, celulozne in papirnate črke. Električne, svetlobne reklame (transparenti). Napisi1 na zid itd. Naročila sprejema in izvršuje za ^ vso državo.
mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suheg-a mesa
LASTNU IZDELKI IN MODERNA HlADItNICA
Telefon 2703 - 3157	LJUBLJANA,	DOMOBRANSKA	C.	7
STOJNICA ŠOLSKI DREVORED poleg Zmajskega mostu, PODRUŽNICA WOLFOVA UL. 12
lfina
domača in dalmatinska
Črno vino posebne kvalitete
za križanje kislih vin
nudi v vsaki množini
P. Matkovič in Gomp., Celje
Vzoroi na razpolago!
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
Ceniki na razpolago!
priporoča specerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telefon št. 26-66
Potrebščine za vse panoge športa
tenis, planinarenje, logorovanje nogomet, odbojko, plng-pong lahko atletiko
v n a j večji izbiri pri
ALPINA« LJUBLJANA
---------- TYRŠEVA	CESTA	7
99
ALOJZIJ PAtlfCHIN
LJUBLJANA
WOIfOVA ULICA 6
O N 31-96
nudi iz svoje velike zaloge stekla in porcelana nabavo vsakovrstne posode za restavracije in gostilne po najnižjih cenah. — Velika je tudi izbira cenenih jedilnih, kavnih ter čajnih garnitur. Prevzema razna steklarska dela.
Dober nasvet in dober prijatelj sta zlata vredna
Svetujemo Vam, da si nabavite tkanine za pralne in svilene obleke, moške štofe, šifone za perilo, namizne prte in prtiče
pri tvrdki
Žlender, Ljubljana
Mestni ts*g 22
GOSTILNIČARJI!
Prte za vrt in salon, servijete, brisalke itd. ter manufakturo sploh in največjo zalogo pristnih
ANGLEŠKIH KAMGARNOV
za fine in trpežne obleke nudi v ogromni izbiri in najceneje
NOVAK - LJUBLJANA
PRI NUNSKI CERKVI
IRG 15
S I R SALA
in vsakovrstne ostale delikatese, odlično praženo kavo iz lastne pražarne, Špecerijsko blago vseh vrst zelo ugodno pri tvrdki
Anton Fazarinc
Celje
(Poleg Ljudske posojilnice)
TISKARNA ANDREJ SEVER
MOSTE
se pripororoča za razne tiskovine po zmernih cenah
KDOR
želi kupiti ali prodati dobro ohranjene predmete kot šivalne, pisalne, pletilne in druge stroje, klavirje, gramofone, radio-aparate in druga glazbila, kolesa, otroške vozičke, pohištvo: kompl. spalnice in jedilnice, gospodinjske in starinske predmete naj vpraša tvrdko
,PROMET1
Ljubljana,
(nasproti
Napoleonov ti»g 7
Križevniške cerkve)
Prvovrsten naraven
MALINOVEC
in druge sadne soke, marmelade, esence za rum in likerje kupite najugodneje pri tvrdki Potnik in drug d. z o. z.
Ljubljana, Metelkova 13
Telefon 21—10
Izposojamo ploiče in gramofone
za malo odškodnino
„ELEKTR0T0N“
Aleksandrova c. 4 — Gajeva 5
Prehod »Nebotičnik«
Franc Zangger
Celje
Ustanovljeno 1. 1859. Priporoča svoje likerje in pristno domače žganje
SIR - SALAME
I V A N L. U H L E It
Najcenejši izvor za nakup sira, salam, kakor ostalega provijanta za turiste, izletnike itd. Gostilničarji engros cene,
L. UHLER, trgovina z delikatesami
Maribor, Glavni trg 14 (Rotovška hiša)
Štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. v Mariboru
MELJSKA CESTA 10
Telefon interurban 2930
priporoča cenjenim gostilničarjem, kavarnarjem in hotelirjem pristna štajerska vina vseh vrst po ugodnih cenah in plačilnih pogojih.
Poštno čekovni račun 13238
HOTELIRJI!
GOSTILNIČARJI!
Kupite Steklenino porcelan VSO kuhinjsko posodo ter pribor
B. ŽILIC železnina, porcelan, steklenina LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 11 (poleg Figovca)
m
pri tvrdki
Kdoi» ne pozna kletarstva, ne razume vinskega zakona!
‘P———————■■■■————
Izfila je težko pričakovana, že davno nujno potrebna, prekoristna knjiga „Vinski zakon in kletarski vedež"
z najvažnejšimi, toCnimi navodili za pravilno vinsko gospodarstvo s kletarstvom. Druga predelana in pomnožena izdaja. 226 strani. V celo platno trdo vezana s poštnino
vred 50 Uia.
Za slovenščine nevešče interesente v nemškem prevodu brošura (62 strani): „Das jugos!awische Weingesetz“
Preis — einschlieBlich Postporto — 16 Din.
Obojje v samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Položnice — čekovni račun št. 16.086 — so na razpolago.
Nabava se poplača stotero v najkrajšem času, zato z njo ne odlašaj 1
TELEFON 2573
CENTRALNA
TINARNA
LJUBLJANA ♦ FRANK0PANSKA UL. 11 * ŠIŠKA
PRIPOROČA SVOJA PRVOVRSTNA, ZAJAMČENO PRISTNA VINA
ZMERNE C E N E I TOČNA POSTREŽBA
■
■
B
B
B
a
Pi
s?
a
B
m
m
R
B
faBMHKHIfiMBSIBBMGiSIliBBaBEBtSHeSHMIB
■
B
H
B
E
B
3
B
B
P
■
K
a
■
B
K.
13
18
131
k
B
■
e
a
F
■
B
II
■
H
G
M
n
m
a
a
is
c
; Ljubljana, Laško In Maribor :
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna ..UNION
Ljubljana, Laško in Maribor =
Ci
Za uredništvo: Cetina Milan, Celje. -
Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Bernardi Drago, Celje. Za Zvezno tiskarno v Celju: Cetina Milan, Celje.