5 Kustodiat za nevretenčarje Department of Invertebrate Zoology Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič 1 Izvleček Tradicija  prikazovanja  nevretenčarskega  gradiva  sega  v čas same ustanovitve  prvega  muzeja  na Slovenskem, Kranjskega deželnega muzeja, saj je bila med ustanovnimi zbirkami tudi Hohenwartova zbirka konhilij, kmalu  pa se ji je pridružila  tudi  Schmidtova entomološka zbirka .  V tistem  času  so vse gradivo,  ki ga  je hranil  muzej, razstavljali  in šele  kasneje  so začele  nastajati  študijske zbirke, ki so shranjene v depojih . V pričujočem delu  podajamo  kratek  pregled  zgodovine  od leta  1944 do danes  in kustosov  delujočih  na  oddelku,  ki ga  danes  imenujemo Kustodiat za nevretenčarje .  Sledi  pregled  zbirk  in  njihovih  avtorjev  ter  predstavitev  tehniške  dediščine,  ki jo  hranimo  na  kustodiatu .  Nadaljujemo  s  pregledom  izbranih  stalnih  in občasnih razstav  ter  vitrin  četrtletij,  preko katerih  javnosti  prikazujemo  biotsko  pestrost  in kulturno  dediščino nevretenčarskega  izvora .  Prispevek za - ključujemo  s pregledom  znanstveno  raziskovalne  dejavnosti,  znanstvene  periodike  in spletnih  predstavitev, ki jih urejamo . Zbirke Kustodiata za nevretenčarje  obsegajo 823 . 624  inventarnih  enot,  ki  predstavljajo  temeljno  raziskovalno  infrastrukturo  in edinstveno  slovensko  kulturno  dediščino  naravnega  izvora .  Kot  take  imajo neprecenljivo  kulturno  zgodovinsko  vrednost .  Naše poslanstvo  je zbirke  ustrezno  ohranjati,  dopolnjevati  in pridobivati  nove, ki pa je zaradi  neustreznih  prostorskih  pogojev in kadrovske  podhranjenosti  ogroženo,  razvoj  kustodiata  v  smislu širjenja  zbirk  in  znanstveno-raziskovalnega dela pa v veliki meri onemogočen . Ključne besede:  Prirodoslovni  muzej  Slovenije, muzejsko  naravoslovje,  nevretenčarji,  zgodovina, kustosi, zbirke, tehniška dediščina, razstave, elektronski mediji Abstract The tradition  of exhibiting  invertebrate  material  dates  back to the founding  of the first  museum in Slovenia,  the  Carniolan Provincial Museum, as Hohenwart's Malacology Collection was one of the  founding  collections  and  Schmidt's Entomological Collection was added  soon  after .  At  that  time, all  the  material  kept  by the  museum  was  exhibited,  and  it  was  only  later  that  the scientific collections were created and kept in repositories . In this  paper we give a brief  overview  of the  history  from 1944 to  the  present  and  of the  curators  working  in what  we now  call  the  Department of Invertebrate Zoology .  This is followed  by an overview  of the  collections  and  presentations  of their  authors  as well  as the  technical  1 Prirodoslovni muzej Slovenije / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, Slovenija,   ttrilar@pms-lj . si (Tomi Trilar),  agogala@pms-lj . si (Andrej Gogala),  tknapic@pms-lj . si (Tea Knapič) 6 SCOPOLIA No 103 – 2022 heritage  we hold  in the  Department .  It  continues  with  an overview  of selected  permanent  and  occasional  exhibitions  and  display  cases of the  quarters,  through  which  we present  the  biodi- versity  and  cultural  heritage  of  invertebrate  origin  to  the  public .  The article  concludes  with  an  owereview  of the  scientific  research  activities,  scientific  periodicals  and  online  media that  we  publish . The collections  of  the  Department of Invertebrate Zoology include  823,624 inventory  units,  which  represent  the  basic research  infrastructure  and  the  unique  Slovenian  cultural  heritage  of  natural  origin  and  have an invaluable  cultural  and  historical  value .  Our  task  is to  adequately  preserve,  complement  and acquire  new collections .  This  task  is  jeopardised  by  inadequate  spatial  conditions  and  lack  of personnel,  and  the  development  of the  Department  in terms  of  expansion of the collections and scientific research is largely prevented . Key words: Slovenian  Museum of  Natural  History,  Museum of  Natural  Science,  Invertebra - ta, history, curators, collections, exhibitions, electronic media 7 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Vsebina 1. Uvod   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 2. Iz zgodovine Kustodiata za nevretenčarje   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 3. Kustosi   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 4. Zbirke nevretenčarjev   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 4.1. Zgodovinske zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Hohenwartova zbirka konhilij    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Schmidtova entomološka zbirka    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Robičeva entomološka zbirka    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Stussinerjeva entomološka zbirka   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Staudacherjeva entomološka zbirka    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Zbirka skakačev (Collembola) Frana Kosa    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  24 Študijska zbirka pajkov (Aranea) Antona Polenca    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 4.2. Neaktivne študijske zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Stara študijska zbirka konhilij (Mollusca)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Zbirka metuljev (Lepidoptera) Ivana Hafnerja    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Gspanova zbirka hroščev (Coleoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Rakovčeva zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Vrančičeva zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Cvetkova zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Dobovškova zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Zbirka metuljev (Lepidoptera) Matèja Hafnerja    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Peyerjeva zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Usova zbirka ravnokrilcev (Orthoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Jaegrova zbirka kožekrilcev (Hymenoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  34 Michelijeva zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Furlanova entomološka zbirka   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Lesarjeva zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Tonklijeva zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Černilova zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Chvatalova zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Nikitenkova zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Predovnikova zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Kmeclova zbirka metuljev (Lepidoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 4.3. Aktivne študijske zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  39 Zbirka nesortiranih entomoloških vzorcev    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  39 Študijska zbirka vrbnic (Plecoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  39 Študijska zbirka vodnih muh poplesovalk (Diptera: Empididae)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  40 Študijska zbirka čebel in drugih kožekrilcev    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  41 8 SCOPOLIA No 103 – 2022 Osrednja slovenska zbirka stenic (Heteroptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  42 Študijska zbirka škržadov (Cicadidae) Evrope in Orientalne regije    . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  43 Krušnikova zbirka mladoletnic (Trichoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  44 Študijska zbirka pajkov (Aranea)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  44 Osrednja slovenska zbirka hroščev (Coleoptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  44 Študijska zbirka muh kožuharic (Diptera: Hippoboscidae)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  46 Študijska zbirka klopov (Ixodidae et Argasidae)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  47 Osrednja študijska zbirka bolh (Siphonaptera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  47 Študijska zbirka perojedov (Ischnocera) in tekutov (Ambylcera)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  48 Študijska zbirka uši (Anoplura)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Zbirka ektoparazitskih žuželk    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Osrednja zbirka metuljev (Lepidoptera) Slovenije    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Študijska zoološka zbirka Oddelka za biologijo Biotehniške   fakultete Univerze v Ljubljani    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 Zbirka hroščev (Coleoptera) Egona Pretnarja Biološkega inštituta   Jovana Hadžija ZRC SAZU    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 Zbirka hroščev (Coleoptera) Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU    . . . . . . . . . . 53 Zbirka mehkužcev (Mollusca) Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU    . . . . . . . . . 53 Malakološka zbirka (Mollusca) Franceta Velkovrha    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Mršićeva študijska zbirka deževnikov (Lumbricidae)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Mršićeva študijska zbirka dvojnonog (Diplopoda)    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 Študijska zbirka ceponožnih rakov (Copepoda) in vodnih bolh (Cladocera)    . . . . . . . . . . . . 57 Slovenski arhiv živalskih zvokov    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 5. Tehniška dediščina   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  59 Regnov fonoskop    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 6. Razstavna dejavnost in pedagoška dejavnost   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 6.1. Stalne razstave   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Zbirka žuželk Ferdinanda J . Schmidta   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Hohenwartova zbirka konhilij    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Nastanek entomološke zbirke   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  64 Čudovita raznolikost žuželk    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  64 6.2. Občasne razstave in vitrine četrtletja   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 Pajki, njihove mreže in strupi    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Metulji tujih dežel    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Entomologija na Slovenskem   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Gospodarski pomen žuželk    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Entomologia  Slovenica   .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  68 Iz raziskovanja zunanjih zajedavcev    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  69 Narava Slovenije   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  69 Narava Slovenije: Istra in Kras   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  69 Narava Slovenije: Ljubljansko barje in Iška   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  69 Narava Slovenije: Mura in Prekmurje   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Narava Slovenije: Alpe    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 9 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Največja zbirka mehkužcev na Slovenskem, malakološka zbirka Franceta Velkovrha  .  .  .  .  .  70 Majhni a pomembni – Ogroženi hrošči evropskega varstvenega pomena v Sloveniji    . . . . . 71 V spomin Savu Brelihu    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 6.3. Pedagoška in andragoška dejavnost   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 7. Znanstveno raziskovalna in publicistična dejavnost   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 7.1. Znanstveno raziskovalna dejavnost   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 7.2. Periodika   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Acta entomologica slovenica    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Illiesia   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 7.3. Spletne predstavitve   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Imenik slovenskih imen nevretenčarjev    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Stenice  Slovenije    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Divje čebele v Sloveniji    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 8. Zaključek   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Zahvale   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  79 Povzetek   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  79 Summary   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Okrajšave ustanov / Abbreviations of Institutions  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  .  81 V besedilu omenjene publikacije    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Razstavni katalogi v besedilu omenjenih razstav    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Literatura / References   . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .  84 Elektonski viri (e-viri) / Electronic resources    . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 10 SCOPOLIA No 103 – 2022 1. Uvod Izraz  nevretenčarji  (Invertebrata)  v zoologiji  označuje  večcelične  živali,  ki nimajo  iz vretenc  sestavljene  hrbtenice .  Skupina obsega okrog  97 % vseh živalskih  vrst,  to  so vse živali  razen  vretenčarjev  (Vertebrata),  h katerim  prištevamo  obloustke,  ribe, plazilce,  dvoživke,  ptice in  sesalce .  Med nevretenčarje  sodita  še dve poddebli  strunarjev  (Chordata),  plaščarji  (Tunicata)  in  brezglavci  (Cephalochordata),  ki imajo hrbtno  struno,  a ta  še ni oblikovana  v pravo  hrbtenico .  Ker  tudi  prej  omenjeni  vretenčarji  sodijo  med strunarje,  so nevretenčarji  v filogenetskem  smislu  nenaravna (parafiletska) skupina, ki je v sodobni taksonomiji neveljavna . Kustodiat za nevretenčarje Prirodoslovnega muzeja Slovenije raziskuje, ugotavlja, evidentira, dokumentira, vrednoti in znanstveno raziskuje nevretenčarje in kulturno dediščino  ki  je  povezana  z njimi,  dopolnjuje  in  varuje  zbirke nevretenčarjev,  ter  s  pomočjo  razstav,  predavanj,  publikacij  in drugih  medijev predstavlja  javnosti  sistematiko,  favnistiko,  ekologijo  in naravovarstvo  nevretenčarjev .  V okviru  Kustodiata  za nevretenčarje  deluje  tudi  Slovenski arhiv živalskih zvokov . Temeljno  poslanstvo  Kustodiata za nevretenčarje je delo z zbirkami, od varovanja zbirk, ki so nam jih zaupali  predhodniki,  do  njihovega  urejanja  in v novejšem času inventarizacije  in di- gitalizacije .  Poleg  tega  kustosi  z raziskovalnim  delom pridobivajo  novo gradivo  in dopolnju - jejo študijske  zbirke  skupin nevretenčarjev,  s katerimi  se raziskovalno  ukvarjajo .  V skladu  z  inventuro  konec  decembra  2021 Kustodiat za nevretenčarje hrani  51 nevretenčarskih  zbirk,  v  katerih je evidentiranih 823 . 624 inventarnih enot . Drugi  vidik našega  poslanstva  je predstavljanje  biodiverzitete  in kulturne  dediščine  nevre - tenčarskega  izvora  obiskovalcem  muzeja in tudi  širše v obliki  razstav,  vodstev  po razstavah,  predavanj, člankov, knjig in elektronskih medijev . 2. Iz zgodovine Kustodiata za nevretenčarje Zgodovina  današnjega  Prirodoslovnega  muzeja Slovenije  sega dve  stoletji  v  preteklost .  Predhodnik  muzeja  je bil  ustanovljen  kot  Kranjski stanovski muzej leta  1821 (15 . oktobra  1821 s  sklepom  Deželnih  stanov  Kranjske)  in se je leta  1826 preimenoval  v Deželni muzej za Kranjsko (8 .  junija  1826 s potrditvijo  tedanje  vlade) .  Že med  ustanovitelji  je bil prisoten  naravoslovec,  zbiralec  in prvi  vodja  muzeja  grof  Franc  Jožef  Hanibal  Hohenwart  (1771–1844) in zato  ni čudno,  da  so že  v prvi  javni  muzejski predstavitvi  leta  1831 prevladovali  naravoslovni  eksponati,  kot  so  primerki  iz zbirk  mineralov  Žige Zoisa (1747–1819) in konhilij  grofa  Hohenwarta .  Muzej  se je  leta  1882 preimenoval  v Kranjski deželni muzej - Rudolfinum .  Kljub  večnim finančnim  stiskam  je muzeju leta  1888 uspelo  pridobiti  novo  stavbo  in se tudi  ob pomoči  naravoslovja  utiriti  kot  prepoznavna  znanstvena,  raziskovalna  in izobraževalna  ustanova .  Ko je muzej preživel  težko  obdobje  prve svetovne  vojne,  se je leta  1921 preimenoval  v Narodni muzej v Ljubljani .  V letu  1923 se je osamosvojil  Etnografski muzej, 8 .  maja 1944 pa se je prvotno  skupni muzej razdelil  v dve samostojni ustanovi: Kulturno zgodovinski muzej v Ljubljani in Prirodoslovni muzej v Ljubljani (dekret  pokrajinske  uprave  v Ljubljani  št . 5370/1,  8 . maja  1944) (Križnar 2021) .  Skozi  različna  obdobja  muzeja so se na mestih muzejskih naravoslovcev  menjali  mnogi izkušeni  in  vsestranski  naravoslovci  od  Henrika  Freyerja  (1802–1866), Karla  Dežmana  (1821–1889), Frana  Dobovška (1876–1915), Gvidona Sajovica (1883–1920) do Frana Kosa (1885–1956) . 26 .  oktobra  1944, kmalu  po osamosvojitvi  Prirodoslovnega  muzeja v Ljubljani,  je general  Rupnik, upravitelj  Ljubljanske  pokrajine,  izdal  odredbo  o razvojnem  in delovnem  programu  Prirodoslovnega  muzeja v Ljubljani  (Kos 1944a) .  V njej  odreja,  naj  se postopno,  glede  na raz - 11 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology položljive  prostore,  osebje in finančna  sredstva,  ustanovi  pet oddelkov  muzeja, posvetovalna  skupina  za  varstvo  narave,  glasilo  Prirodoslovna  izvestja  ter  vodstva  po muzeju in predavanja .  Med predvidenimi oddelki  je  bil tudi  Oddelek za sistematično in uporabno entomologijo .  Ukvarjal  naj  bi se z določevanjem,  delom  na  terenu,  razstavljanjem  in s škodljivci  v gozdarstvu,  kmetijstvu  in lesarstvu  (Kos 1944a; Činč Juhant 2021) .  V muzeju pa tedaj  poleg  ravnatelja  Frana  Kosa  še ni bilo  redno  zaposlenega  entomologa .  V njem je deloval  le  Alfonz  Gspan (1878– 1963), upokojeni  višji finančni  svetnik .  Ljubiteljsko  se je ukvarjal  s hrošči  in je v muzeju  uredil  veliko  zbirko  hroščev  z  64 . 537 primerki  (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d), ter  sestavil   kartoteko  hroščev  slovenskega  ozemlja  in zbral  obsežen herbarij  (Stanonik & Brenk 2008; e-vir: Posavci . si; e-vir: Wikipedija a) . France  Planina (1 9 55 )  p o r o č a ,  d a i m a j o  p o  d r u g i  s v e t o v n i  v o j n i  z o o l o š k i ,  b o t a n i č n i ,  m i n e r a l o š k i   in paleontološki  oddelek  po 1 kustosa .  Do ponovne  reorganizacije  muzeja  je prišlo  leta  1963, ko  se  je Federativna  ljudska  republika  Jugoslavija  preimenovala  v Socialistično  federativno  republiko   Jugoslavijo,  Ljudska republika  Slovenija  pa  v  Socialistično  republiko  Slovenijo .  Takrat  se  je  Prirodoslovni muzej v Ljubljani, kot  centralna  republiška  ustanova,  preimenoval  v Prirodoslovni muzej Slovenije, kar  je razvidno  tudi  iz ustanovitvenega  akta  (Uradni  list  SRS, št .  33 z dne  31/10- 1963) . Osnovani so bili oddelki, med njimi tudi  Entomološki oddelek . Po osamosvojitvi  Slovenije  je leta  1997 vlada  Prirodoslovni  muzej Slovenije  reorganizirala  v  javni zavod in osnoval se je Kustodiat za entomologijo .  Zadnjo  reorganizacijo  je muzej doživel  v letu  2003 (Sklep  o ustanovitvi  javnega  zavoda  Prirodoslovni  muzej Slovenije,  Uradni  list  RS,  št . 60/03 in 11/09) in nastal je današnji  Kustodiat za nevretenčarje . 3. Kustosi Zoolog dr. Fran Kos (1885–1956) je v začetku  leta  1921 prevzel  mesto kustosa  Prirodopi - snega  oddelka  v Narodnem  muzeju, ki se je prav  tega  leta  preimenoval  iz Kranjskega  deželnega   muzeja .  Leta  1944 je postal  prvi ravnatelj  Prirodoslovnega  muzeja (ogled  njegove  fotografije  v  Činč Juhant 2021: 133 in  na  naslovnici  te  publikacije)  in  je v prvi  (in  edini)  knjigi  Prirodoslovnih izvestij v članku  Postanek in razvoj Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani (Kos 1944a) odlično   dokumentiral zgodovinski trenutek delitve Narodnega muzeja v Kulturnozgodovinski muzej v Ljubljani  in Prirodoslovni  muzej v Ljubljani  ter  tako  poskrbel,  da  so bile  predstavljene  tudi  usta - novitvene  listine  in cilji  delovanja  muzeja (Kos  1944a;  Činč Juhant  2021) .  Strokovno  se  je  ukvarjal  s favno  Jadranskega  morja:  plaščarji,  arhianelidi  (sedaj  Haplodrili,  red  mnogoščetincev)   in planktonom,  pa tudi  s fosili  sesalcev,  ohranjenimi  v jamah (e-vir: Wikipedija e) . Objavil je  tudi  članke  o skakačih  (Collembola)  (Kos 1944b) .  V Prirodoslovnem  muzeju Slovenije  hranimo   njegovo zbirko skakačev, ki obsega pet velikih kozarcev s fiolami v alkoholu . Savo Brelih (1927–2012) je v letih  1947/48 v muzeju sprva  delal  brezplačno  kot  entomolog  po tri  ure  na dan .  Leta  1949 se  je honorarno  zaposlil  in delal  pod nadzorom  (mentorstvom)  Alfonza  Gspana .  Od leta  1951 je honorarno  delal  kot  entomolog  in od  leta  1956 kot  preparator .  Njegovo  delo  je bilo  v letih  1952/53 prekinjeno  s prisilno  internacijo  na  Golem  otoku .  Leta  1961  je postal  strokovni  sodelavec  in leta  1963 višji referent  ter  prvi vodja  Entomološkega  oddelka .  Upokojil  se je leta  1976, vendar  je zaprosil  za  zaposlitev  po upokojitvi,  do  katere  je imel pravico  kot  borec  v NOB .  V muzeju  je delal  do  leta  1979 .  Tudi  v pokoju  je vzorno  urejal  zbirke  hroščev  in zunanjih  zajedavcev  ptic  in sesalcev,  ki so zasedale  večino prostora  v njegovem  stanovanju .  Z mlajšimi in nekaterimi  tujimi sodelavci  je objavil  več favnističnih  monografij  o perojedih  (Brelih & Tovornik 196 1, 1962, 1963, 1964) in  bolhah  Balkana  ( Brelih  1986;  Brelih & Petrov 1978; Brelih & Trilar 2000a, 2000b, 2004, 2011) ter  hroščih  bolhačih  (Brelih s sod .  12 SCOPOLIA No 103 – 2022 2003), kozličkih  (Brelih s sod . 2006),  prisekančkih  (Vienna s sod . 2008)  in plojkaših  Slovenije   (Brelih s sod .  2010) .  Načrte  za prispevke o preostalih  skupinah  hroščev  je prekinila  njegova  smrt leta 2012 . Savo  Brelih  se je rodil  leta  1927 v Ljubljani . Med  vojno  je sodeloval  v odporniškem  gibanju   in je bil zato  v letih  1944/45 poslan  v taborišče  Dachau .  Študij  biologije  na Matematično  pri- rodoslovni  fakulteti  v Ljubljani  je absolviral,  vendar  ga ni utegnil  zaključiti  z diplomo .  Kljub  temu je  bil izvrsten  poznavalec  slovenskega  in balkanskega  živalstva,  predvsem plazilcev,  zunanjih  zajedavcev  ptic  in sesalcev  ter  hroščev .  Mikroskopske  preparate  zunanjih  zajedavcev  je pripravljal  po lastni  recepturi,  ki je omogočila  vidnost  vseh podrobnosti .  Ustvaril  je študijsko  zbirko  s 14 . 000 mikroskopskimi preparati  perojedov  (Ischnocera  et  Amblycera),  9 . 800 preparati  bolh  (Siphonaptera)  in 350 preparati  uši (Anoplura) .  Njegova  Osrednja slovenska zbirka hroščev je shranjena  v 623 entomoloških  škatlah  in šteje  osupljivih  71 . 680 primerkov,  ki pripadajo  več  kot  4 . 500 vrstam .  Tudi  Študijska  zbirka  plazilcev  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  je povečini  rezultat  njegovega  dela .  Zbral  je prek 4 . 000 primerkov  kuščarjev  in kač, od tega  okoli  3 . 500  otoških primerkov kuščaric ( Jernejc Kodrič s sod . 2012;  Trilar 2018; e-vir:  Wikipedija m) . Od leta  1955 do upokojitve  leta  1980 je bil dr. Anton Polenec (1910–2000) ravnatelj  Pri - rodoslovnega  muzeja v Ljubljani .  Znanstveno  je raziskoval  favno  pajkov Slovenije .  Rodil  se  je leta  1910 v Puštalu  pri Škofji  Loki .  Po študiju  biologije  na Filozofski  fakulteti  v Ljubljani  se je na predlog  prof .  Jovana  Hadžija  (1884–1972) na tem področju  izpopolnjeval  v Nemčiji .  Leta  1957 je doktoriral  iz ekologije  pajkov  na Prirodoslovno-matematično-filozofski  fakulteti  Slika 1: Po upokojitvi je Savo Brelih celotno svoje zasebno stanovanje namenil delu z zbirkami in njihovemu   hranjenju . Foto: Arne Hodalič Figure 1: After his retirement, Savo Brelih devoted his entire private residence to work with the collections and   their storage . Photo: Arne Hodalič 13 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology v Ljubljani .  Raziskoval  je predvsem sistematiko  in ekologijo  pajkov  Loške  doline  ter  opisal  več  novih  vrst in rod  pajkov Centrophantes .  Strokovne  prispevke je objavljal  predvsem v Loških  razgledih  in Biološkem  vestniku . Po  njem je poimenovan  rod  pajkov  Polenecia . V Prirodoslov - nem  muzeju je pripravil  več razstav,  ki so potovale  tudi  v druge  kraje  tedanje  države  (Činč Juhant s sod .  2021) .  Muzejske  razstavne  zbirke  je preuredil  v vrsto  zanimivih dioram,  ki so  prikazovale  značilno  naravo  slovenskih  pokrajin  z živalmi in rastlinami  v svojem  značilnem  okolju .  Opremil  jih  je celo  z  zvočnimi posnetki  oglašanja  nekaterih  ptic,  žab  in žuželk  (Polenec 1959) .  Napisal  ali  prevedel  je dvajset  poljudnoznanstvenih  knjig,  med njimi Razvoj živega sveta (1947, s sodelavci,  prvo  knjigo  o evoluciji  v slovenščini),  Iz življenja žuželk (1950), Iz življenja pajkov (1952) in Živi svet (1983) .  Za muzejske razstave  je leta  1975 prejel  Valvasorjevo  nagrado  Slovenskega muzejskega društva ( Gogala M . 2000;  Božič 2020; e-vir:  Wikipedija b) . Leta  1965 se je v muzeju kot  kustodinja  zaposlila  Maja Hafner (rojena  1932), diplomirana  biologinja .  V muzeju je delovala  kot  višji kustos  in muzejski svetnik  do upokojitve  leta  1993 .  Pomočnica in  namestnica  ravnatelja  je  bila v  času ravnateljev  dr .  Antona  Polenca,  Marka  Aljančiča  in dr .  Ignaca  Sivca .  Opravljala  je tudi  sprotno  delo  za  muzejsko  knjižnico,  vodila  ko- respondenco in pošiljanje revije  Scopolia v izmenjavo za domače in tuje revije . Inventarizirala  in  urejala  je  zbirke  nevretenčarjev,  med drugim  hrošče  in  metulje  iz  muzejskih  entomoloških  zbirk,  drobno  konhilijsko  gradivo  iz Kuščerjeve  zbirke  in Hohenwartovo zbirko konhilij .  Iz Hohenwartove zbirke konhilij je v letu  1970 pripravila  samostojno  razstavo  morskih   polžev in  školjk .  Sodelovala  je  pri razstavah  Jamsko živalstvo Jugoslavije  (1968),  Plazilci Jugoslavije  (1969),  Metulji tujih dežel (1971), Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem in njih prispevek k narodni kulturi (1981) . Od Prirodoslovnega  društva  Slovenije  je leta  1978 prejela  priznanje  za posebna prizadeva - nja pri razstavah  naravoslovne  fotografije  v muzeju (9 razstav) .  Pripravila  je tudi  samostojno  razstavo Slovensko naravoslovno slovstvo (1982‒1983) .  Vodstva  po razstavah  so bila  velik  del  njenega  delovanja,  mnogokrat  je tudi  nadomeščala  muzejsko  pedagoginjo  pri vodstvih  šolskih  skupin  po stalnih  razstavnih  zbirkah  v muzeju .  Poleg  poljudnih  in strokovnih  člankov  v revijah  Proteus  (Nekaj o bioniki - 1967, Jamsko živalstvo Jugoslavije - 1968), Argo  (Iz Hohenwartove zbirke morskih polžev in školjk - 1971, Razstava Slovensko poljudno naravoslovno slovstvo - 1983) in Pionir  (Papir so izumile ose - 1976) je skupaj  z drugimi  avtorji  prevedla  iz nemščine  knjigi  Alfreda  Brehma  Velika knjiga o živalih (1978) ter  Harryja  Garmsa  in  Lea  Borma  Živalstvo Evrope (1981) . Leta  1979 se je v muzeju kot  kustos  za entomologijo  zaposlil  dr. Ignac Sivec (rojen  1947) .  Dobrih  deset  let  je bil tudi  direktor  Prirodoslovnega  muzeja Slovenije,  in sicer  od začasnega  mandata  vršilca  dolžnosti  ravnatelja  do rednega  mandata  v letih  1982–1992 ter  krajše  obdobje  po upokojitvi  njegovega  naslednika  akad .  prof .  dr .  Matije  Gogale,  ponovno  kot  vršilec  dolžnosti  (Činč Juhant 2021) .  Od 1992 do upokojitve  leta  2014 je delal  na Kustodiatu  za nevretenčar - je, ki je iz Kustodiata  za entomologijo  nastal  leta  2002 z razširitvijo  področja  delovanja .  Leta  2014 se je upokojil  v skladu  z določbo  Zakona  za uravnoteženje  javnih  financ  (ZUJF), vendar  z muzejem  še  vedno sodeluje  kot  zunanji  strokovni  sodelavec  Kustodiata  za nevretenčarje  predvsem pri  urejanju  Študijske zbirke vrbnic .  Njegovo  znanstveno  področje  obsega  favnistiko,  taksonomijo,  zoogeografijo  in filogenijo  vrbnic  (Plecoptera)  Palearktika  in Orientalne  regije,  ukvarjal  se je  tudi  z  dvokrilci  (Diptera)  družin  Mycetophilidae  in  Sciaridae  jugovzhodne  Evrope .  Rodil  se  je leta  1947  v  Celju .  Leta  1973  je diplomiral  na Oddelku  za biologijo  Biotehniške  fakultete  Univerze  v Ljubljani  in leta  1990 doktoriral  iz entomologije  na  Prirodno-matematičk - om fakultetu  v Sarajevu  z doktorsko  disertacijo  Monografija poddružine Perlinae (Plecoptera, Insecta) sveta .  Med letoma  1973 in 1979 je bil  asistent  za  zoologijo  nevretenčarjev  na  Oddelku  za biologijo  Biotehniške  fakultete  Univerze  v Ljubljani .  Leta  2005 je ustanovil  in je od tedaj  14 SCOPOLIA No 103 – 2022 eden  od urednikov  mednarodnega  znanstvenega  časopisa Illiesia, ki je specializiran  za  objavo  prispevkov o  proučevanju  vrbnic (e-vir: National Geographic Slovenija) .  V  muzeju je  ustvaril  študijsko  zbirko  vrbnic,  ki vsebuje preko  20 . 000 inventarnih  enot  iz vsega  sveta  in sodi  med tri  največje  zbirke  vrbnic  na  svetu .  Samostojno  in skupaj  s kolegi  je opisal  okrog  300 novih  vrst vrbnic in več rodov, predvsem iz JV Azije . Še preden  je dokončal  študij  biologije  se je leta  1986 v muzeju zaposlil  dr. Bogdan Horvat (1961–2016) .  Rodil  se je leta  1961 v Ljubljani .  Leta  1987 je diplomiral  z nalogo  Biologija in ekologija rodu Perla (Plecoptera: Perlidae), ki ga je proučeval  skupaj z dr .  Ignacem Sivcem .  Kasneje  se je preusmeril  na  študij  vodnih  dvokrilcev,  predvsem muh poplesovalk  (Empididae) .  Doktoriral  je na Karlovi  univerzi  v Pragi  pod mentorstvom  prof .  Milana  Chvále  leta  2002 z  revizijo  muh poplesovalk  rodu  Chelifera sveta .  Poleg  Študijske zbirke vodnih muh poplesovalk je v muzeju uredil tudi Hohenwartovo zbirko konhilij, ki je bila  ena izmed ustanovnih  zbirk  Deželnega muzeja za Kranjsko . Bogdan Horvat je nepričakovano umrl leta 2016 ( Sivec 2016) . Leta  1987 se je v Prirodoslovnem  muzeju Slovenije  zaposlil  akad. prof. dr. Matija Gogala (rojen  1937) in bil  med letoma  1992 in 2001 tudi  njegov  direktor .  Z muzejem še vedno  sodeluje  kot  zunanji  sodelavec  Kustodiata  za  nevretenčarje  in Slovenskega  arhiva  živalskih  zvokov,  bil  je tudi  predsednik  Sveta  Prirodoslovnega  muzeja Slovenije .  Rodil  se je leta  1937 v Ljubljani .  Biologijo  je študiral  na Univerzi  v Ljubljani  in se leta  1960 zaposlil  na Katedri  za fiziologijo  živali  Oddelka  za biologijo  Biotehniške  fakultete .  Leta  1964 je doktoriral  s tezo  o zaznavanju  svetlobe  pri jamskih kobilicah .  Leta  1974  je postal  izredni  in 1981  redni  profesor  za zoofi - ziologijo  in fiziologijo  čutil  na Biotehniški  fakulteti  Univerze  v Ljubljani .  V  času delovanja  na Biotehniški  fakulteti  se je posvečal  pojavu  sezonske  obarvanosti  žuželk  in fiziologiji  čutil .  Pomemben je njegov  prispevek  pri  elektrofizioloških,  fotokemičnih  in histoloških  raziskavah  za  ultravijolično  svetlobo  občutljivih  čutnic  v očeh  metuljčnic  (Ascalaphus (sedaj  rod  Libelloides)  macaronius) .  Raziskoval  je komunikacijo  stenic  (Heteroptera)  z vibracijskimi  signali  ter  na  tem  področju  s  sodelavci  opravil  pionirsko  delo  (e-vir: SAZU b,  e-vir: Wikipedija k) .  V muzeju  je sprva pomagal  vzpostaviti  Muzejski računalniški  center,  saj je imel ustrezne  izkušnje  kot  pionir  pri vpeljavi  računalništva  v biološke  raziskave . Osnoval  je tudi  Slovenski arhiv živalskih zvokov .  Leta  1988  je pripravil  razstavo  Kaj so črne vdove,  leta  1992  pa je bil pobudnik in  kustos  velike  razstave  o žuželkah  in njihovih  raziskavah  v Sloveniji,  imenovani Entomologia Slovenica ali  »Slovensko  ž u ž koslovje«  (Gogala M .  1992) . Zna nst veno  se je posvet il  bioa k ust i k i   in sistematiki  pojočih škržadov  (Cicadoidea) .  Leta  1991 je postal  izredni,  leta  1999 pa redni  član  Slovenske  akademije znanosti  in umetnosti,  kjer  je v  letih  od 2002  do 2008  opravljal  funkcijo  glavnega  tajnika,  med 2008 in 2014 pa podpredsednika  SAZU (e-vir:  SAZU b, e-vir:  Wikipedija k) . Dr. Tomi Trilar (rojen  1962) je v muzeju zaposlen  od  leta  1987 .  Od leta  1995 vodi Kustodiat   za entomologijo,  ki je leta  2002 postal  Kustodiat  za nevretenčarje .  Doktoriral  je leta  1995 na   Biotehniški  fakulteti  Univerze  v Ljubljani  z doktorsko  disertacijo  Ektoparaziti v gnezdih polha (Glis  glis)  in mestne lastovke ( Delichon  u rbicu m)  ter njihova vektorska vloga . Rodil se je let a  1962  v Kranju  (Stanonik & Brenk 2008) .  Študij  biologije  na  Biotehniški  fakulteti  je končal  leta  1987 .  Raziskuje  bioakustiko  in sistematiko  pojočih  škržadov  in zunanje  zajedavce  ptičev in sesalcev,   predvsem taksonomijo  in favnistiko  bolh,  klopov  in muh kožuharic .  Sodeluje  pri raziskovanju   naravnih  ciklov  zoonoz  (bolezni,  ki se na  človeka  prenašajo  z živali)  v Sloveniji .  Ureja  Slovenski   arhiv  živalskih  zvokov,  ki je del  Kustodiata  za  nevretenčarje .  Je avtor  treh  cedejev  z zvoki  živali,   ki jih je izdal  Prirodoslovni  muzej Slovenije:  Ljubljansko barje - skrivnostni svet živalskega oglašanja (1999), Gozdne ptice Slovenije (2002) in Slovenske žabe (2003) (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije c) .  Skupaj  z dr .  Andrejem  Gogalo  in dr .  Miho Jerškom je bil kustos  razstave   Narava  Slovenije:  Alpe (2004) .  Je član  uredniških  odborov  Acta entomologica slovenica  (1995  15 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology dalje),   Exuviae  (1994–1999),  Acrocephalus  (2009–2013)  in  Svet ptic  (2011–2022) .  Prejel  je  nagrado Zlati legat Društva  za  opazovanje  in proučevanje  ptic  Slovenije  za  najboljše  slovensko   delo  s področja  ornitologije  v letu  2002 za zvočni  cede Gozdne ptice Slovenije, prvo nagrado   na razstavi  Narava  2005 fotografskega  društva  Grča  za diapozitiv  Muha, leta 2015 Zlati znak Slovenskega  entomološkega  društva  Štefana  Michielija,  leta  2016 Zahvalnicu Prirodoslovnega muzeja Rijeka za  dolgoletno  sodelovanje  in prispevek  k razvoju  dejavnosti  muzeja  ob 140 .  letnici   delovanja  in 70 .  letnici  javnega  delovanja  in leta  2018 priznanje  Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju v letu 2017, ki ga podeljuje Ustanova Slovenska znanstvena fundacija (Slika 2) . Dr. Andrej Gogala (rojen  1962) je leta  1992 nastopil  pripravništvo  v Prirodoslovnem  muzeju  Slovenije .  Doktoriral  je leta  1997 na Biotehniški  fakulteti  Univerze  v Ljubljani  z doktorsko  disertacijo  Divje čebele Slovenije: favnistična, biogeografska in ekološka analiza .  Tega  leta  je  postal  kustos  za  entomologijo . Rodil se je leta  1962 v Ljubljani . Študij biologije  na  Biotehniški   fakulteti  je končal  leta  1987 .  Raziskuje  slovensko  favno  stenic  (Heteroptera)  in divjih čebel  (Apoidea)  (Gogala A .  2014) ter  še nekaterih  skupin  kožekrilcev  (Hymenoptera) .  V muzeju  je bil  kustos  razstav  Narava  Slovenije:  Istra  in Kras  (2000), Ljubljansko  barje  in Iška (2001) ter  Mura   in Prekmurje  (2002) .  Je  avtor  knjig Duševnost in zdravje: Psihonevroendokrinoimunologija (1989), Kamen, voda, sonce in veter: Narava Krasa in slovenske Istre (2003) in Čebele Slovenije (2014) . Od leta 1994 je urednik revije  Acta entomologica slovenica . Tea Knapič (rojena  1984) je z muzejem  začela  sodelovati  v letu  2008, ko je kot  študentka  pomagala  pri  urejanju  muzejskih  zbirk .  Rodila  se je leta  1984 v Celju .  Leta  2012 je na  Oddelku  za  biologijo  Biotehniške  fakultete  Univerze v  Ljubljani  diplomirala  s  temo  modeliranja  geografskih  razširjenosti  vrst  in njihovih  niš na primeru pajkov iz rodu  Evarcha .  Leta  2013  je bila za dve leti  zaposlena  v  Prirodoslovnem  muzeju Slovenije  kot  sodelavka  na projektu  Interaktivna določevalna orodja za šole (SIIT): spoznavanje biotske pestrosti na čezmejnem območju, ki sta  ga  vodila  dr .  Tomi Trilar  in Irena  Kodele  Krašna .  Od leta  2017 je kot  kustodinja  zaposlena  na Kustodiatu  za nevretenčarje,  vmes  pa je sodelovala  pri različnih  projektih,  med  drugim  pri Monitoringu izbranih ciljnih vrst netopirjev (2012, 2014/2015) (Presetnik s sod .  2012; 2015) ter  Ugotavljanju prisotnosti lyssavirusov pri netopirjih (2012) .  Na kustodiatu  je  zadolžena  za vzdrževanje  mokrih zbirk nevretenčarjev,  sodeluje  pri raziskovanju  naravnih  ciklov  zoonoz  (bolezni,  ki se na  človeka  prenašajo  z živali)  v Sloveniji  in je članica  uredniškega  odbora revije Trdoživ, bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave .  Leta  2008 je  Slika 2: Leta 2018 je dr . Tomi   Trilar prejel od Ustanove   Slovenska znanstvena fundacija   priznanje  Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju v letu 2017 . Figure 2: In 2018, Dr . Tomi   Trilar received the  Prometheus Science Award for Excellence in Communication in the Year 2017 from the Slovenian Science   Foundation . 16 SCOPOLIA No 103 – 2022 osvojila tretje mesto na The Coins 2008 (International  student  Conference  of  Nature  Science),   za predstavitev raziskovalne naloge  Distribution of Coelotes poleneci  (Aranea: Amaurobidae) . Ob izidu  pričujočega  prispevka  (septembra  2022) so na  Kustodiatu za nevretenčarje zaposleni   3 kustosi,  kar  je glede  na  obseg  dela  in pomen zbirk  pod  normativi  za  sorodne  inštitucije  v Evropi . 4. Zbirke nevretenčarjev Kot v marsikaterem drugem naravoslovnem muzeju tudi v Prirodoslovnem muzeju Slovenije večino zbirk  predstavljajo  suhe zbirke  hroščev  (Coleoptera)  in metuljev  (Lepidoptera) .  Čeprav  nekatere zbirke datirajo v samo ustanovitev muzeja, vse zbirke še niso ustrezno strokovno obdelane,  saj v muzeju od samega začetka,  torej  že 200 let,  kronično  primanjkuje  strokovnja - kov, ki bi se ukvarjali z nevretenčarskimi skupinami živali . Kustodiat za nevretenčarje Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  hrani  nevretenčarske  zbirke  ne- precenljive  kulturno  zgodovinske  vrednosti,  v katerih  je viden razvoj  entomološke  miselnosti,   tehnik  zbiranja  žuželk  in spremembe  biotske  raznovrstnosti .  Te zbirke  imenujemo zgodovinske   zbirke .  Novejše  zbirke,  ki so urejene  po sodobnih  muzejskih  načelih,  imenujemo študijske  zbirke .  Zbirke,  s katerimi  trenutno  nihče  ne dela,  so neaktivne  študijske  zbirke .  Aktivne  študijske  zbirke   urejajo  kustosi,  zaposleni  v Prirodoslovnem  muzeju Slovenije  in zunanji  sodelavci .  Te zbirke  so  manjše po obsegu,  vendar  so bistveno  bolje  urejene,  obdelane  in mnoge med njimi podprte  s po- datkovnimi zbirkami, v novejšem obdobju v muzejski dokumentacijski platformi  Galis . Nevretenčarsko  gradivo  hranimo  na tri  načine, bodisi konzervirano  v 75 % etanolu  in jih  imenujemo  mokre zbirke, bodisi suho preparirano  na entomoloških  iglah  ali nalepljeno  na  kartončkih  in jih imenujemo  suhe zbirke .  Suhe zbirke  hranimo  v dveh vrstah  škatel,  velikih  entomoloških  škatlah  velikosti  50 x 40 cm, ki imajo pokrov  s steklom,  in malih  entomoloških  škatlah  velikosti  38 x 27 cm  s polnim pokrovom .  Poznamo  pa tudi  izredno  majhne živali,  ki  jih lahko  določimo  samo skozi  mikroskop  pri zelo  velikih  povečavah,  zato  jih prepariramo  po  posebnem postopku in jih shranjujejo na mikroskopskih stekelcih . Nevretenčarske  mokre zbirke  in zbirke  mikroskopskih  preparatov  so nameščene v depoju  na Prešernovi  ulici,  kjer  je tudi  entomološka  knjižnica .  Zbirke  suhega  gradiva  pa so skupaj s  herbarijem in vretenčarskimi zbirkami v začasnem depoju v hali BTC . 4.1. Zgodovinske zbirke Hohenwartova zbirka konhilij Avtor zbirke je grof Franc Jožef Hanibal Hohenwart  (tudi  Hochenwart)  (1771–1844),  kranjski  naravoslovec,  ki je naravoslovje  in rudarstvo  študiral  na Dunaju .  Že na Dunaju  ga je  za naravoslovje  navdušil  Karl  Franz  Anton  Ritter  von Schreibers  (1775–1852), pozneje  mu  je  bil mentor  Žiga Zois (1747–1819) .  Po končanem študiju  je opravljal  različne  državne  službe .  Leta  1820  je zapustil  državno  službo  in se  popolnoma  posvetil  delu  pri Kranjski  kmetijski  družbi  (1827–1834 je bil njen  predsednik)  in organizacijskemu  delu  za ustanovitev  deželnega  muzeja .  V letih  1831 do 1836 je bil predsednik  muzejskega  kuratorija  v Ljubljani  in skupaj s  kustosom  Henrikom  Freyerjem  (1802–1866) vodil  poslovanje  Kranjskega  deželnega  muzeja v  Ljubljani .  Muzeju  je daroval  bogate  zbirke  kapnikov,  mineralov,  rastlin  in živali .  Leta  1832 je  izdal  knjižico  z  opisom Postojnske  jame .  Po njem se imenuje prva  v kraškem  podzemlju  najdena  žival,  hrošč  drobnovratnik  (Leptodirus hochenwartii) (Schmidt 1832) (Mal 1928; Staut Tu r k 1983; Križnar 2021; e-vir:  Wikipedija f) . 17 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Hohenwartova zbirka konhilij je med prvimi zbirkami  Kranjskega  deželnega  muzeja (1821),  ter  je zato  neprecenljivega  naravoslovnega  in zgodovinskega  pomena .  Skupaj  z Zoisovo zbirko   mineralov  je bila Hohenwartova  zbirka  konhilij  temelj  muzeja in sta  ob njegovem odprtju  za   javnost  v licejskem  poslopju  leta  1831 predstavljali  glavnino  razstave  (Činč Juhant 2 0 21) .  O b s e g a   okrog  1 . 000 inventarnih  enot .  Nastajala  je konec  18 .  in začetek  19 .  stoletja,  gradivo  pa izvira  iz  Evrope  in Indopacifika .  Dokumentirana  je z delovnimi  zvezki  bivše kustodinje  Maje Hafner,  v  katerih  so imena vrst,  redko  lokalitete  in brez  datumov .  653 inventarnih  enot  je očiščenih, fo - tografiranih  in obdelanih  v muzejski dokumentacijski  platformi  Galis .  Del  gradiva  je predsta - vljenega  tudi  na  domači strani  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  in Museums .EU . Schmidtova entomološka zbirka Avtor zbirke je Ferdinand Jožef Schmidt (t u d i  Fe r d i n a n d  Jo s e p h S ch m id t  a l i  Fe r d i n a n d  Jož ef   Šmit) (1791–1878), ki je bil  po poklicu  trgovec,  po duši pa naravoslovec .  Zlasti  sta  ga  zanimali  entomologija  (veda  o žuželkah)  in malakologija  (veda  o mehkužcih) .  V sredini  19 . stoletja  je bil  osrednja osebnost naravoslovnega dogajanja na Kranjskem . Slika 3: Morski polž oranžni krempljar ( Lambis crocata (Link, 1807)) [Inventarna številka: PMSL-Mollusca- Hohenwart-000218, stara inventarna številka 1755] iz Indijskega oceana iz  Hohenwartove zbirke konhilij .  Foto: David Kunc Figure 3: Orange Spider Conch ( Lambis crocata (Link, 1807)) [Inventory Number: PMSL-Mollusca- Hohenwart-000218, Old Inventory Number: 1755] from Indian Ocean, preserved in  Hohenwart's Malacology Collection . Photo: David Kunc 18 SCOPOLIA No 103 – 2022 Po rodu  je bil ogrski  Nemec  in je izhajal  iz trgovsko-industrijske  družine  v Šopronju  na  Madžarskem .  V Ljubljano  je prišel  maja 1815 kot  24-letni  mladenič .  Privrženost  novi  domovini  je  izpričal  s  »kranjskim srcem«, ki  se  je  odražalo  z živahno  humanitarno  in  drugo  javno  dejavnostjo  na  Kranjskem .  V oktobru  1819 je ustanovil  lastno  špecerijsko  podjetje,  s katerim  si  je ustvaril  tako  trdno  materialno  bazo,  da  je leta  1827 odprl  trgovino  v lastnem  novem poslopju  na  Dvornem  trgu,  malo  nato  pa še podružnično  trgovino  na  Celovški  cesti  v Šiški, kjer  si je tudi  zgradil hišo ( Kiauta 1962) . Že  v mladih  letih  se  je ukvarjal  s  sadjarstvom  ter  tudi  drugimi poljedelskimi  panogami .  Ko  je  leta  1835  kupil zemljišče v  Šiški,  je  tam uredil  vzoren  sadovnjak  in  s  širokopote - znim brezplačnim  razpečevanjem  cepičev izbranih  sort  podprl  domače sadjarstvo .  Ta cilj  je  zasledoval  tudi  s poučnimi članki  v Novicah,  ki jih je objavljal  pod psevdonimom  »Kovač v  Šiški«, v Illyrisches  Blatt  in v Letopisih  Kranjske  kmetijske  družbe .  Tudi Dežmanov  »Drittes  Jahresheft  des Vereines  des Krainischen  Landes-Museum«  (1862) je prinesel  notice  o njegovih   Slika 5: V izvirni Schmidtovi   omari so v odprtinah notranjega   lesenega ogrodja nameščene škatle   z gradivom . Foto: Tomi Trilar Figure 5: In the original Schmidt   cabinet, the boxes containing the   material are placed in the openings   of the inner wooden frame . Photo:   Tomi Trilar Slika 4: Izvirna Schmidtova   omara z entomološkimi škatlami lastne izdelave . Foto: Tomi Trilar Figure 4: Original Schmidt   cabinet  with  entomological  boxes of own production .  Photo: Tomi Trilar 19 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology agronomskih  prizadevanjih .  Razume se,  da je bil Schmidt  član  Kranjske  kmetijske družbe,  kjer  je bil  hkrati  predsednik  njene  Komisije za  pospeševanje  svilogojstva .  Bil  je včlanjen  tudi  v  mnogo  drugih  kmetijskih  organizacij  takratne  habsburške  države  (Bufon 1967a; Staut Tu r k 1983; e-vir:  Wikipedija d) . Študiju  entomologije  se je Schmidt  posvetil  leta  1827, v času, ko je bila  v biologiji  na višku  klasična  doba taksonomije  in favnističnega  inventariziranja .  Že v tem letu  je organiziral  na - ravoslovni  krožek,  ki naj  bi zbiral  in preučeval  prirodnine  na Kranjskem .  Njegovi  člani  so se  kasneje  vključili  v muzejsko društvo .  Kaj je Schmidta  napotilo,  da se je lotil  resnega  dela  v  deskriptivni  zoologiji  in favnistiki  ni mogoče ugotoviti .  Svojevrstno  prelomno  je bilo  leto  1831,  ko mu je grof  Franc  Jožef  Hanibal  Hohenwart  (1771–1844) izročil  jamskega  hrošča,  ki ga je v  Postojnski  jami našel  svetilničar  Luka  Čeč (Schmidt 1832) .  Schmidt  je bil tako  opozorjen  na  obstoj  posebnega  jamskega  živalstva,  ki ga  je poslej  sistematično  iskal  tudi  v drugih  jamah .  To  je pripomoglo,  da  se je hitro  uveljavil  v znanstvenem  svetu  kot  priznana  osebnost  v speleobio - logiji ( Kiauta 1962) . Schmidtova entomološka zbirka je neprecenljivega  estetskega,  naravoslovnega  in kulturno  zgodovinskega  pomena, vendar  nam občutljivost  in krhkost  dvesto  let  starega  entomološke - ga gradiva  onemogoča  njeno  stalno  razstavljanje .  Večji del  zbirke  hrani  Prirodoslovni  muzej  Slovenije, nekaj pa jo je shranjene na Dunaju . Zbirka  obsega  dve veliki,  prav  za ta  namen izdelani  omari z notranjim  lesenim ogrodjem  z  odprtinami  za  vsako  škatlo  posebej (Sliki  4 in 5) .  Vsaka  škatla  ima dva  enaka  dela:  zgornjega  in  Slika 6: Mrežekrilci (Neuroptera) iz  Schmidtove entomološke zbirke . Foto: Ignac Sivec Figure 6: Neuropterans (Neuroptera) from the  Schmidt's Entomological Collection . Photo: Ignac Sivec 20 SCOPOLIA No 103 – 2022 spodnjega,  pri  čemer  prvi  služi  kot  pokrov .  Dno  obeh  je  zalito  z  voskom in  prevlečeno  s papirjem,  kamor  se zabadajo  igle  s prepariranimi  žuželkami,  ki so napikane  tako  v spodnjem kot  tudi  v  zgornjem  delu .  Nastala  je  v obdobju  od  leta  1819 do  1878 in  vsebuje  predvsem  gradivo  iz  Kranjske .  Zbirka  danes  obsega 9 . 055 primerkov  metuljev  (Lepidoptera)  (132 originalnih  škatel)  ,  42 . 152  primerkov hroščev (Coleoptera)  (146  originalnih  škatel)  , 1 . 574  primerkov polkrilcev  (Hemiptera) (11  originalnih  škatel)  , 1 . 473 primerkov  kožekrilcev  (Hymenoptera)  (11 originalnih  škatel)  ,  487  primerkov  ravnokrilcev  (Orthoptera)  (9 originalnih  škatel)  , 1 . 056 primerkov  dvokrilcev  (Diptera)  (5 originalnih  škatel)  ,  274  primerkov  mrežekrilcev  (Neuroptera)  (2  originalni  škatli)  , 108 primerkov  kačjih  pastirjev  (Odonata)  (6 originalnih  škatel)   in  113 primerkov  ostalih  jamskih živali  (1 originalna  škatla)  .  Vse  gradivo  je suho preparirano  na entomoloških  iglah .  Njeni najbolj  dragoceni  in  zanimivi  primerki so  jamski  hrošči drobnovratniki  (Leptodirus hochenwartii),  ki  jih je  Ferdinand  Schmidt  leta  1832 v Illyrisches  Blatt  opisal  kot  prve znane  jamske živali  nasploh  (Schmidt 1832, e-vir: Prirodoslovni muzej Slovenije d) . Schmidtova entomološka zbirka vsebuje tipsko gradivo naslednjih taksonov: • Leptodirus hochenwartii Schmidt, 1832 • Anophthalmus schmidti motschulskyi Schmidt, 1860 • Dimorphocoris schmidti (Fieber, 1858), lektotip  (vrsta  je bila  opisana kot  Orthocephalus schmidti Fieber, 1858) Robičeva entomološka zbirka Avtor zbirke je Simon Robič (1824–1897), slovenski  prirodoslovec  in katoliški  duhovnik,  ki  je kot  kaplan  služboval  v Metliki,  Loškem Potoku,  Dobu pri Predvoru,  Borovnici,  Šenčurju  pri  Kranju,  nazadnje  kot  župnik  v župniji  na  Šenturški  gori  nad  Kamnikom, kjer  je tudi  umrl .  Med  šolanjem  na  ljubljanski  gimnaziji  ga  je botanik  Franc  Hladnik  (1773–1844) navdušil  za  naravo - slovje . Zbiral  in popisoval  je rastline,  žuželke  in druge  členonožce,  polže  ter  okamnine  (fosile),   ki jih je pošiljal  tudi  drugim  raziskovalcem  in objavljal  svoja  odkritja  v različnih  strokovnih  pu- blikacijah ( Staut Tu r k 1983; e-vir:  Wikipedija n) . Na pobudo  poslanca  barona  Jožefa  Schwegla  (tudi  Švegel  ali  Žvegel)  (1836–1914) je Kranjski  deželni  zbor  28 . aprila  1893 kupil  prirodoslovno  zbirko  Simona (Šimna) Robiča za  Rudolfinum   za  1500 goldinarjev  (Poročilo 1893; Arhiv NMS 1893/57; Križnar 2021) . Odkupljena  zbirka   je poleg  okamnin, herbarijev  in ptičjih okostij  vsebovala  tudi  konhilije  (polže  in školjke)  in  žuželke, predvsem hrošče in ravnokrilce ( Poročilo 1893: 196) . Robičeva zbirka hroščev in drugih členonožcev obsega  5 . 625 primerkov  in je nastajala  od   šestdesetih  do devetdesetih  let  19 .  stoletja .  Gradivo  je opremljeno  z Robičevimi  originalni - mi  podatki  o najdišču  in je prav zato  velike vrednosti,  čeprav takratni  način prepariranja   žuželk  ni bil najboljši .  Robič je pošiljal  hrošče  v zameno univ .  prof .  dr .  Josephu Ganglba - uerju  v Wrocław,  ki je Robiču na čast  poimenoval  novo »varieteto«  krogljičarke  Bathyscia khevenhülleri var . robiči, ki je danes  priznana  kot  vrsta  Ceuthmonocharis (Ceuthmonocharis) robici (Ganglbauer 18 9 9)  (e -v i r : Prirodoslovni muzej Slovenije d ) .  Po  n j e m  s o p o i m e n ov a l i   tudi  prvega  najdenega  fosilnega  kačjega  pastirja  v Sloveniji  Sloveniatrum robici iz Tunjiškega gričevja ( Zessin s sod . 2008) 21 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Stussinerjeva entomološka zbirka Avtor zbirke je Josip Stussiner (1850–1917), entomolog  in malakolog .  Po dokončani  realki  v  Ljubljani  je služboval  pri  pošti  v Novem mestu,  Radovljici,  Šentvidu  pri  Ljubljani,  v Pragi,  Pulju  in nazadnje  v Ljubljani  do  upokojitve  leta  1907 . Zaradi  gmotnih  težav  ni mogel  študirati  nara - voslovja,  za  katerega  se je že zgodaj  zanimal,  najbolj  pod vplivom Karla  Dežmana  (1821–1889)  in Ferdinanda  Jožefa  Schmidta  (1791–1878),  vendar  je  tradicijo  njunega  favnističnega  razi - skovanjana  Kranjskem  nadaljeval  in jo razširil  še  na druga  ozemlja .  Stussiner  je vzdrževal  pismene  in osebne stike  z nad  200 zoologi  raznih  narodnosti  in za mnoge med njimi je zbiral  favnistično  gradivo .  Bil je redni  ali  dopisni član  številnih  znanstvenih  družb,  nekaj  časa tudi  Muzejskega  društva  za Kranjsko,  kjer  je večkrat  predaval .  Po njem so poimenovali  več vrst  hroščev,  mehkužcev  in pajkovcev .  Tudi sam  je odkril  več novih  vrst  tudi  na našem ozemlju .  Osebno  skromen,  se je štel  v nemško kranjsko  kulturno  sfero,  vendar  v javno  življenje  ni posegal  (Bufon 1971; Staut Tu r k 1983) . Stussinerjeva entomološka zbirka iz konca  19 . in začetka  20 . stoletja  obsega  167 malih   entomoloških  škatel  hroščev (Coleoptera  (Slika 7)),  ravnokrilcev  (Orthoptera)  in  stenic   Slika 7: Vodni hrošči iz družin kozakov (Dytiscidae) in kolovrtov (Gyrinidae) iz  Stussinerjeve entomološke zbirke .  Foto: Ignac Sivec Figure 7: Water  beetles  of  the  families  Dytiscidae  and  Gyrinidae  from  the  Stussiner's Entomological Collection .  Photo: Ignac Sivec 22 SCOPOLIA No 103 – 2022 (Heteroptera)  iz Slovenije  in Grčije .  Najobsežnejši  del  zbirke  so hrošči  s 6 . 500 vrstami  in  40 . 844 primerki  , ki so določeni   in sistematično  urejeni .  Ravnokrilci  so neurejeni  in združeni  s Staudacherjevim  gradivom   v enotno zbirko .  Stussinerjeva entomološka zbirka je še posebej dragocena,  ker  ima gradivo  točno  navedeno  najdišče  in ker  so pripadajoče  vrste  določili  ali  revidirali  najboljši  strokovnjaki  tedanjega  časa  (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) . Stussinerjeva entomološka zbirka vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Scotoplectus capellae Reitter, 1879; paratip • Bathyscia thessalica  Reitter,  1887;  paratip (danes veljavno  ime  Albaniola thessalica (Reitter, 1887)) • Raymondia stussineri Reitter,  1891; paratip  (danes  veljavno  ime  Tarattostichus stussineri (Reitter, 1891)) • Aechmites stussineri  Gangelbauer,  1897;  paratip (danes  veljavno ime  Laemostenus (Pristonychus) stussineri (Ganglbauer, 1897)) Staudacherjeva entomološka zbirka Avtor zbirke je dr. Jože (Josip) Staudacher (1876–1945), zdravnik  in entomolog .  Gimnazijo  je do petega  razreda  obiskoval  v  Trstu  in jo leta  1897  končal  v  Ljubljani .  Nato  je študiral  medicino v Gradcu  in študij  zaključil  1904 .  Med krajšim bivanjem na Dunaju  se je speciali - ziral  v otroški  bolnici  Sv .  Ane .  Nato  se je vrnil  v Ljubljano,  kjer  je bil zaposlen  kot  zdravnik  v otroški  bolnici,  Franc  Jožefovem azilu  in na državnih  železnicah .  Zaradi  izrazito  nemške  orientacije  je bil  po letu  1918 odpuščen  iz državne  službe  ter  je opravljal  le  še zasebno  prakso .  Tik pred  koncem  druge  svetovne  vojne  se je izselil  v Avstrijo  in tam umrl  v kraju  Millstatt  am  See (Bufon 1967b; Staut Tu r k 1983) . Z entomologijo  se je začel  ukvarjati  že pred  letom  1914, največ  pa je dosegel  na  tem področju  v obdobju  med obema vojnama .  Zbiral  je gradivo  iz vseh skupin žuželk  na Notranjskem  (tudi  v podzemeljskih  jamah), v Polhograjskem  hribovju,  Julijskih  Alpah  in Dalmaciji .  Bil je eden  prvih,  ki so pri nas proučevali  in zbirali  kljunate  žuželke  (Rhynchota) .  Odkril  je nekaj  novih  vrst  hroščev,  posamezni so po njem tudi  poimenovani  (Laneyriella staudacheri (Müller,  1934)  iz jame na Biokovu, Anophthalmus micklitzi staudacheri (Müller,  1923)) .  Iz arhiva  je mogoče  razbrati,  da  je malo  pred  in med drugo  svetovno  vojno  občasno  sodeloval  pri  urejanju  entomo - loških  zbirk  v prirodoslovnem  oddelku  Narodnega  muzeja v Ljubljani  (Arhiv NMS 1942/383,  1943/136, 1943/219, 1943/257, 1943/260, 1943/306, 1943/401; Križnar 2021) .  Publicistično  se  ni udejstvoval ( Bufon 1967b; Staut Tu r k 1983) . Staudacherjeva entomološka zbirka izvira  iz obdobja  med obema vojnama  in obsega  4 . 346  primerkov  (40  velikih  entomoloških  škatel)  metuljev  (Lepidoptera)  (Slika  9)   in okrog  100 . 000 primerkov  (139 malih  entomoloških  škatel)  hroščev (Coleoptera)  iz Slovenije  (bivše Dravske  banovine)  in Dalmacije .  Hrošči  in metulji  so določeni  in sistematično  urejeni .  Dnevni  metulji (Rhopalocera)  so  redeterminirani,  barkodirani  in  digitalizirani .  Ravnokrilci  so neurejeni  in združeni  s Stussinerjevim  gradivom  v enotno  zbirko .  Stenice  so  pridružene  Osrednji slovenski zbirki stenic . 23 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Slika 8: Pismo dr . Josipa Staudacherja z dne 21 . novembra 1943 ravnateljstvu Narodnega muzeja v Ljubljani   s prošnjo za urejanje entomoloških zbirk in za predlog Pokrajinski upravi za Ljubljansko pokrajino, da v   proračunu za leto 1944 načrtuje primerno vsoto kot nagrado za opravljena dela ( Arhiv NMS 1943/ni številke) .  Foto: Matija Križnar Figure 8: Letter from Dr . Josip Staudacher of November 21, 1943 to the Directorate of the National Museum in   Ljubljana with the request to sort entomological collections and for a proposal to the Provincial Administration   for the Ljubljana Province that an appropriate amount be included in the 1944 budget as a reward for the work   done ( Arhiv NMS 1943/no number) . Photo: Matija Križnar 24 SCOPOLIA No 103 – 2022 Zbirka skakačev (Collembola) Frana Kosa Avtor zbirke je dr. Fran Kos (1885–1956), slovenski  zoolog  (njegova  fotografija  je na  ogled   v Činč Juhant 2021: 133 in na naslovnici  te publikacije) .  Ljudsko  šolo,  nižjo  gimnazijo  in  učiteljišče  je obiskoval  v Ljubljani,  kjer  je leta  1910 opravil  učiteljski  izpit  za  ljudske  šole,  leta  1915 pa v Gorici  še za meščanske šole .  Prirodopis  je študiral  na dunajski  univerzi  najprej  kot  izredni,  po maturi  v Trstu  leta  1918 pa kot  redni  slušatelj .  V doktorja  je bil  promoviran  februarja  1920 na  Dunaju .  Istega  leta  je opravil  tudi  profesorski  izpit  za  srednje  šole  iz glavnih  predmetov  prirodoslovja .  Po zaključku  šolanja  leta  1908 je postal  nadomestni  učitelj  in vodja  osnovne  šole  v Grosupljem,  kjer  je ostal  do sredine  leta  1909 .  V drugi  polovici  leta  1909 je bil  nameščen za  učitelja  v šoli  Družbe  sv .  Cirila  in Metoda  v Trstu,  kjer  je deloval  vrsto  let .  Od 1915 do  1919 je  poučeval  prirodopis  na  goriškem  moškem in ženskem učiteljišču  ter  gimnaziji  v Trstu,  kamor  so  bili ti  zavodi  zaradi  vojne  premeščeni iz Gorice .  Leta  1919 ga  je italijanska  okupacijska  oblast  premestila  na višjo realko  v Idriji,  kjer  je poučeval  prirodopis  in kemijo do konca  leta  1920 .  Decembra  1920 je prevzel  mesto kustosa  Prirodopisnega  oddelka  v Narodnem  muzeju, kjer  je  istočasno  postal  tudi  predsednik  Odseka  za varstvo  prirode  in prirodnih  spomenikov, in član  o d b or a  p o vojn i  z op et  ož ivelega  D r u št va  z a r a z iskova nje  ja m  (Križnar 2021; e-vir:  Uredništvo slovenske biografije 1932; e-vir:  Wikipedija e) .  V zgodovinskem  trenutku  delitve  Narodnega  Slika 9: Metulji iz družine ovničev in ivanjščic (Zygaenidae) iz  Staudacherjeve entomološke zbirke . Foto: Ignac Sivec Figure 9: Moths of the family Zygaenidae from the  Staudacher's Entomological Collection . Photo: Ignac Sivec 25 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology muzeja v Kulturnozgodovinski  muzej v Ljubljani  in Prirodoslovni  muzej v Ljubljani  leta  1944  je postal  prvi ravnatelj  samostojnega  Prirodoslovnega  muzeja v Ljubljani .  S 1 .  junijem 1944 je  bil  imenovan  za  vršilca  dolžnosti  ravnatelja,  11 .  julija  1944 pa za  ravnatelja  in je muzej vodil  do  konca  oktobra  1945, ko  se je upokojil .  Z 8 .  junijem 1946 je postal  dejaven  sodelavec  novega  Ve- terinarskega znanstvenega zavoda Slovenije ( Kos 1944a; Činč Juhant 2021) . V zoologiji  se je specializiral  na  zoološki  postaji  v Trstu,  kjer  je bil  zaposlen  od  1910 do  1915 .  Njegova  glavna  znanstvena  raziskovanja  so bila  v tem času  usmerjena  poleg  morfološko-sistemat - skih in ekološko-fizioloških  študij  celokupne  jadranske  favne  predvsem na  ontogenijo  plaščarjev,   na anatomijo,  histologijo  in fiziologijo  arhianelidov,  posebno plemena Polygordius,  na primer - jalno-anatomske  študije možganov selahijev in  na planktonološka  raziskavanja  Jadranskega   morja (e-vir: Uredništvo slovenske biografije  1932;  e-vir: Wikipedija e ) .  Med  službova - njem v muzeju v Ljubljani  je opravljal  terensko  delo  po celi  Sloveniji  in se posvečal  florističnim,   zoološkim,  geološkim  in paleontološkim  raziskavam  (obširneje  o tem piše Križnar 2021: 91–94) . Zbirka skakačev (Collembola) Frana Kosa je zgodovinska študijska zbirka, ki obsega 5 velikih kozarcev s fiolami v 75 % etanolu (Slika 10) . Študijska zbirka pajkov (Aranea) Antona Polenca Avtor zbirke je dr. Anton Polenec (1910–2000), slovenski  zoolog .  Leta  1934 je diplomiral  na   Filozofski  fakulteti,  dve leti  po diplomi je postal  honorarni  učitelj  in do izbruha  druge  svetovne   vojne  poučeval  na  različnih  šolah . V začetku  vojne  je odšel  na  fronto,  a se je po propadu  jugoslo - Slika 10: Gradivo iz Zbirke skakačev Frana Kosa . Foto: David Kunc Figure 10: The material from the  Collection of Springtails of Fran Kos . Photo: David Kunc 26 SCOPOLIA No 103 – 2022 vanske  vojske vrnil  v Kranj,  kjer  so ga Nemci  najprej  zaprli,  nato  pa zaposlili  kot  uradnika .  Na  pobudo  vodje  urada  je bil  premeščen v Špital  ob Dravi  kot  pomožni gimnazijski  učitelj .  Tam se je  včlanil  v zahodnokoroški  odred  četrte  operativne  cone  NOV in sodeloval  pri  oskrbi  čet .  Po pobegu   domov leta  1944 pa je odšel  v partizane .  Takoj  po vojni se je zaposlil  kot  profesor  na kranjski   gimnaziji in bil še  istega  leta  imenovan za asistenta  na Medicinski fakulteti  v  Ljubljani .  Med  letoma  1949 in 1955 je bil  profesor  na  takratni  Višji pedagoški  šoli  v Ljubljani  (danes  Pedagoška   fakulteta),  kasneje  pa še izredni  profesor  zoologije  na  Biotehniški  fakulteti  v Ljubljani .  Leta  1957  je  doktoriral  iz ekologije  pajkov na takratni  Prirodoslovno-matematično-filozofski  fakulteti  v  Ljubljani .  Od leta  1955 do upokojitve  leta  1980 je deloval  kot  ravnatelj  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  (Gogala M . 2000;  Božič 2020; Činč Juhant s sod . 2021; e-vir: Wikipedija b) . Kot  študenta  ga je zanimala  predvsem antropologija,  nato  pa se je preusmeril  v favnistiko  pajkov  (Aranea)  in se na predlog  prof .  Jovana  Hadžija  (1884–1972) na tem področju  izpopol - njeval  v  Nemčiji .  Pričel  je s  sistematičnim raziskovanjem  favne pajkov Slovenije,  čemur je  posvetil  večji del  svoje kariere .  Raziskoval  je predvsem sistematiko  in ekologijo  pajkov  Loške  doline  ter  opisal  več novih  vrst .  Strokovne  prispevke je objavljal  predvsem v Loških  razgledih  in Biološkem  vestniku .  Obsežen je tudi  njegov  prispevek pri promociji  znanosti,  saj je v Priro - doslovnem  muzeju  Slovenije  pripravil  več razstav  in napisal  ter  prevedel  več poljudnoznanstve - nih del za širšo javnost (e-vir:  Wikipedija b) . Zbirka pajkov (Aranea) Antona Polenca je zgodovinska  študijska  zbirka  iz obdobja  od  1925  do 1990 .  Obsega 240 kozarcev  (15 pladnjev),  ki vsebujejo  okoli  6000 inventarnih  enot  gradiva  iz Slovenije  in jugovzhodne  Evrope,  ki je določeno  in presortirano  po vrstah  ter  shranjeno  v  75 % etanolu . Slika 11: Kustodinja Tea Knapič pri urejanju  Zbirke pajkov Antona Polenca . Foto: Tomi Trilar Figure 11: Curator Tea Knapič sorting through the  Aranea Collection of Anton Polenec . Photo: Tomi Trilar 27 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Zbirka pajkov (Aranea) Antona Polenca vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Coelotes alpinus Polenec, 1972 • Harpactea rucnerorum Polenec et Thaler, 1975 • Lepthyphantes hadzii  Miller  et Polenec,  1975  (danes veljavno  ime  Mughiphantes hadzii (Miller et Polenec, 1975)) • Lepthyphantes triglavensis  Miller  et Polenec,  1975  (danes veljavno  ime  Mughiphantes triglavensis (Miller et Polenec, 1975) • Nemesia coheni Fuhn et Polenec, 1967 • Stygohyphantes noricus  Thaler  et Polenec,  1974  (danes veljavno  ime  Troglohyphantes noricus (Thaler et Polenec, 1974)) • Troglohyphantes thaleri Miller et Polenec, 1975 • Troglohyphantes trispinosus Miller et Polenec, 1975 • Troglohyphantes vicinus Miller et Polenec, 1975 • Troglohyphantes wiehlei Miller et Polenec, 1975 4.2. Neaktivne študijske zbirke Stara študijska zbirka konhilij (Mollusca) Avtorja sta Simon Robič (1824–1897) in Ljudevit Kuščer (1891–1944) . Stara študijska zbirka konhilij je zgodovinska  študijska  zbirka  konhilij .  Konhilije  so prazne  hišice  polžev  in lupine  školjk  ter  drugih  mehkužcev  (Mollusca) .  Obsega  okrog  4 . 126 konhilij  iz  Evrope  in Indopacifika  iz konca  18 .  in začetka  19 .  stoletja .  Podatki  so vpisani v delovne  zvezke  z imeni vrst, ki jim je občasno dodana lokaliteta, vendar brez datumov . Zbirka metuljev (Lepidoptera) Ivana Hafnerja Avtor zbirke je Ivan Hafner (1867–1947), poštni  uradnik  in lepidopterolog .  Rodil  se je v  Hrastju  pri Šentjerneju  v družini  Graščinskega  oskrbnika  v Gracarjevem  turnu .  Po končani  gimnaziji v  Novem  mestu se  je  želel  posvetiti  prirodoslovnemu  študiju,  za kar  pa  ni imel  gmotne  osnove .  Zato  se je leta  1889 zaposlil  kot  poštni  uradnik .  Najprej  je služboval  v Gorici,  po nekaj  letih  pa se je vrnil  v Ljubljano,  kjer  je ostal  do  smrti .  Z metulji  se je začel  ukvarjati  že  v otroški  dobi in jih je raziskoval  vse življenje .  Bil je vodilni  slovenski  raziskovalec  metuljev  (lepidopterolog),  pri čemer je napisal  veliko  strokovnih  in znanstvenih  prispevkov v  raznih  entomoloških  in  drugih  revijah .  Najpomembnejša  so  favnistična  dela  o  metuljih  Kranjske .  Okoli  njega  so se od  začetka  20 .  stoletja  dalje  zbirali  vsi tedanji  slovenski  raziskovalci  metuljev .  Med vojnama  je sodeloval  pri urejanju  zbirk  v Prirodoslovnem  muzeju v Ljubljani .  Po njem je  imenovanih  več vrst  in podvrst  metuljev,  kot  je listni  zavijač  vrste  Evetria hafneri Rebel,  1937  (danes  veljavno  ime  Rhyacionia hafneri (Rebel,  1937)) in vrečonosa  veščica  vrste  Coleophora hafneri Prohaska,  1923 (danes  veljavno  ime  Coleophora oriolella Zeller,  1849)) (Staut Tu r k 1983; e-vir:  Wikipedija g) . Zbirka metuljev Ivana Hafnerja je ena največjih  zbirk  metuljev  (Lepidoptera)  Balkanskega  polotoka .  Še posebej bogato  so zastopani  metuljčki  (Microlepidoptera)  (Slika  12) .  Zbirka  je  nastala  v prvi  polovici  20 .  stoletja  in obsega  21 . 196 primerkov  (73 velikih  entomoloških  škatel)  metuljev (Lepidoptera) (Slika 12)   suho  prepariranih  na  entomoloških  iglah  iz  Slovenije,  Balkanskega  polotoka  in  Palearktike .  Gradivo  je etiketirano  in determinirano,  urejeno  je po sistemu, tipsko  gradivo  je označeno .  Del  28 SCOPOLIA No 103 – 2022 gradiva  je združen  z Rakovčevim v osrednjo  zbirko  metuljev  Balkanskega  polotoka .  Dnevni  metulji (Rhopalocera) so redeterminirani, barkodirani in digitalizirani . Zbirka metuljev Ivana Hafnerja vsebuje tipsko gradivo za naslednjo podvrsto: • Erebia glacialis triglavensis Schawerda,  1911; paratip  (danes veljavno  ime  Erebia pluto triglavensis (Schawerda, 1911) Gspanova zbirka hroščev (Coleoptera) Avtor zbirke je Alfonz Gspan (1878–1963), geometer,  entomolog  in botanik .  Bil  je sin Julija  viteza  pl .  Gspana,  notarja  v Krškem, in Marije  Omahen .  Rodil  se je v Dobeh pri Kostanjevici  na  Krki .  Maturiral  je na  ljubljanski  realki,  nato  pa študiral  geodezijo  na  Tehniški  visoki šoli  v  Gradcu .  Od leta  1902 je delal  kot  geometer  v Krškem .  Leta  1908 je bil  prestavljen  na  finančno  direkcijo  v Ljubljano  kot  geometer  v evidenčnem uradu  zemljiškega  katastra,  kjer  je ostal  do  upokojitve  leta  1936 (njegova  fotografija  je na ogled  v Praprotnik & Pungaršek 2001: 56) .  Po prvi svetovni  vojni je kot  geometer  sodeloval  v razmejitvenih  komisijah za novo nastale  Slika 12: Metuljčki (Microlepidoptera) iz  Zbirke metuljev Ivana Hafnerja . Foto: Ignac Sivec Figure 12: Micromoths (Microlepidoptera) from the  Ivan Hafner's Collection of Butterflies . Photo: Ignac Sivec 29 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology meje  med Kraljevino  SHS, Italijo,  Avstrijo  in Madžarsko .  Od leta  1920 je predaval  geodezijo  na  Tehniški  fakulteti  Univerze  v Ljubljani .  Umrl  je v Ljubljani  (Staut Tu r k 1983; Stanonik & Brenk 2008; e-vir: Posavci . si; e-vir: Wikipedija a) . Gspan je ljubiteljsko  zbiral  rastline,  zlasti  pa se je posvečal  hroščem .  Odkril  je več novih  vrst   in podvrst  hroščev,  od katerih  nekateri  nosijo tudi  njegovo  ime  (Gspaniella lucensis Scheibel,   1935 (danes  veljavno  ime  Orotrechus lucensis  (Scheibel,   1935)), Anophthalmus schmidti gspani (Reitter,  1918), Aphaobius milleri alphonsi Müller,  1914, Bythinites gspani Karaman,  1954 (danes   veljavno ime Bryaxis cateniger cateniger (Krauss,  1899)) (Staut Tu r k 1983; e-vir:  Wikipedija a) . Gspanova zbirka hroščev (Coleoptera) je največja  zbirka  hroščev  v Sloveniji  in ena  največjih  na  Balkanskem  polotoku .  Nastala  je predvsem med obema vojnama  in obsega  64 . 537 primerkov  (293  malih  entomoloških  škatel)  hroščev (Coleoptera)  (Slika 13)   iz Slovenije, Balkanskega polotoka in Palearktika . Vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Anophthalmus schmidti gspani (Reitter, 1918); paratip • Anophthalmus schmidti ljubnicensis  (Müller, 1917);  paratip (danes  veljavno ime  Anophthalmus schmidti gspani (Reitter, 1918)) • Anophthalmus hirtus nivalis; paratip • Anophthalmus miklitzi alphonsi; paratip • Anophthalmus miklitzi ljubnicensis; paratip Slika 13: Hrošči krešiči (rod  Carabus) iz Gspanove zbirke hroščev . Foto: Ignac Sivec Figure 13: Beetles of the genus  Carabus from the  Gspan's Collection of Beetles . Photo: Ignac Sivec 30 SCOPOLIA No 103 – 2022 • Trechus silvicola carniolinae; paratip • Aphaobius milleri alphonsi Müller, 1914; paratip • Bythinites gspani Karaman,  1954; paratip  (danes  veljavno  ime  Bryaxis cateniger cateniger (Krauss, 1899)) • Gspaniella lucensis  Scheibel, 1935;  paratip  (danes veljavno  ime  Orotrechus lucensis (Scheibel,  1935)) Rakovčeva zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke je Rudolf Rakovec (1890–1967), blagajnik  v Narodnem  gledališču .  Rodil  se je  v Banji  loki  pri  Kočevju,  umrl  pa je v Ljubljani .  Že v deških  letih  se je navdušil  za  metulje  in jim  tudi  kasneje  posvečal  ves prosti  čas .  Veliko  pozornosti  je posvečal  tudi  metuljčkom  (Microlepi - doptera) .  Zbiral  je po celi  Sloveniji  (Črna  prst,  Pokojišče,  severna  Štajerska) .  Pomembno vlogo  je odigral kot mentor mlajšim entomologom ( Staut Tu r k 1983) . Rakovčeva zbirka metuljev je ena največjih  slovenskih  zbirk  metuljev  (Lepidoptera) .  Leta  1953 jo je odkupil  Prirodoslovni  muzej Slovenije .  Izvira  iz prve  polovice  20 .  stoletja  in obsega  14 . 276  primerkov (116  velikih entomoloških  škatel)  metuljev (Lepidoptera)  iz  Slovenije  (Slika  14)  ,  suho  prepa - Slika 14: Metulji nočni pavlinčki (družina Saturniidae) iz  Rakovčeve zbirke metuljev . Foto: Ignac Sivec Figure 14: Moths of the family Saturniidae from the  Rakovec 's Butterfly Collection . Photo: Ignac Sivec 31 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology riranih  na entomoloških  iglah .  Ima  vse  lokalitete,  gradivo  je determinirano .  Del gradiva  je  združen  z gradivom  Ivana  Hafnerja  v osrednjo  zbirko  metuljev  Balkanskega  polotoka  (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) . Vrančičeva zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke je Ciril Vrančič (1890 –1947 ), k i je slu žboval  kot  v išji svet n i k  pr i ž elez n ici . Rod i l  se je v Ribčah pri Litiji  in umrl  v Dvorcu  pri Brežicah .  Zbiral  je metulje  v okolici  Ljubljane,  na  Gorenjskem,  v Prekmurju  in v okolici  Brežic .  Zanimale  pa so ga  tudi  eksotične  vrste  metuljev,  tako  da  je lepo  zbirko  domačih  metuljev  in eksotov  podaril  Prirodoslovnemu  muzeju Slovenije  (Staut Tu r k 1983) . Vrančičeva zbirka metuljev je nastala  v prvi polovici  20 .  stoletja  in obsega  2 . 666 primerkov  (74  velikih entomoloških  škatel)  metuljev (Lepidoptera)  (Slika 15)  , suho  prepariranih  na  entomoloških  iglah .  V zbirki  so  pretežno  eksotične  vrste  metuljev,  le  del  gradiva  je iz Slovenije .  Večina  gradiva  je brez  lokalitet  (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) . Slika 15: Metulji iz rodu Heliconius, ki so razširjeni v tropskih in subtropskih predelih Novega sveta, iz   Vrančičeve zbirke metuljev . Foto: Ignac Sivec Figure 15: Butterflies of the genus  Heliconius, widely distributed in tropical and subtropical parts of the New   World, from the  Vrančič's Butterfly Collection . Photo: Ignac Sivec 32 SCOPOLIA No 103 – 2022 Cvetkova zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke je dr. Franc Cvetko (1871–1947), deželni  sodni  svetnik .  Rodil  se je v Smenah .  Ukvarjal  se  je z metulji  in zbral  dosti  gradiva  iz okolice  Trebnjega .  Umrl  je v Trebnjem po  dolgotrajni bolezni, ki ga je za sedem let priklenila na posteljo ( Staut Tu r k 1983) . Cvetkova zbirka metuljev obsega okrog  2 . 500 primerkov  (20 velikih  entomoloških  škatel)  metuljev  (Lepidoptera)  suho  prepariranih  na  entomoloških  iglah  v glavnem  iz  okolice  Trebnjega .  Gradivo je etiketirano (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) . Dobovškova zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke je Fran Dobovšek (1876–1915), muzejski preparator  in lepidopterolog .  Rodil  se  je v Boštanju .  Končal  je le dva razreda  gimnazije v Novem  mestu .  V letih  1896–1909 je  služil  deloma  pri finančni  straži,  deloma  pri vojaštvu  kot  računski  podčastnik .  Leta  1908 je na  Dunaju  opravil  izpit  za preparatorsko  službo  in se maja 1909 zaposlil  pri tedanjem  Deželnem  muzeju  v Ljubljani .  V tej  službi  je prepotoval  vso Kranjsko  in se ukvarjal  predvsem z zbiranjem  metuljev .  Svojo veliko  in dragoceno  zbirko  eksotičnih  vrst  metuljev,  ki jih je sam  vzgojil,  je  prodal  muzeju  in jih  sedaj  hrani  Prirodoslovni  muzej Slovenije .  Bil  je tudi  zelo  spreten  fotograf .  Umrl je na fronti prve svetovne vojne v Karpatih ( Glonar 1925; Staut Tu r k 1983) . Frana  Dobovška  sta  slovenska  ljubiteljska  entomologa  Anton  Bulovec  (1869–1930) in Ivan  Hafner  (1867–1947) navdušila  za metulje,  ki jih je raziskoval  po celotni  Kranjski  ter  ob tem  odkril  mnogo novih najdišč  in vrst  za Kranjsko .  Metulje  je nabiral  in iskal  celo  med  vojno,  ko je bil nastanjen  v Bosni (Mantuani & Sajovic 1915) .  V začetku  leta  1908 je Dobovšek za  100 kron  prodal  muzeju svojo zbirko  kranjskih  metuljev  (Arhiv NMS 1907/90), preostali  del  entomološke  zbirke  pa je bil odkupljen  leta  1917 med  prvo svetovno  vojno  po prerani  smrti  Dobovška   (Arhiv NMS  1917/541,  1917/543,  1917/545,  1917/558) .  Cenitev zbirke metuljev  (Arhiv NMS 1917/543) je opravil  Anton  Bulovec  (Staut Tu r k 1974, 1983), Ivan  Hafner  pa je  obdelal  in združil  obe Dobovškovi  zbirki,  muzejsko in zasebno  (Mantuani & Sajovic  1915;  Staut Tu r k 1974) . Dobovškova zbirka metuljev obsega  okrog  4 . 000 primerkov  (35 velikih  entomoloških  škatel)  metuljev  (Lepidoptera)  suho prepariranih  na entomoloških  iglah  iz obdobja  od leta  1890 do  1915 . Gradivo je etiketirano (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) . Zbirka metuljev (Lepidoptera) Matèja Hafnerja Avtor zbirke je Matè Hafner  (1865–1946),  pravnik, notar,  ljubiteljski  naravoslovec  in  publicist .  Rodil  se je v Dorfarjih,  ljudsko  šolo  je obiskoval  v Žabnici in Škofji  Loki, realko  v  Kranju,  gimnazijo  pa v Ljubljani .  Pravo  je študiral  na Dunaju  in leta  1894 v Gradcu  položil  notarski  izpit .  Služboval  je na Brdu,  v Senožečah,  Radečah,  Kostanjevici  in Ljubljani,  kjer  je  tudi  umrl .  V mladosti  je veliko  pisal  in članke  objavljal  v slovenskih  literarnih  revijah .  Kasneje  se je posvetil  naravoslovju,  posebno entomologiji .  Največ je raziskoval  v Julijskih  Alpah,  in  ustvaril  velike  in pomembne  zbirke  metuljev,  hroščev  in drugih  skupin .  Močno  si je prizadeval  za  varstvo  narave  in za  ustanovitev  zavarovanega  območja v Dolini  Triglavskih  jezer .  Obsežno  zbirko  metuljev  je odstopil  Prirodoslovnemu  muzeju Slovenije,  del  zbirke  s povdarkom  na  čim  številnejših lokalitetah je ostala svojcem ( Staut Tu r k 1983; e-vir:  Wikipedija j) . Zbirka metuljev Matèja Hafnerja izvira  iz prve polovice  20 .  stoletja  in obsega  okrog  1 . 000  primerkov  (11 velikih  entomoloških  škatel)  metuljev  (Lepidoptera)  suho  prepariranih  na  ento - moloških iglah . Gradivo je etiketirano (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) . 33 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Peyerjeva zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke je Josef Peyer (1868–1940/45?) . Peyerjeva zbirka metuljev  obsega okrog  700  primerkov (7  velikih entomoloških  škatel)  metuljev  (Lepidoptera)  suho  prepariranih  na entomoloških  iglah .  Zbrani  so bili v severovzho - dni  Sloveniji  v prvi polovici  20 .  stoletja .  Peyerjevi  hrošči  (Coleoptera)  so vključeni  v Osrednjo slovensko zbirko hroščev (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) . Usova zbirka ravnokrilcev (Orthoptera) Avtor zbirke dr. Peter A. Us (1897–1977) se je rodil  v kmečki  družini  v Aleksandrovki  pri  Azovu  v Sovjetski  zvezi .  Osnovno  šolo  in gimnazijo  je obiskoval  v Azovu .  Biologijo,  geografijo   in fiziko  je študiral  v Ljubljani,  kjer  je leta  1926 diplomiral  in leta  1928 promoviral .  Služboval   je kot  profesor  na gimnazijah  v Prokuplju  in Pirotu  ter  na učiteljišču  v Ljubljani,  kjer  se je leta   1965 upokojil .  Svoje  delo  je usmeril  predvsem v proučevanje  ravnokrilcev  (Orthoptera)  in napisal   veliko  člankov  in razprav  v domačem časopisju  (e-vir:  Uredništvo slovenske biografije, 1982) . Usova zbirka ravnokrilcev  obsega okrog  8 . 000  primerkov  (74  malih entomoloških  škatel)   ravnokrilcev  (Orthoptera)  (Slika  16)  suho  prepariranih  na  entomoloških  iglah  iz Slovenije  in Balkanskega  polotoka  iz prve polovice   20 .  stoletja .  Gradivo  je deloma  razporejeno  po lokalitetah  in ne  po sistemu  (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) . Slika 16: Laške kobilice  (Calliptamus italicus) iz Usove zbirke ravnokrilcev . Foto: David Kunc Figure 16: Italian Locusts  (Calliptamus italicus) from the  Us' Collection of Orthopterans . Photo: David Kunc 34 SCOPOLIA No 103 – 2022 Jaegrova zbirka kožekrilcev (Hymenoptera) Avtor zbirke dr. Evgen Jaeger (tudi  Jäger)  (1892–1959) se je rodil  v dvorcu  Miljana  ob Sotli  tik  ob slovensko-hrvaški  meji .  Sprva  so ga  v Miljani  šolali  domači učitelji  in profesorji,  7 .  in 8 .  razred  klasične  gimnazije  pa je obiskoval  v Mariboru .  Univerzitetni  študij  je začel  na  trgovski  akademiji na Dunaju,  vendar  se je zaradi  ljubezni  do narave  preusmeril  v medicino, ki jo je  končal  v Gradcu .  V letih  1921 in 1922 je volontiral  na kirurškem  oddelku  mariborske  splošne  bolnišnice .  Leta  1924 je prišel  kot  banovinski  zdravnik  v Podčetrtek,  kjer  se je poročil .  Med  drugo  svetovno  vojno  je kot  zdravnik  sodeloval  s  partizani,  ki jim  je na okoliških  kmetijah  nudil  medicinsko  pomoč .  Leta  1943 je odšel  v partizane,  vendar  so ga  kmalu  zaradi  krvavečega  želodčnega  čira  odpustili .  Nekaj  časa  po drugi  svetovni  vojni  je še delal  doma v svoji ordinaciji,  kasneje  pa na  novoustanovljeni  zdravstveni  postaji  Podčetrtek .  Bolezen,  ki si jo je nakopal  med  vojno,  je napredovala,  zato  je bil  leta  1950 upokojen,  leta  1959 pa ji je podlegel  (Glaser 1999) .  Napisal je zgolj dva prispevka o kožekrilcih ( Jaeger 1933, 1934) . Jaegrova zbirka kožekrilcev je edina  zgodovinska  zbirka  kožekrilcev  (Hymenoptera)  v Pri - rodoslovnem  muzeju Slovenije .  Zbirka  je dragocen  dokument,  ki prikazuje  bogastvo  lokalne  Slika 17: Kožekrilci iz družin Chrysididae, Sapygidae, Scoliidae in Tiphiidae iz  Jaegrove zbirke kožekrilcev .  Foto: David Kunc Figure 17: Hymenopterans of the families Chrysididae, Sapygidae, Scoliidae in Tiphiidae from the  Jaeger's Collection of Hymenopterans . Photo: David Kunc 35 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology favne  tedanjega  časa .  Mnogih  vrst,  ki so takrat  živele  v dolini  Sotle,  danes ne najdemo več .  Obsega okrog  10 . 740  primerkov  (68  malih entomoloških  škatel)  kožekrilcev  (Hymenoptera)  (Slika  17) , suho  prepariranih   na  entomoloških  iglah,  predvsem iz Podčetrtka  in okolice  iz obdobja  od leta  1927 do vključno  druge  svetovne  vojne .  Nekaj gradiva  je tudi  iz Dalmacije  in Severne  Makedonije .  Gradivo  je  pretežno  določeno .  Revidirane  so divje čebele (Apoidea: Anthophila),  ose grebače  (Apoidea:  Spheciformes), zlate  ose  (Chrysidoidea:  Chrysididae)  in  prave ose  (Vespoidea: Vespidae)  (revidiral  dr .  Andrej  Gogala) .  Jaegrovi  hrošči  (Coleoptera)  so vključeni  v Osrednjo slovensko zbirko hroščev (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) . Vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Andrena hedikae Jaeger, 1934 Michelijeva zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke je prof. dr. Štefan Michieli (1933–1968) . Študiral  je biologijo  na  takratni   Prirodoslovno-matematični  fakulteti  v  Ljubljani,  kjer je  diplomiral  septembra 1956 .  Že  Slika 18: Metulji belini (družina Pieridae) iz  Michielijeve zbirke metuljev . Foto: Ignac Sivec Figure 18: Butterflies from the Whites and Sulphurs family (Pieridae) from the  Michieli's Butterfly Collection .  Photo: Ignac Sivec 36 SCOPOLIA No 103 – 2022 med  študijem je tri  leta  opravljal  delo  demonstratorja  na Zoološkem  inštitutu,  kasneje pa  še eno leto  na Biološkem inštitutu  Fakultete  za splošno  medicino in stomatologijo  (danes   Zdravstvena  fakulteta),  kjer  je bil med  letoma  1958 in 1959 tudi  honorarni  asistent .  Marca   1959  je bil promoviran  v  doktorja  znanosti  in po  tistem eno leto  služboval  na Slovenski   akademiji znanosti  in umetnosti  (SAZU) kot  znanstveni  sodelavec .  Kot  Unescov  štipendist   je med letoma  1959 in 1960 opravljal  specializacijo  iz entomologije,  fiziologije  živali  in fo - torecepcije  žuželk  na univerzah  v Würzburgu  in Tübingenu .  Bil je med  ustanovnimi  člani   entomološke  skupine znotraj  biološke  sekcije Prirodoslovnega  društva  Slovenije,  kjer  je bil   aktiven  kot  mentor  študentov  biologije .  Skupina se  je kasneje preoblikovala  v društvo,  ki  so ga po Michielijevi  smrti po njem  poimenovali  Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija .  Izobraževanje  nove  generacije  entomologov  je nadaljeval  kot  profesor  na  Oddelku   za biologijo  takratne  Prirodoslovno-matematično-filozofske  fakultete  v Ljubljani,  v okviru   katere  je s sodelavci  ustanovil  skupino  za  fiziologijo  živali  in jo vodil  do svoje smrti  leta  1968 .  Michieli  je bil eden  najpomembnejših slovenskih  entomologov,  ki se je ukvarjal  predvsem s  sistematiko  metuljev,  pa tudi  s fiziologijo  žuželk,  npr .  sezonskim obarvanjem,  delovanjem   čutil in drugimi procesi . Michielijeva zbirka metuljev  je  ena največjih zbirk metuljev  (Lepidoptera)  Balkanskega  polotoka . Gradivo  zbrano  od  leta  1950 do  1968 obsega  okrog  27 . 742 primerkov  (125 velikih  en- tomoloških  škatel)  (Slika  18)  suho  prepariranih  na entomoloških  iglah  iz Slovenije  in Balkanskega  polotoka .  Etiketirana  in  determinirana  zbirka  je urejena  po sistemu .  Dnevni  metulji  (Rhopalocera)  so redeterminirani,  barkodirani in digitalizirani (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) . Furlanova entomološka zbirka Avtor zbirke je Vincenc Furlan (1934–2012), ki se je rodil  v Ljubljani . Oče  mu je umrl,   ko je dopolnil  eno leto,  zato  je odraščal  z materjo .  Pri njegovi  vzgoji  pa je pomagal  tudi   poročeni  stric  po materini  strani,  ki ni imel otrok . Med  drugo  svetovno  vojno  je otroška  leta   preživljal  na odmaknjeni  kmetiji Robež pod Sv .  Katarino  v dolini  Ločnice .  Po vojni se je  vpisal  na gradbeno  poklicno  šolo  in postal  gradbeni  tehnik .  Najprej  je služboval  v podjetju   Vodovod,  nato  pa do upokojitve  leta  1988 delal  kot  gradbeni  tehnik  v podjetju  Gradis .  Kot   ljubitelj  narave  je pogosto  zahajal  v slovenske  Alpe .  Leta  1972 ga je prijatelj  Peter  Tonkli   (1935–2019) navdušil  za  metulje .  Z vso zagnanostjo  jih je začel  zbirati  in je ustvaril  obsežno   zbirko  dnevnih  in nočnih  metuljev .  Nekaj  let  kasneje  se je navdušil  nad  hrošči  in stenicami,   ki jih je zbiral  praktično  do  smrti  aprila  leta  2012 .  Bil  je aktiven  član  Slovenskega  entomolo - škega društva Štefana Michielija . Furlanova entomološka zbirka je nastala  v obdobju  od  leta  1972 do  2012 in obsega  73 malih   entomoloških  škatel,  46 dvojnih  malih  entomoloških  škatel,  32 velikih  entomoloških  škatel,  ki  vsebujejo  stenice  (Heteroptera),  hrošče  (Coleoptera)  in metulje  (Lepidoptera)  suho  preparirane   na entomoloških  iglah  iz Slovenije  in Balkanskega  polotoka .  Dokumentirana  je v tipkopisni  kartoteki  v fasciklih,  ki je delno  digitalizirana .  Zbirko  je Prirodoslovni  muzej Slovenije  leta  2002 odkupil z namenskimi sredstvi Ministrstva za kulturo . Lesarjeva zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke Tone Lesar (1937–2010) se je rodil  v Mariboru,  kjer  je končal  osnovno  šolo   in klasično  gimnazijo .  Leta  1962 je končal  Ekonomsko  fakulteto  in se zaposlil  kot  ekonomist   v tovarni  Metalna  v Mariboru,  kjer  je ostal  do upokojitve  leta  1998 .  Z metulji  se je ukvarjal   37 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology preko  50 let,  še posebej intenzivno  zadnjih  12 let .  V Sloveniji  je zbral  podatke  o metuljih  na   480 lokacijah  in o tem napisal  1659 terenskih  poročil  (Jež 2011) . V dokumentacijski  platformi   Centra  za kartografijo  favne  in flore  je 30 . 000 njegovih  urejenih  podatkov  (Govedič 2010, ustno)  in s  tem je veliko  prispeval  k poznavanju  razširjenosti  metuljev  Slovenije .  Njegovi   podatki  so bili zelo  dragoceni  pri pripravi  Strokovnih  izhodišč  za vzpostavljanje  omrežja   NATURA 2000 (Čelik s sod .  2005) in tudi  pri nastajanju  Atlasa  dnevnih  metuljev  Slovenije   (Verovnik s sod . 2012) . Lesarjeva zbirka metuljev  obsega 29 . 688  primerkov (164  velikih entomoloških  škatel)  metuljev  (Lepidoptera)  suho  prepariranih  na  entomoloških  iglah .  Od tega  je 45 škatel  dnevnih  metuljev  (Papilionoidea),  31  škatel  pedicev (Geometridae),  45  škatel  sovk (Noctuidae),  14  škatel  metuljčkov  (Microlepidoptera),  5 škatel  hrbtorožk  (Notodontidae),  4 škatle  medvedkov  (Erebidae),  4 škatle  veščecev  (Sphingidae),  3 škatle  nočnih  pavlinčkov  (Saturnidae)  in 13 škatel  manjših skupin, kot  so ovniči in ivanjščice  (Zygaenidae),  kokljice  (Lasiocampidae),  srpokrilci  (Drepanidae),  itd .  Gradivo  je bilo zbrano  od leta  1990 do 2010 iz Slovenije  in Balkanskega  polotoka .  Zbirko  je Prirodoslovni  muzej Slovenije  leta  2016  odkupil  z namenskimi  sredstvi  Ministrstva za kulturo . Tonklijeva zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke je Peter Tonkli (1935–2019) . Leta 1954 je končal  srednjo  tehniško  šolo . Od  leta   1975 do 1995 je bil kot  laborant  zaposlen  na Biološkem  Inštitutu  Jovana  Hadžija  ZRC SAZU,  kjer je leta 1980 je postal vodja službe za varstvo pri delu . Tonklijeva zbirka metuljev  je  za medvedke  (Arctiinae)  reprezentativna  za Slovenijo  in  Balkanski  polotok .  Obsega čez 10 . 000 primerkov  (130 velikih  entomoloških  škatel)  metuljev  (Lepidoptera)  suho  prepariranih  na  entomoloških  iglah .  Gradivo  je zbrano  od  leta  1950 do  2004  iz območja Slovenije,  Balkanskega  polotoka  in Orientalske  regije .  Vse gradivo  je etiketirano  in določeno .  Zbirko  je Prirodoslovni  muzej Slovenije  leta  2004 odkupil  z namenskimi sredstvi  Ministrstva za kulturo . Černilova zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke Matjaž Černila  (rojen  1963)  se  s  spoznavanjem  in proučevanjem  metuljev  ukvarja  že  od otroštva,  ko ga je  kot številne  druge  šolarje  pritegnila  njihova lepota .  To  zanimanje je  ohranil  tudi  pozneje in  ga z leti  nadgradil  v  strokovno  delo .  Temu  je  poleg  vztrajnosti  botrovalo  tudi  članstvo  v  Slovenskem entomološkem društvu Štefana Michielija, kjer  mu  je bil mentor  dr .  Jan Carnelutti  (1920–2012) .  Od leta  1990 je zaposlen  v Prirodoslov - nem muzeju Slovenije  kot  tehnični  sodelavec .  Geografsko  območje dela  in sodelovanje  s stro - kovnjaki  iz Slovenije  in Evrope  je razširil  na celotno  ozemlje  Palearktike,  kjer  od leta  2006 s  posebnim  zanimanjem raziskuje  azijski del  Palearktike .  Je soavtor  opisa podrodu  Dasypolia (Kapuria) Benedek, Volynkin  et Černila,  2016  in nekaj  novih vrst  nočnih  metuljev  (Victrix akbet Volynkin,  Titov  et Černila,  2019 in Anarta (Tricholea) insolita umay Volynkin,  Titov  et  Černila,  2020) .  Po njem so poimenovali  sovko  vrste  Xylena czernilai Volynkin,  2011 (e-vir:  Tehniška založba Slovenije) . Černilova zbirka metuljev obsega  okrog  4 . 200 primerkov  metuljev  (Lepidoptera)  suho  pre- pariranih  na entomoloških  iglah .  Gradivo  je zbrano  v Sloveniji  in na Balkanskem  polotoku  v  obdobju od 1974  do 1990 .  Zbirko je  Prirodoslovni  muzej  Slovenije  leta  1989  odkupil  z  namenskimi sredstvi  Ministrstva  za  kulturo .  V letu  2007 so bili dnevni  metulji  (Rhopalocera)  vključeni v  Osrednjo zbirko metuljev Slovenije . 38 SCOPOLIA No 103 – 2022 Chvatalova zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke je Boris Chvatal (rojen 1938) . Chvatalova zbirka metuljev obsega  okrog  5 . 000 primerkov  (52 velikih  entomoloških  škatel)   metuljev  (Lepidoptera)  suho  prepariranih  na  entomoloških  iglah .  Gradivo  je zbrano  v obdobju  od  okrog  1970 do  1992 iz območja Slovenije  in Evrope,  mnogo  je tudi  eksotičnih  vrst  metuljev .  Večina  primerkov  ima lokalitete  in je determiniranih .  Zbirko  je Prirodoslovni  muzej Slovenije  leta  1992 odkupil  z namenskimi  sredstvi  Ministrstva  za kulturo .  V letu  2007 so bili dnevni  metulji (Rhopalocera) vključeni v  Osrednjo zbirko metuljev Slovenije . Nikitenkova zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke je Andrej Nikitenko (1959–2015) . Nikitenkova zbirka metuljev obsega  okrog  5 . 637 primerkov  (59 velikih  entomoloških  škatel)  metuljev  (Lepidoptera)  suho  prepariranih  na  entomoloških  iglah .  V zbirki  so pretežno  eksotični  metulji,  vključeni  pa so tudi  primerki  iz območja Slovenije  in Evrope  iz obdobja  od  okrog  1980  do 2015 . Večina primerkov ima lokalitete in ni določenih . Predovnikova zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke je Željko Predovnik (r oje n  19 69) .  Ko n č a l je č e t r t o  s t o p njo  s r e d nje  š ole  v Vele nj u ,   smer električar  energetik .  Od leta  1987 je zaposlen  v Gorenju  Velenje  (sedaj  Gorenje  Hisense),  kjer  opravlja  delo  vzdrževalca  strojne  opreme .  Za zbiranje  in proučevanje  metuljev  ga  je že kot  petošolca  navdušila  sestrična  Ksenija,  ki je takrat  v okviru  osnovno  šolskega  biološkega  krožka  metulje  sušila  kar  med stranmi  v revijah .  Prelomna  je bila  prva  razstava  metuljev  leta  1983 v  Mozirju,  ki si jo  je ogledal  z  očetom .  Pomembno so vplivali  tudi  prvi  stiki  z  dr .  Janom Carnelut - tijem (1920–2012), Petrom  Tonklijem  (1935–2019) in dr .  Božidarjem  Drovenikom  (1940–2020) . Predovnikova zbirka metuljev  obsega 4 . 150  primerkov (25  velikih entomoloških  škatel)  metuljev  (Lepidoptera)  suho prepariranih  na entomoloških  iglah .  Zbirka  je nastajala  od leta  1950 dalje  in vključuje  primerke  iz območja Slovenije .  Vse gradivo  je etiketirano .  Zbirko  je Pri - rodoslovni muzej Slovenije leta 2006 odkupil z namenskimi sredstvi Ministrstva za kulturo . Vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Dahlica goltella Rekelj et Predovnik, 2014; holotip, paratip • Reisseronia lesari Predovnik, Rekelj et Gomboc, 2020; holotip, paratip Kmeclova zbirka metuljev (Lepidoptera) Avtor zbirke Bojan Kmecl (1954–2015) se je rodil  v Mariboru,  a svoja otroška  leta  je po  selitvi  preživel  v Poljčanah,  kjer  je končal  osnovno  šolo  in kasneje  gimnazijo  ter  Pedagoško  akademijo  v Mariboru .  Že med študijem  je pokazal  veliko  zanimanje  za  metulje  in jim posvetil  tudi  diplomsko  delo,  za  katerega  je prejel  Kidričevo  nagrado .  Po končanem  študiju  se je zaposlil  kot učitelj na osnovni šoli v Slovenski Bistrici in Poljčanah, službena pot pa ga je nato privedla  v Celje,  kjer  je do leta  1984 delal  na OŠ Frana  Roša in kasneje  na III .  OŠ Celje .  V Celju  je bil  med pionirji  raziskovalnega  dela  v osnovni  šoli,  poletnih  raziskovalnih  taborov  in šole  v naravi,  predan mentor številnim učencem in član ocenjevalnih komisij . Kmeclova zbirka metuljev obsega okrog  3 . 000 primerkov  (72 velikih  entomoloških  škatel)  metuljev  (Lepidoptera)  suho  prepariranih  na  entomoloških  iglah .  Gradivo  je zbrano  v obdobju  od okrog 1970 do 2015 iz območja Slovenije . Vse gradivo je etiketirano . 39 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology 4.3. Aktivne študijske zbirke Zbirka nesortiranih entomoloških vzorcev Avtorja zbirke sta dr. Bogdan Horvat (1961–2016) in dr. Ignac Sivec (rojen 1947) . Zbirka nesortiranih entomoloških vzorcev  obsega 2 . 620  entomoloških  vzorcev  v  75 %  etanolu  (kopenske  žuželke  nabrane  s kečerjem,  svetlobnimi  pastmi in pastmi v tleh) .  Iz vzorcev  so odsortirane  skupine  nevretenčarjev,  s katerimi  so se ukvarjali  zaposleni  v muzeju  in zunanji  sodelavci  muzeja .  Nastajala  je od leta  1980 do danes  in obsega vzorce  iz območja Slovenije,  Balkanskega  polotoka,  Azije in Amerike . Vsakemu  vzorcu  je priložen  karton  vzorca  s podatki   o vzorcu in oznako prisotnosti skupin živali v vzorcu . Študijska zbirka vrbnic (Plecoptera) Avtor zbirke je dr. Ignac Sivec (rojen  1947) .  Več o avtorju  si lahko  preberete  v poglavju  o  kustosih (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Študijska zbirka vrbnic  je  nacionalno  pomembna  študijska  zbirka in  največja zbirka za   Balkanski  polotok  in ena  največjih  za  JV Azijo .  Nastajala  je od  leta  1977 do  danes  in obsega  18 . 940  inventarnih  enot  vrbnic  (Plecoptera)  v 75 % alkoholu  (Slika  19) iz Slovenije,  Balkanskega  polotoka   in Azije (Sumatra,  Malezija,  Tajska,  Sri  Lanka,  Kitajska,  Nepal,  India  in Taiwan) .  Večji del  zbirke   je določen, ima geolocirane lokalitete in je obdelan v muzejski dokumentacijski platformi  Galis . Vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Leuctra istenicae Sivec, 1982; holotip, paratipi • Nemoura zwicki Sivec, 1980; holotip • Claasenia drupka Sivec et Stark, 2010; holotip • Nemoura clavaloba Sivec et Stark, 2010; holotip • Nemoura neospiniloba Sivec et Stark, 2010; holotip • Nemoura raptoraloba Sivec et Stark, 2010; holotip • Nemoura spinacercia Sivec et Stark, 2010; holotip • Indonemoura angulata Sivec et Stark, 2010; holotip • Indonemoura auberti Sivec et Stark, 2010; holotip • Indonemoura bilobata Sivec et Stark, 2010; holotip • Indonemoura chantaramongkole Sivec et Stark, 2010; holotip • Indonemoura clavata Sivec et Stark, 2010; holotip • Indonemoura forcipata Sivec et Stark, 2010; holotip • Indonemoura horvati Sivec et Stark, 2010; holotip • Indonemoura malickyi Sivec et Stark, 2010; holotip • Indonemoura reducta Sivec et Stark, 2010; holotip • Indonemoura rostrilobata Sivec et Stark, 2010; holotip • Phanoperla doisuthep Sivec et Stark, 2010; holotip • Phanoperla huang Sivec et Stark, 2010; holotip • Phanoperla occipitalis Sivec et Stark, 2010; holotip • Phanoperla uchidai Sivec et Stark, 2010; holotip • Phanoperla wieng Sivec et Stark, 2010; holotip • Chinoperla gorohovi Sivec et Stark, 2010; holotip • Chinoperla porntip Sivec et Stark, 2010; holotip • Chinoperla sila Sivec et Stark, 2010; holotip • Chinoperla spinata Sivec et Stark, 2010; holotip 40 SCOPOLIA No 103 – 2022 • Caroperla longiseta Sivec et Stark, 2010; holotip • Amphinemura tamdao Stark et Sivec, 2010; holotip • Phanoperla hubleyi Sivec et Stark, 2010; paratipi • Phanoperla lobata Sivec et Stark, 2010; paratipi • Amphinemura viet Stark et Sivec, 2010; paratipi • Isoperla popijaci Hlebec & Sivec 2021, paratip Slika 20: Paratip muhe   poplesovalke vrste  Wiedemannia kroatica Wagner, 1981 iz Študijske   zbirke vodnih muh poplesovalk .  Foto: Tomi Trilar in Bogdan Horvat Figure 20: Paratype of the dance   fly species  Wiedemannia kroatica Wagner, 1981 from the  Scientific Collection of Dance Flies . Photo:   Tomi Trilar and Bogdan Horvat Slika 19: Gradivo iz Študijske zbirke vrbnic . Foto: David Kunc Figure 19: The material from the   Scientific Collection of Stoneflies .  Photo: David Kunc Študijska zbirka vodnih muh poplesovalk (Diptera: Empididae) Avtor zbirke je dr. Bogdan Horvat (1961–2016) . Več  o avtorju  si lahko  preberete  v poglavju   o kustosih (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Študijska zbirka vodnih muh poplesovalk  je  nacionalno  pomembna  študijska  zbirka in  največja  zbirka  za  Balkanski  polotok  in ena  največjih  za  JV Azijo .  Nastajala  je med leti  1988 in  2016 ter  obsega  5 . 249 inventarnih  enot  (24 . 485 primerkov)  vodnih  muh poplesovalk  (Diptera:  Empididae)  v  75 %  ali 96 %  alkoholu  in  2 . 000  nedoločenih  vzorcev  iz  Evrope (Slovenija,  Balkanski  polotok,  Avstrija,  Nemčija,  Italija,  Češka), Azije (Kitajska,  Hong Kong, Tajska,  Sumatra, Malezija, Nepal), Nove Zelandije in Severne Amerike . 41 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Wiedemannia (Wiedemannia) kroatica Wagner, 1981; paratipi • Chelifera macedonica Wagner et Niesiolowski, 1987; paratipi • Hemerodromia slovenica Horvat et Wagner, 1990; holotip, paratipi • Chelifera wagneri Horvat, 1990; holotip, paratipi • Roederiodes macedonicus Wagner et Horvat, 1993; holotip, paratipi • Roederiodes montenegrinus Wagner et Horvat, 1993; paratipi • Roederiodes siveci Wagner et Horvat, 1993; holotip, paratipi • Hemerodromia zwicki Horvat, 1993; holotip, paratipi • Wiedemannia (Philolutra) kacanskae Horvat, 1993; holotip • Bergenstammia carniolica Horvat, 1993; holotip, paratipi • Roederiodes chvalai Horvat, 1993; holotip, paratip • Roederiodes wolongensis Horvat, 1993; holotip • Dolichocephala sinica Horvat, 1994; holotip Študijska zbirka čebel in drugih kožekrilcev Avtor zbirke je dr. Andrej Gogala .  Več o avtorju  si lahko  preberete  v poglavju  o kustosih  (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Slika 21: Čebele iz družine Apidae iz  Študijske zbirke čebel in drugih kožekrilcev . Foto: Ignac Sivec Figure 21: Bees of the family Apidae from the  Study Collection of Bees and other Hymenopterans . Photo: Ignac Sivec 42 SCOPOLIA No 103 – 2022 Slika 22: Stenice iz družin vodnih ščipalcev (Nepidae et Belostomatidae) iz  Osrednje slovenske zbirke stenic .  Foto: Ignac Sivec Figure 22: Hemipterans of the families Nepidae and Belostomatidae from the  Central Slovenian Collection of True Bugs . Photo: Ignac Sivec Študijska zbirka čebel in drugih kožekrilcev je nacionalno  pomembna  študijska  zbirka,  ki  vsebuje 11 . 127 primerkov  (57 malih entomoloških  škatel)  čebel (Antophila)  (Slika  21)   in  drugih  kožekrilcev  (Hymenoptera),  suho  prepariranih  na  entomoloških  iglah  ali  nalepljenih  na  kartončkih .  Gradivo  je predvsem iz  Slovenije, nekaj gradiva pa je tudi iz Balkanskega polotoka in Orientalne regije . Vsebuje tipsko gradivo naslednje vrste: • Andrena krasensis Gogala,  1991, holotip,  paratipi  (danes  veljavno  ime  Andrena saxonica Stoeckhert,  1935) Osrednja slovenska zbirka stenic (Heteroptera) Avtorja zbirke sta akad. prof. dr. Matija Gogala in dr. Andrej Gogala .  Več o njima si lahko  preberete v poglavju o kustosih (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Zbirki je pridružen  del  gradiva  Matèja Hafnerja  (1865–1946),  dr. Jožeta Staudacherja (1876 –1945), Josipa Stussinerja (1850–1917) in dr. Evgena Jaegra (1880 –1960) . Osrednja slovenska zbirka stenic je nacionalno  pomembna študijska  zbirka  in največja  zbirka  za Balkanski  polotok .  Vsebuje gradivo  iz obdobja  od leta  1976 dalje,  vendar  je vključeno  tudi  43 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology starejše  gradivo .  Obsega 10 . 690 primerkov  (52 malih  entomoloških  škatel)  stenic  (Heteroptera)  (Slika  22) , suho  prepariranih  na  en- tomoloških iglah ali nalepljenih na kartončkih iz Slovenije, Balkanskega polotoka in Evrope . Vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Heterotoma merioptera (Scopoli, 1763); neotip • Platycranus boreae Gogala, 2002; holotip, paratipi Študijska zbirka škržadov (Cicadidae) Evrope in Orientalne regije Avtorji zbirke so akad. prof. dr. Matija Gogala, dr. Andrej Gogala in dr. Tomi Trilar .  Več o njih  si lahko  preberete  v poglavju  o kustosih  (tretje  poglavje  tega  prispevka)  Kustodiata  za nevretenčarje . Študijska zbirka škržadov Evrope in Orientalne regije  je  nacionalno   pomembna  študijska  zbirka  in  največja zbirka  za Balkanski  polotok .  Nastaja  od leta  1978  do danes in  obsega  4 . 766  primerkov (77  malih  entomoloških  škatel)  škržadov  (Cicadidae) (Slika 23)    suho  prepariranih  na  entomoloških   iglah  iz Slovenije,  Balkanskega  polotoka,  jugovzhodne  Evrope,  Male  Azije  in jugovzhodne  Azije . Slika 23: Gradivo iz Študijske zbirke škržadov Evrope in Orientalne regije s tipskim gradivom treh vrst iz rodu   Cicadetta . Foto: Ignac Sivec Figure 23: Material from the  Scientific Collection of Cicadas from Europe and the Oriental Region with the   type material of three species of the genus  Cicadetta . Photo: Ignac Sivec 44 SCOPOLIA No 103 – 2022 Vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Cicadetta macedonica (Schedl 1999); paratipi • Purana sagittata Duffels et Schouten 2002; paratipi • Purana metallica Duffels et Schouten 2007; paratipi • Purana latifascia Duffels et Schouten 2007; holotip, paratip • Cicadetta hannekeae Gogala, Drosopoulos, Trilar 2008; holotip, paratipi • Cicadetta olympica Gogala, Drosopoulos, Trilar 2009; holotip, paratip • Cicadetta kissavi Gogala, Drosopoulos, Trilar 2008; holotip, paratip • Cicadetta dirfica Gogala, Trilar, Drosopoulos 2011; holotip, paratipi • Euboeana castaneivaga Gogala, Trilar, Drosopoulos 2011; holotip, paratipi • Oligoglena goumenissa (Gogala, Drosopoulos, Trilar, 2012); holotip, paratipi • Oligoglena filoti (Gogala et Trilar, 2017); holotip, paratipi • Oligoglena sakisi (Gogala et Trilar, 2017); holotip, paratipi • Nabalua gogalai Duffels et Trilar, 2018; holotip, paratip Krušnikova zbirka mladoletnic (Trichoptera) Avtor zbirke je dr. Ciril Krušnik (1951–2006), ki se je rodil  v Ljubljani,  kjer  je živel  vse  življenje .  Leta  1974 je diplomiral  na  Pedagoški  akademiji  Univerze  v Ljubljani  in postal  učitelj  biologije  in kemije . Ker ga  je bolj  zanimala  raziskovalna  biologija,  je leta  1979 diplomiral  še na   Biotehniški  fakulteti  Univerze  v Ljubljani .  Istega  leta  je dobil  mesto  znanstvenega  sodelavca  na  Nacionalnem  inštitutu  za  biologijo  v Ljubljani,  kjer  je delal  23 let .  Na  Univerzi  v Ljubljani  je leta  1985 zagovarjal  magisterij  iz biologije  in leta  1999 na  isti  univerzi  doktoriral  z nalogo  Analiza indikatorskih vrednosti nekaterih vodnih organizmov za ocenjevanje kakovosti površinskih voda v Sloveniji . Leta 2002 se je zaposlil na Zavodu za ribištvo Slovenije v Ljubljani, kot vodja  strokovne  in raziskovalne  skupine ter  postal  urednik  revije Ichthyos .  Večino svojega  časa se  je ukvarjal  s  sladkovodno  ekologijo  in bentoškimi nevretenčarji,  še  posebej  s  favnistiko  in  taksonomijo mladoletnic (Trichoptera) ( Urbanič 2007) . Krušnikova zbirka mladoletnic  je  nacionalno  pomembna  študijska  zbirka mladoletnic  (Trichoptera),  ki obsega  okrog  2 . 000 inventariziranih  enot  v 75 % alkoholu .  Nastajala  je od  leta  od 1980 do 2006 in vsebuje gradivo iz Slovenije in Balkanskega polotoka . Krušnikova zbirka mladoletnic vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Chaetopteryx goricensis Malicky et Krušnik, 1986 • Chaetopteryx irenae Krušnik et Malicky, 1986 • Chaetopteryx marinkovicae Malicky et Krušnik, 1988 • Polycentropus devetaki Krušnik et Malicky, 1992 Študijska zbirka pajkov (Aranea) Avtorica  zbirke  je Tea Knapič (rojena  1984) .  Več o avtorici  si lahko  preberete  v poglavju  o  kustosih (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Študijska zbirka pajkov  obsega 619  inventarnih  enot  pajkov (Aranea)  v  75 %  etanolu  v  kozarcih  s fiolami . Zbirka nastaja  od  leta  2015 dalje  in vsebuje gradivo  iz Slovenije . Gradivo  v  zbirki je določeno in presortirano po vrstah . Osrednja slovenska zbirka hroščev (Coleoptera) Avtor zbirke je Savo Brelih  (1927–2012) .  Več  o avtorju  si  lahko  preberete  v  poglavju  o  kustosih (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . 45 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Slika 25: Mala entomološka škatla iz Osrednje slovenske zbirke hroščev s primerki malega rogača ( Dorcus parallelipipedus (Linnaeus, 1758)) in rogača ( Lucanus cervus (Linnaeus, 1758)) . Foto: Ignac Sivec Figure 25: A small entomological box from the  Central Slovenian Beetle Collection with specimens of Lesser   Stag Beetle (Dorcus parallelipipedus (Linnaeus, 1758)) and Stag Beetle  (Lucanus cervus (Linnaeus, 1758)) .  Photo: Ignac Sivec Slika 24: Selitev Osrednje slovenske zbirke hroščev iz zasebnega stanovanja Sava Breliha v najeti osrednji depo   Prirodoslovnega muzeja Slovenije v BTC 25 . aprila 2012 .  Foto: Tomi Trilar Figure 24: Moving of the  Central Slovenian Beetle Collection from  Savo Brelih's private apartment   to the rented central depot of the   Slovenian Museum of Natural   History in BTC on 25 April 2012 .  Photo: Tomi Trilar 46 SCOPOLIA No 103 – 2022 Zbirki je pridruženo  gradivo  iz zbirk  Antona Karla Vincenca Bianchija  (1858–1933), dr. Eugena Jaegra (1892–1959), Josefa Peyerja (1868–1940/45?) in Sava Breliha (1927–2012) . Osrednja slovenska zbirka hroščev  je  nacionalno  pomembna  študijska  zbirka hroščev  (Coleoptera),  ki služi  tudi  kot  referenčna  zbirka  za Slovenijo .  Obsega 72 . 313 primerkov  (623  malih entomoloških  škatel)  hroščev  (Coleoptera)  (Slika  25)   suho  prepariranih  na  entomoloških  iglah ali  nalepljenih  na  kartončkih .  Nastajala  je v obdobju  od leta  1982 do danes .  Polovica  zbirke  (37 . 347 inventarnih  enot) je obdelane v muzejski dokumentacijski platformi  Galis . Vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Ceuthmonocharis matjasici Pretner, 1959; paratipi • Anophthalmus miroslavae Kofler, 2006; paratip • Anophthalmus kamnikensis Drovenik, 1987; paratip • Oryotus ausmeieri Perreau, 2002; paratip • Bathyscimorphus serkoi Bognolo, 2002; paratip • Bathyscimorphus sagarum Bognolo, 2002; paratip • Bathyscimorphus kladniki Bognolo, 2002; paratip • Bathyscimorphus posarini Bognolo, 2002; paratip • Bathyscimorphus pretneri Bognolo, 2002; paratip • Bathyscimorphus slavkoi Bognolo, 2002; paratip • Spelaeodromus sneznikensis Polak, 2002; paratip • Bythinus stolzi Machulka,  1932; holotip  (danes  veljavno  ime  Bryaxis stolzi (Machulka,  1932)) • Machaerites novissimus Nonveiller et Pavičević, 2001; holotip Študijska zbirka muh kožuharic (Diptera: Hippoboscidae) Avtor zbirke je dr. Tomi Trilar (rojen  1962) .  Več o avtorju  si lahko  preberete  v poglavju  o  kustosih (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Študijska zbirka muh kožuharic nastaja  od leta  1994 do danes  in obsega 1 . 013 inventarnih  enot  (1 . 513 primerkov),  ki so shranjeni  v 75 % alkoholu  (Slika  26), iz Slovenije  in Balkanskega  polotoka .  Gradivo  je obdelano  v  muzejski dokumentacijski  platformi  Galis z geolociranimi   lokalitetami . Slika 26: Gradivo iz Študijske zbirke muh kožuharic .  Foto: Tomi Trilar Figure 26: Material from the   Scientific Collection of Louse Flies . Photo: Tomi Trilar 47 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Študijska zbirka klopov (Ixodidae et Argasidae) Avtor zbirke je dr. Tomi Trilar (rojen  1962) .  Več o avtorju  si lahko  preberete  v poglavju  o  kustosih (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Študijska zbirka klopov obsega  2 . 626 inventarnih  enot  (45 . 795 primerkov)  klopov  (Ixodidae   et  Argasidae),  ki so shranjeni  v 75 % alkoholu .  Nastaja  od leta  2005 dalje  in vsebuje pretežno  gradivo  iz  Slovenije,  posamezni  primerki  pa so iz  Balkanskega  polotoka,  Nepala  in  jugovzhodne  Azije .  Gradivo je  obdelano  v  muzejski  dokumentacijski  platformi  Galis  z  geolociranimi   lokalitetami . Osrednja študijska zbirka bolh (Siphonaptera) Avtor  pretežnega  dela  zbirke  je Savo Brelih (1927–2012), v novejšem času (od leta  1987)  pa se  mu  je pri urejanju  zbirke  pridružil  dr. Tomi Trilar (rojen  1962) .  Več o obeh si  lahko  preberete v poglavju o kustosih (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Osrednja študijska zbirka bolh je največja  zbirka  bolh  (Siphonaptera)  za Balkanski  polotok .  Vsebuje gradivo  iz Slovenije,  Balkanskega  polotoka,  Evrope in celega  sveta  in je nastajala   od leta  1950  do danes .  Obsega 9 . 837  mikroskopskih  preparatov  (Slika  27)  (140  škatel)  z  gradivom  vklopljenim  v kanadski  balzam .  Gradivo  je obdelano  v muzejski dokumentacijski   platformi  Galis z geolociranimi  lokalitetami,  del  gradiva  je predstavljenega  tudi  na domači  strani Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Museums .EU . Vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Genoneopsylla kunaveri (Brelih, 1975); holotip, paratipi (opisana kot  Peusipsylla kunaveri (Brelih, 1975) • Palaeopsylla tauberi makaluensis Brelih, 1975; holotip, paratipi • Amphipsylla tuta gregorii Brelih, 1957; holotip, paratipi • Frontopsylla (Frontopsylla) spadix nepalensis Brelih, 1975; holotip, paratipi • Ctenophthalmus (Euctenophthalmus) levanticus Lewis, 1964; paratipi • Stenoponia himalayana Brelih, 1975; holotip, paratipi Slika 27: Mikroskopski preparat s tremi samci pasje bolhe ( Ctenocephalides canis) [Inventarna številka: PMSL- Siphonaptera-4033] najdenimi na psu ( Canis familiaris) iz Osrednje študijske zbirke bolh . Foto: Tea Knapič Figure 27: Microscopic slide including three male dog fleas  (Ctenocephalides canis) [Inventory Number: PMSL- Siphonaptera-4033] found on a dog  (Canis familiaris). The Central Flea Scientific Collection . Photo: Tea Knapič 48 SCOPOLIA No 103 – 2022 • Leptopsylla (Leptopsylla) algira scopolii Brelih et Petrov, 1978; holotip, paratipi • Ctenophthalmus (Medioctenophthalmus) nifetodes tvrtkovici Brelih,  1986; holotip,  paratipi • Ctenophthalmus (Medioctenophthalmus) nifetodes petrovi Brelih, 1986; holotip, paratipi • Ctenophthalmus (Medioctenophthalmus) nifetodes krystufeki Brelih, 1986; holotip • Ctenophthalmus (Medioctenophthalmus) nifetodes dzukici Brelih, 1986; holotip, paratipi • Rhadinopsylla (Actenophthalmus) dinaromydis Brelih et Trilar, 2000; holotip, paratipi • Ctenophthalmus (Medioctenophthalmus) nifetodes rosickyi Brelih  et  Trilar,  2000; holotip,  paratipi • Ctenophthalmus (Medioctenophthalmus) nifetodes milenkovici  Brelih  et Trilar,  2000;  holotip,  paratipi • Ctenophthalmus (Euctenophthalmus) orientalis jakupicae Brelih  et Trilar,  2000; holotip,  paratipi • Ceratophyllus (Monopsyllus) carniolicus Brelih et Trilar, 2001; holotip, paratipi Študijska zbirka perojedov (Ischnocera) in tekutov (Ambylcera) Avtor zbirke je Savo Brelih  (1927–2012) .  Več  o avtorju  si  lahko  preberete  v  poglavju  o  kustosih (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Študijska zbirka perojedov in tekutov je največja  zbirka  perojedov  (Ischnocera)  in tekutov  (Amblycera)  v Evropi .  Zbirka  je nastajala  od  leta  1950 do  2012 in vsebuje gradivo  iz Slovenije,  Balkanskega  polotoka,  Evrope  in celega  sveta .  Obsega 14 . 254 mikroskopskih  preparatov  (268  škatel)  (Sliki  28 in 29) z gradivom  vklopljenim  v kanadski  balzam . Gradivo  je delno  obdelano   v muzejski dokumentacijski platformi  Galis z geolociranimi lokalitetami . Vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Ardeicola clayae Brelih, 1965; holotip, paratipi • Cummingsiella brelihi Timmermann, 1969; holotip, paratipi • Nitzschiella brelihi Tendeiro, 1969; holotip, paratipi • Nitzschiella turturis Tendeiro, 1969; holotip, paratipi • Coloceras tenue Tendeiro, 1973; holotip, paratipi • Coloceras savoi Tendeiro, 1973; holotip, paratipi • Coloceras truncatum Tendeiro, 1973; holotip, paratipi • Coloceras tovornikae Tendeiro, 1973; holotip, paratipi • Coloceras aethiopicum Tendeiro, 1973; paratipi • Ornithobius matthewsi Balat, 1974; paratipi • Halipeurus hanaki Balat, 1958; paratipi • Ibidoecus phimosus Carriker, 1947; paratipi • Bucerocophorus watsoni Elbel, 1976; paratipi • Buceroemersonia brelihi Elbel, 1977; paratipi • Trogononirmus strigilatus Carriker, 1955; paratipi • Trogononirmus pharomacrus Carriker, 1955; paratipi • Tinamotacola andina Carriker, 1944; paratipi • Austrophilopterus microgaster Carriker, 1950; paratipi • Pseudolipeurus longipes similis Carriker, 1944; paratipi • Pseudolipeurus verendus Carriker, 1953; paratipi • Pseudolipeurus subsimilis soui Carriker,1953; paratipi • Acutifrons vierai colombianus Carriker, 1956; paratipi • Physconelloides perije magdalenae Carriker, 1961; paratipi • Trichodomedea macropoda Carriker, 1945; paratipi 49 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Slika 28: Škatle z mikroskopskimi preparati tekutov iz  Študijske zbirke perojedov in tekutov . Foto: Tomi Trilar Figure 28: Boxes of microscopic slides of chewing lice from the  Scientific Collection of Biting and Chewing Lice .  Photo: Tomi Trilar Slika 29: Mikroskopski preparati tekutov iz  Študijske zbirke perojedov in tekutov s paratipi tekutov vrst   Bucerocophorus watsoni Elbel, 1976 in  Buceroesomia brelihi Elbel, 1977 . Foto: Tomi Trilar Figure 29: Microscopic slides of chewing lice from the  Scientific Collection of Biting and Chewing Lice with paratipes of the species  Bucerocophorus watsoni Elbel, 1976 and  Buceroesomia brelihi Elbel, 1977 .  Photo: Tomi Trilar 50 SCOPOLIA No 103 – 2022 • Paragoniocotes tritergum Carriker, 1950; paratipi • Paragoniocotes militaris Carriker, 1950; paratipi • Kelloggia brevipes mexicanus Carriker, 1944; paratipi • Myrsidea victrix waterstoni Carriker, 1961; paratipi • Hirundoecus clayae Balat, 1966; paratipi • Menacanthus falcatus Carriker, 1946; paratipi • Menacanthus fasciatus fasciatus Carriker, 1946; paratipi • Menacanthus balfouri cuvieri Carriker, 1961; paratipi • Heterokodeia spinosa Carriker, 1954; paratipi • Ricinus brelihi Rheinwald, 1968; paratipi • Heptapsogaster mandibularis idoneus Carriker, 1944; paratipi • Heptapsogaster temporalis boucardi Carriker, 1944; paratipi • Heptarthogaster minutus mexicanus Carriker, 1944; paratipi • Rhyncothura andina Carriker, 1944; paratipi • Rhynchothura subteres Carriker, 1944; paratipi • Trochiloecetes columbianus Carriker, 1960; paratipi • Austrokelloggia coniceps boucardi (Car r iker,  1944); paratipi  (opisana  kot  Hypocrypturellus coniceps boucardi Carriker, 1944) • Pectenosoma verrucosa boucardi Carriker, 1944; paratipi • Strongylocotes angulopcapitis pellucidifrons Carriker, 1944; paratipi • Anaticola dissonus Tandam et Brelih, 1971; paratipi Študijska zbirka uši (Anoplura) Avtor zbirke je Savo Brelih  (1927–2012) .  Več  o avtorju  si  lahko  preberete  v  poglavju  o  kustosih (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Študijska zbirka uši obsega  350 mikroskopskih  preparatov  (7 škatel)  z gradivom  vklopljenim  v kanadski  balzam  živalskih  uši (Anoplura),  ki so zunanji  zajedavci  sesalcev  (Mammalia) in  se  prehranjujejo  s  krvjo .  Nastajala  je od leta  1950  do 2012  in vsebuje gradivo  iz Slovenije,  Balkanskega  polotoka  in  vsega  sveta .  Gradivo je  obdelano  v  muzejski  dokumentacijski  platformi  Galis z geolociranimi  lokalitetami  in predstavljeno  na  domači strani  Prirodoslovnega  muzeja Slovenije in Museums .EU . Zbirka ektoparazitskih žuželk Avtor zbirke je Savo Brelih  (1927–2012) .  Več  o avtorju  si  lahko  preberete  v  poglavju  o  kustosih (tretje poglavje tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Zbirka ektoparazitskih žuželk obsega  853 mikroskopskih  preparatov  z  gradivom  vklopljenim  v kanadski  balzam  s preostankom  nedoločenih  perojedov  (Ischnocera)  in tekutov  (Amblycera),  preostankom  nedoločenih  uši  (Anoplura),  netopirskimi  muhami  (Diptera:  Nycteribiidae)  in  sesalčjimi gnezdnimi hrošči  (Coleoptera:  Leptinidae) .  Nastajala  je od leta  1950  do 2012  in  vključuje gradivo iz Slovenije, Balkanskega polotoka in vsega sveta . Osrednja zbirka metuljev (Lepidoptera) Slovenije Zbirko sta osnovala prof. dr. Štefan Michieli  (1933–1968)  in  dr. Jan Carnelutti  (1920 – 2012) .  V novejšem času dnevne  metulje  (Rhopalocera)  urejajo  dr. Ignac Sivec, prof. dr. Rudi 51 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Verovnik in Frenk Rebeušek, metuljčke  (Mikrolepidoptera)  Stanislav Gomboc in Matjaž Černila, ter  steklokrilce  (Sesiidae) Željko Predovnik .  Zbirki  je pridružen  del  gradiva  iz zbirk  Ivana Hafnerja  (1867–1947),  Rudolfa Rakovca  (1890 –1967),  Borisa Chvatala, Matjaža Černile, dr. Tomija Trilarja, Rada Smerduja (1949–1984) in dr. Ignaca Sivca . Osrednja zbirka metuljev Slovenije  je  nacionalno  pomembna  referenčna  zbirka  metuljev  (Lepidoptera),  ki nastaja  od  petdesetih  let  20 .  stoletja  do  danes .  Obsega 6 velikih  entomoloških  škatel steklokrilcev  (Sesiidae)  , 7 velikih  entomoloških  škatel  metuljčkov  (Microlepidoptera)   in 20 . 104 primerkov  (153 velikih  entomoloških  škatel)  dnevnih  metuljev  (Rhopalocera)   iz Slovenije, ki jim je pridruženo  6 . 260 primerkov  iz preostale  Evrope  in Bližnjega  vzhoda  in so označeni  z  bar kodami in imajo geolocirane lokalitete . Študijska zoološka zbirka Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Skupaj  s sodelavci  Oddelka  za  biologijo  je avtor  zbirke  akad. prof. dr. Boris Sket (rojen   1936  v Ljubljani),  slovenski  biolog  in akademik .  Leta  1958  je diplomiral  iz zoologije  ne- vretenčarjev,  leta  1961  pa  doktoriral  na takratni  Prirodoslovno-matematični  fakulteti  v  Ljubljani .  Leta  1959 je postal  asistent  na Naravoslovni  fakulteti  (naslednici  PMF) .  Od leta   1965 je zaposlen  na  Biotehniški  fakulteti  Univerze  v Ljubljani,  sprva  kot  asistent  in habilitira - ni docent,  od  1969 kot  docent,  od  1974 kot  izredni  in od  1979 kot  redni  profesor .  Znanstveno   se  ukvarja  predvsem s  speleobiologijo,  biogeografijo,  evolucijo  ter  sistematiko  nevreten - čarjev .  V letih  1983–1985 je bil dekan  Biotehniške  fakultete  Univerze  v Ljubljani,  kasneje   pa tudi  37 .  rektor  Univerze  v Ljubljani  (1989–1991) .  Na Oddelku  za biologijo  Biotehniške   fakultete  Univerze  v Ljubljani  je predaval  predmete  Zoologija  nevretenčarjev,  Evolucija  in  Speleobiologija . Od  leta  2005/2006, ko je prepustil  predavanja  iz zoologije  mlajšemu kolegu,   raziskovalno  deluje  kot  znanstveni  svetnik .  Od leta  2011  je izredni  od leta  2017  pa redni   član  SAZU .  Zdaj  je upokojen,  vendar  še dela  raziskovalno .  Opisal  je več kot  sto  za znanost   novih  vrst  in nekaj  rodov,  zlasti  rakov  in pijavk, ki so večinoma dinarske,  nemalo  pa jih je iz  odprav  na kras  tropskih  dežel .  Med pomembnejšimi  so opisi jamskega trdoživa  (Velkovrhia enigmatica) (v soavtorstvu  z akad .  dr .  Janezom  Matjašičem  (1921–1996)) in podvrste  črnega   močerila  (Proteus anguinus parkelj) (v soavtorstvu z Jaapom W . Arntzenom), edinih troglo - biotskih  predstavnikov  spužev in novih  družin  rakov  Atlantasellidae  in Brasileirinidae .  Po  njem so poimenovali  okoli  35 živalskih  vrst  in tri  živalske  rodove  (e-vir:  Wikipedija c; e-vir:   SAZU a) . Študijska zoološka zbirka Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je nacionalno  pomembna  študijska  zbirka .  Geografsko  in taksonomsko  je najpopolnejša  zbirka  spužev (Porifera),  pijavk (Hirudinea),  višjih rakov  (Malacostraca)  in ščipalcev  (Scorpiones)  v Sloveniji  in za nekatere  skupine tudi  na Zahodnem  Balkanu .  Predstavlja  referenčno  zbirko  spužev, pijavk in višjih rakov,  saj vsebuje tipsko  gradivo  in tipske  serije  ter  vaučerske  primerke  za GenBank .  Obsega več  sto enot spužev  (Porifera),  okrog  6 . 000  enot pijavk (Annelida:  Clitellata:  Hirudinea),  okrog  5 . 000 primerkov  višjih rakov  (Crustacea:  Malacostraca),  okrog  1 . 000  primerkov ščipalcev (Arachnida:  Scorpiones)  in  več  tisoč primerkov nevretenčarjev,  ki niso zajeti  v posebnih zbirkah .  Obsega gradivo  od leta  1920 dalje .  Delno  je taksonomsko  urejena,  deli  zbirke  so popisani in digitalizirani  v tabelah . Leta  2007 jo je Prirodoslovni  muzej  Slovenije  prevzel  v trajno  hranjenje  od Oddelka  za biologijo  Biotehniške  fakultete  Univerze  v  Ljubljani . 52 SCOPOLIA No 103 – 2022 Zbirka hroščev (Coleoptera) Egona Pretnarja Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Avtor zbirke Egon Pretner  (1896–1982)  je raziskovalec  hroščev  (koleopterolog),  ki se  je  rodil  v Trstu,  kjer  je dokončal  gimnazijo .  Od leta  1929 je živel  v Jugoslaviji,  kjer  je bil sprva  knjigovodja  v Ljubljani,  nato  pomočnik upravnika  Uprave  kraških  jam pri predsedstvu  vlade  Ljudske  republike  Slovenije .  Že kot  dijak  je pod  vodstvom  svojega  profesorja  dr .  Josefa  Müllerja  (1880–1964),  znanega  entomologa  in  pozneje ravnatelja  tržaškega  naravoslovnega  muzeja,  začel  proučevati  hrošče  in se zanimal  zlasti  za jamsko favno .  Sistematično  je raziskal  veliko  število  jam predvsem v Sloveniji,  nekaj  pa tudi  na  Hrvaškem,  v Črni  gori  in Furlaniji,  ter  odkril  več vrst  novih žuželk,  zlasti  jamskih hroščev  in dvojnonog  (Diplopoda)  (e-vir: Uredništvo slovenske biografije 1952) . Zbirka hroščev Egona Pretnerja Biološkega Inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU je nacionalno  pomembna  študijska  zbirka  hroščev  (Coleoptera),  ki je nastajala  od leta  1920 do  1982 in vsebuje okrog  200 entomoloških  škatel  različnih  dimenzij suhega  gradiva  preparirane - Slika 30: Suho preparirani hrošči na kartončkih, bogato opremljeni z listki z lokalitetami in determinacijskimi   etiketami iz Zbirke hroščev Egona Pretnerja Biološkega Inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU . Foto: David Kunc Figure 30: Beetles dry prepared on cardboards, richly equipped with labels with localities and determination   labels from the  Egon Pretner's Collection of Beetles (Coleoptera) of the Jovan Hadži Institute of Biology ZRC SAZU . Photo: David Kunc 53 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology ga  na  entomoloških  iglah  ali  nalepljenega  na  kartončkih  (Slika  30) iz Slovenije  in Balkanskega  polotoka  (e-vir: Prirodoslovni muzej Slovenije  d) .  Leta 2011  jo je  Prirodoslovni  muzej  Slovenije  prevzel  v trajno  hranjenje  od  Znanstveno  raziskovalnega  centra  Slovenske  akademije  znanosti in umetnosti . Zbirka hroščev (Coleoptera) Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Avtor zbirke dr. Božo Drovenik  (1940–2020)  je  leta  1970  diplomiral  iz  biologije na  Biotehniški  fakulteti  v Ljubljani,  kjer  je leta  1979 tudi  doktoriral  z nalogo  Cenotske, ekološke in fenološke raziskave karabidov (Carabidae, Coleoptera) v nekaterih mraziščih Trnovskega gozda (Smrečje, Smrekova draga) .  Leta  1967 se je zaposlil  na ZRC SAZU, sprva  do leta  1972  na  Inštitutu  za  raziskovanje  krasa  v Postojni,  nato  pa do  upokojitve  1986 na  Biološkem  inštitutu  Jovana  Hadžija  v Ljubljani .  Veljal  je za  enega  izmed vodilnih  evropskih  raziskovalcev  hroščev  (koleopterologov) . Ukvarjal  se je s favno,  ekologijo,  zoogeografijo  in sistematiko  žuželk,  zlasti   hroščev . En rod in deset vrst hroščev je dobilo ime po njem . Zbirka hroščev Biološkega Inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU je nacionalno  pomembna  študijska  zbirka  hroščev  (Coleoptera),  ki je nastajala  od leta  1920 do leta  2017, ko jo je Pri - rodoslovni  muzej Slovenije  prevzel  v  trajno  hranjenje  od Znanstveno  raziskovalnega  centra  Slovenske  akademije  znanosti  in umetnosti .  Obsega  363 malih  entomoloških  škatel  in 35 velikih  entomoloških  škatel  suhega  gradiva  prepariranega  na entomoloških  iglah  ali  nalepljenega  na  kartončkih  iz Slovenije  in Balkanskega  polotoka .  Zbirka  je delno  določena  in taksonomsko  urejena (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) . Zbirka mehkužcev (Mollusca) Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Zbirko je ustanovil akad. dr. Jože Bole (1929–1995), nadaljeval pa  dr. Rajko Slapnik . Akademik dr. Jože Bole, vodilni  slovenski  malakolog,  je leta  1953 diplomiral  na  ljubljanski  Prirodoslovno  matematični  fakulteti  ter  1960 doktoriral  na Biotehniški  fakulteti  Univerze  v  Ljubljani . Leta 1959 je postal  sodelavec  Biološkega  inštituta  Jovana  Hadžija  ZRC SAZU ter  bil   od 1973 njegov  upravnik .  Od leta  1977 je bil izredni  (dopisni), od 1985 pa redni  član  SAZU .  Njegove raziskave  so pomembno  prispevale  k poznavanju  mehkužcev (Mollusca)  na južno - evropskem območju (e-vir:  Wikipedija i) . Dr. Rajko Slapnik (rojen  1961) je leta  1986 diplomiral  na Biotehniški  fakulteti  Univerze  v Ljubljani  in se aprila  1987 zaposlil  na Biološkem  Inštitutu  Jovana  Hadžija  ZRC SAZU kot  mladi raziskovalec  pri akad .  dr .  Jožetu  Boletu .  Magistrsko  nalogo  je leta  1990 zagovarjal  na  Naravoslovno-matematični  fakulteti  Univerze  v  Zagrebu,  kjer  je januarja  1994  obranil  tudi  doktorsko nalogo z naslovom Podzemeljski in izvirski polži osamelega krasa vzhodne Slovenije .  Po upokojitvi  akad .  dr .  Jožeta  Boleta  je leta  1995 prevzel  vodenje  malakološkega  oddelka  in  urejanje  zbirke  mehkužcev Biološkega  inštituta  Jovana  Hadžija  ZRC  SAZU .  Od septembra  2013  je  samostojni  podjetnik-raziskovalec  in  sodeluje  na aplikativnih  projektih  doma in  v  tujini .  Usposabljal  se  je  na malakološkem  oddelku  Prirodoslovnega  muzeja Smithsonian  v  Washingtonu  in  na oddelku  za mehkužce Prirodoslovnega  muzeja  na Dunaju .  Raziskuje  sistematiko,  ekologijo  in filogenijo  mehkužcev  (predvsem sladkovodnih  in kopenskih  polžev  ter sladkovodnih školjk) (e-vir:  Povezujemo . si) . Zbirka mehkužcev Biološkega Inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU je nacionalno  pomembna  študijska  zbirka  mehkužcev (Mollusca),  ki vsebuje 40 . 652  inventarnih  enot  suhega  gradiva  (Slika  31) iz Slovenije,  Balkanskega  polotoka  in južne  Evrope .  Zbirka  je delno  taksonomsko  urejena  (e-vir: Prirodoslovni muzej Slovenije  d) .  Leta 2017  jo je  Prirodoslovni  muzej  54 SCOPOLIA No 103 – 2022 Slovenije  prevzel  v trajno  hranjenje  od  Znanstveno  raziskovalnega  centra  Slovenske  akademije  znanosti in umetnosti . Zbirka mehkužcev Biološkega Inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU vsebuje tipsko  gradivo  naslednjih  vrst: • Belgrandiella globulosa Bole, 1979  • Belgrandiella hershleri Slapnik, 1997  • Lanzaiopsis savinica Bole, 1989 • Bythiospeum (Paladilhiopsis) grobbeni anzeianum Slapnik, 1995 • Bythiospeum (Paladilhiopsis) robicianum trebnikanum Slapnik, 1995 • Mervicia eximia Bole, 1967 • Hauffenia subcarinata Bole & Velkovrh, 1987  • Hauffenia erythropomatia (Hauffen, 1856) • Kerkia kusceri (Bole, 1961) (opisana kot  Hauffenia kusceri Bole, 1961) • Hadziella deminuta (Bole, 1961) • Hadziella krkae Bole, 1992 • Hadziella thermalis Bole, 1992  • Zospeum alpestre bolei Slapnik, 1991 • Zospeum frauenfeldi osolei Slapnik, 1994 • Zospeum spelaeum lamellatum Bole, 1974 • Zospeum obesum (Frauenfeld, 1854) (opiana kot  Carychium obesum Frauenfeld, 1854) Slika 31: Gradivo iz Zbirke mehkužcev Biološkega Inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU je razsortirano po vrstah .  Foto: Tomi Trilar Figure 31: The material from the  Malacology Collection of the Jovan Hadži Institute of Biology ZRC SAZU is sorted by species . Photo: Tomi Trilar 55 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Malakološka zbirka (Mollusca) Franceta Velkovrha Avtor zbirke France Velkovrh  (1934–2009)  je  slovenski biolog, malakolog,  jamar in  numizmatik .  Leta  1958 je absolviral  biologijo  z delom  Nove najdbe in pripombe k dosedanjim opisom podzemeljskih gastropodov iz porečja Ljubljanice, za  kar  je prejel  Prešernovo  nagrado .  Leta  1962 je diplomiral  na Biotehniški  fakulteti  Univerze  v Ljubljani,  kjer  se  je pozneje na  Oddelku  za biologijo  tudi zaposlil  kot višji  tehnični  sodelavec  pri organizaciji  študijskih  programov in pri terenskih raziskavah, zlasti speleobioloških . Upokojil se je leta 1997 . Vseskozi  je bil  aktiven  član  Društva  za  raziskovanje  jam .  Njegovo  glavno  zanimanje  je bilo  raziskovanje jamskega živalstva, predvsem ekologije in zoogeografije jamskih mehkužcev . Slika 32: Del gradiva iz Malakološke zbirke Franceta Velkovrha je shranjen v alkoholu . Foto: David Kunc Figure 32: Part of the material from the  France Velkovrh's Malacology Collection is stored in alcohol .  Photo: David Kunc Malakološka zbirka Franceta Velkovrha je nacionalno  pomembna  študijska  zbirka  in ena  največjih  zbirk  mehkužcev (Mollusca)  na Balkanskem  polotoku .  Nastajala  je med  leti  1982  in 2009 .  Večji del  gradiva  je iz Slovenije  in Balkanskega  polotoka,  vsebuje pa tudi  gradivo  iz  Evrope  in celega  sveta .  Obsega  42 . 741 inventarnih  enot  in čez  milijon  primerkov,  ki so shranjeni  bodisi v  etanolu  (Slika  32)  ali kot  suho gradivo .  Zbirka  je zgledno  in natančno  opremljena  z  etiketami, nepopolna  inventarna  knjiga je  digitalizirana  (e-vir: Prirodoslovni muzej Slovenije d) .  Zbirko  je Prirodoslovni  muzej Slovenije  leta  2003 odkupil  z  namenskimi sredstvi  Ministrstva za kulturo . Mršićeva študijska zbirka deževnikov (Lumbricidae) Avtor zbirke dr. Narcis Mršić (1951–1997) se je po končani  gimnaziji na Reki vpisal na  študij  biologije  na Univerzi  v Ljubljani,  kjer  je diplomiral  leta  1975 in se zaposlil  kot  asistent  na Biološkem  inštitutu  Jovana  Hadžija  ZRC SAZU .  Doktoriral  je leta  1983 s tezo  o ekologiji,  taksonomiji  in cenologiji  deževnikov  (Lumbricidae) na dveh območjih Gorenjske  in postal  56 SCOPOLIA No 103 – 2022 izredni  raziskovalec  pri zoološki  ekipi  inštituta .  Med letoma  1988 in 1991 je bil znanstveni  urednik  za področje  naravoslovja  Enciklopedije Slovenije,  deloval  pa  je  tudi v  uredniških  odborih  več  mednarodnih  revij .  Višji  znanstveni  sodelavec  je  postal  leta  1988,  znanstveni  svetnik  pa 1993 .  Od leta  1992 je bil  vodja  raziskovalne  skupine na  projektih  florističnih  in fav - nističnih  raziskav  Slovenije  ter  sosednih regij,  nekaj  mesecev  leta  1994  pa tudi  nadomestni  direktor  inštituta .  Leta  1995  je bil izvoljen  za izrednega  profesorja  ekologije  na Univerzi  v  Ljubljani .  Zadnja  leta  svojega  življenja  je deloval  tudi  kot  svetovalec  na  Ministrstvu  za  znanost  in tehnologijo  in koordinator  dolgoročnega  projekta  na temo naravne  in kulturne  dediščine  Slovencev ( Mihelič 1997; e-vir:  Wikipedija l) . Mršić  je raziskoval  tri  skupine živali:  deževnike  (Lumbricidae),  dvojnonoge  (Diplopoda)  in  plazilce  (Reptilia),  ukvarjal  pa se je tudi  s talnimi  (edafskimi) organizmi  kot  celoto  in njihovo  vlogo  v pedogenetskih  procesih .  Navduševala  ga  je biotska  raznolikost  Slovenije  in ugotovitev,  da je s stališča biotske raznovrstnosti to območje »vroča točka« Evrope ( Mršić 1997) . Mršićeva študijska zbirka deževnikov je nacionalno  pomembna  študijska  zbirka  in največja  zbirka  deževnikov  (Lumbricidae)  Balkanskega  polotoka .  Nastajala  je od leta  1970 do 1996 in  vsebuje pretežno  gradivo  iz Balkanskega  polotoka .  Obsega 4 . 514 inventarnih  enot  (40 pladnjev  s kozarci)  v etanolu  (Slika  33), ki jim  je dodana  le  etiketa  s šifro  (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) .  Zbirko  je Prirodoslovni  muzej Slovenije  leta  2001 odkupil  z  namenskimi sredstvi  Ministrstva za kulturo . Mršićeva študijska zbirka dvojnonog (Diplopoda) Avtor zbirke je dr. Narcis Mršić (1951–1997) . Mršićeva študijska zbirka dvojnonog je nacionalno  pomembna  študijska  zbirka  in največja  zbirka  dvojnonog  (Diplopoda)  Balkanskega  polotoka .  Nastajala  je od leta  1970 do 1996 .  Poleg  gradiva  iz Balkanskega  polotoka,  vsebuje tudi  gradivo  iz Nepala,  Nove Gvineje in Indonezije .  Slika 33: Gradivo iz Mršićeve študijske zbirke deževnikov . Foto: David Kunc Figure 33: Material from the  Mršić's Scientific Collection of Earthworms . Photo: David Kunc 57 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Obsega okrog  3 . 000 inventarnih  enot  (30 pladnjev  s  kozarci)  v etanolu  (Slika  34), ki jim  je  dodana  le  etiketa  s šifro  (e-vir: Prirodoslovni muzej Slovenije d) .  Zbirko  je Prirodoslovni  muzej Slovenije leta 2001 odkupil z namenskimi sredstvi Ministrstva za kulturo . Študijska zbirka ceponožnih rakov (Copepoda) in vodnih bolh (Cladocera) Avtor zbirke je prof. dr. Anton Brancelj  (rojen  1957),  limnolog  in  speleobiolog .  Šolal  se je v Ljubljani,  kjer  je leta  1981 diplomiral,  leta  1986 magistriral  in leta  1991 doktoriral  iz  biologije  na Biotehniški  fakulteti .  Od leta  1987 je redno  zaposlen  na Nacionalnem  inštitutu  za  biologijo  v Ljubljani,  kjer  je med leti  1995 in 2015 vodil  Oddelek  za  raziskovanje  sladkovodnih  in kopenskih  ekosistemov .  Od leta  1996 je predavatelj  na Politehniki  v Novi Gorici  in od leta  2013 redni profesor za limnologijo in ekologijo podzemnih voda na Univerzi v Novi Gorici . Raziskovalno  deluje  na dveh področjih,  limnologiji  s  poudarkom  na raziskovanju  viso- kogorskih  jezer,  ter  ekologiji  in taksonomiji  podzemnih živali,  predvsem ceponožnih  rakov  (Copepoda)  in vodnih  bolh  (Cladocera) .  Samostojno  ali  v soavtorstvu  je opisal  okoli  40 novih  jamskih vrst  iz omenjenih  skupin  iz Slovenije,  Tajske,  Vietnama  in Kitajske .  Opisal  je tudi  prvo  pravo  jamsko (stigobiontsko)  vodno  bolho  iz Hercegovine  in kasneje  še dve vrsti  iz Slovenije,  ki so sedaj uvrščene  v samostojni  rod  Brancelia ( B. hercegovinae (Brancelj,  1990), B. sketi (Brancelj, 1992),  B. stochi (Brancelj, 1997)) . Študijska zbirka ceponožnih rakov in vodnih bolh je nacionalno  pomembna študijska  zbirka   in  največja zbirka  ceponožnih  rakov  (Copepoda) in  vodnih bolh (Cladocera)  Balkanskega  polotoka .  Nastaja  od leta  1958 dalje  in vsebuje gradivo  pretežno  iz Slovenije  in Balkanskega  polotoka .  Obsega  9  pladnjev  s  1 . 361  inventarnimi  enotami v  etanolu  z  nekaj kapljicami  glicerola .  Gradivo  v zbirki  je določeno  in etiketirano  ter  vnešeno  v podatkovno  zbirko  (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije d) .  Leta  2001 jo je Prirodoslovni  muzej Slovenije  prevzel  v  trajno hranjenje od Nacionalnega inštituta za biologijo . Slika 34: Gradivo iz Mršićeve študijske zbirke dvojnonog . Foto: David Kunc Figure 34: Material from the  Mršić's Scientific Collection of Millipedes . Photo: David Kunc 58 SCOPOLIA No 103 – 2022 Študijska zbirka ceponožnih rakov in vodnih bolh vsebuje tipsko gradivo naslednjih vrst: • Alona sketi Brancelj, 1992 • Alona stochi Brancelj, 1997 • Moraria (Moraria) radovnae Brancelj, 1988 • Paramorariopsis anae Brancelj, 1991 • Pseudomoraria triglavensis Brancelj, 1994 • Troglodiaptomus sketi postojnae Brancelj, 1987 • Troglodiaptomus sketi sketi Petkovski, 1978 Slovenski arhiv živalskih zvokov V okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije deluje tudi Slovenski arhiv živalskih zvokov, ki ga  je ob prihodu  v muzej leta  1987 zasnoval  akad. prof. dr. Matija Gogala .  Danes  arhiv  ureja  in vodi dr. Tomi Trilar .  Več o obeh si lahko  preberete  v poglavju  o kustosih  (tretje  poglavje  tega prispevka) Kustodiata za nevretenčarje . Slovenski arhiv živalskih zvokov  je študijska  zbirka  posnetkov  živalskih  zvokov,  ki jo hrani  Prirodoslovni  muzej Slovenije .  Zbirka  vsebuje večinoma originalne  posnetke  živalskega  oglašanja  in petja  na  DAT-kasetah,  analognih  magnetnih  trakovih  in kasetah,  ter  digitalnih  medijih za  shranjevanje   (trdi  diski, cedeji, cederomi,  devedeji, itd . ), ki so jih posneli  kustosi  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  in nekateri  drugi  zunanji  sodelavci  muzeja .  Na digitalne  medije za  shranjevanje  smo  pred  desetletjem  prenesli  del  starejše  zbirke  steničjih  oglašanj  (Heteroptera),  ki je bila  posneta  na analognih magnetnih trakovih . Osnovni cilj  sodelavcev  arhiva  je zbrati  posnetke  petja  in oglašanja  vseh živalskih  vrst,  ki  proizvajajo  zvok  in živijo  na  ozemlju  Slovenije . Zbiramo  pa tudi  zvočna  vzdušja  v različnih  ži- vljenjskih  prostorih  Slovenije . Raziskovalno  delo  je večinoma usmerjeno  v bioakustiko  pojočih škržadov  (Hemiptera:   Cicadidae)  v Evropi,  Mali  Aziji in jugovzhodni  Aziji .  Za zapis zvoka  trenutno  uporabljamo   digitalne snemalnike Sound Deviced 702, Marantz PMD-660 in Zoom H2 ter Strandbergove mikrofone  Tellinga PRO-6 za  slišno  zvočno  območje . Za zajemanje  ultrazvočnih  signalov   uporabljamo  na linijski  vhod snemalnikov  priklopljene  ultrazvočne  detektorje  Pettersson Elektronik D200, pri  katerih  nam je proizvajalec  mikrofon  iz ohišja  prestavil  na  podaljševal - ni kabel,  ki smo ga  namestili  na  doma narejene  nosilce  za  parabole .  Za parabole  uporabljamo   Slika 35: Audio cedeji na katerih so predstavljni zvoki živali shranjeni v  Slovenskem arhivu živalskih zvokov Figure 35: Audio CDs presenting the sounds of animals, which are stored in the  Slovenian Archive of Animal Sounds 59 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology ohišje  sprednjega  žarometa  Renault  4  (popularno  imenovanega Katrca),  Strandbergo - vo parabolo  od mikrofona  Tellinga  (premer 57 cm)  in Wildtronicsovo  Pro  Mini parabolo   (premer 29 cm) . Iz gradiva  shranjenega  v arhivu  smo na  prelomu  tisočletja  objavili  štiri  izobraževalne  cedeje  Pojoči škržati Slovenije (1998), Ljubljansko barje - skrivnostni svet živalskega oglašanja (1999),  Gozdne ptice Slovenije (2002) in Slovenske žabe (2003) (Slika 35) . Arhiv  nima redno  zaposlenega  kustosa,  ki  bi delal  samo v Slovenskem arhivu živalskih zvokov . 5. Tehniška dediščina V dvestoletni  zgodovini  proučevanja  predvsem mehkužcev  in žuželk  se  je na Kustodiatu  za nevretenčarje  Prirodoslovnega  muzeja Slovenije  poleg  zbirk  nabralo  tudi  precej  tehniške  dediščine,  ki so jo naši predhodniki  bolj  ali  manj vestno  shranili .  To so mikroskopi in drugi  optični  pripomočki  zgodovinske  vrednosti,  pribor  za  prepariranje  in drugi  pripomočki  avtorjev  zbirk in nekdanjih kustosov, merilni pripomočki in instrumenti . Omeniti  velja  mikroskope  zgodovinske  vrednosti .  To sta  dva  stereo  mikroskopa  iz delavnice  Optische Werke C. Reichert, Dunaj,  s številko  78696, ki sta  bila  proizvedena  leta  1926 .  Oba  sta  shranjena  v umetelno  izdelani  leseni škatli .  Eden ima  mizico za namestitev  mikroskop - skih preparatov  v optično  os, drugi  je brez  mizice, ima pa priložene  3 okularje  in 6 objektivov,  katerih  kombinacija  omogoča  različne  povečave .  Ohranjena  je še ena  lesena  škatla  za  Reichertov  mikroskop  številka  78081, leto  proizvodnje  1928 .  V njej  so 4 okularji  in 6 objektivov,  ter  mizica  za  namestitev  mikroskopskih  preparatov  v optično  os, manjka  pa zgornji  optični  del .  Na vseh je  pečat,  žig  ali  je vgraviran  napis optika  FR. P. Zajec, izprašan optik, Ljubljana, ki je bil verjetno v tistem času dobavitelj optične opreme za muzej . Iz kasnejšega  obdobja  je stereo  mikroskop  MST 127, ki je bil  leta  1966 proizveden  v Polskie Zakłady Optyczne Warszawa (PZO Warszawa)  in je tudi  shranjen  v izvorni  leseni  škatli . Tudi  Meopta binokularni mikroskop z osvetlitvijo, proizveden  na Češkem,  je shranjen  v originalni  leseni  škatli  in ima  priložen  še monookularni  nastavek  in nekaj  okularjev .  Hranimo  še stereo  lupo   proizvajalca   Officcine Galileo  iz Milana  s  priloženima  dvema  objektivoma  in  dvema  paroma okularjev v originalni leseni škatli . V  času bliskovitega  razvoja  tehnike  so  tudi naprave  za snemanje zvoka že postale  del  zgodovine .  Od analognih  naprav  za snemanje zvoka hranimo kolutne  snemalnike, kot sta  stacionarni   HP 3964A Instrumentation Recorder  in  prenosni   Uher 4200 Report Monitor, prenosne  kasetne  snemalnike  (Sony WM-D6C),  od digitalnih  pa DAT  (Digital  Audio Tape)  prenosne  snemalnike  Sony TCD-D10 PRO II, TCD-D3 in TCD-D7 .  DAT snemalniki  so kljub  digitalnemu  zajemu zvoka  zapisovali  na  magnetne  trakove,  kar  je na  terenu  pozročalo  težave  v  neugodnih  vremenskih  ali  klimatskih  razmerah  in pri  daljšem  shranjevanju  posnetega  gradiva .  Zato  so  jih danes nadomestlili  snemalniki, ki  snemajo zvok na spominske  kartice,  kar je  opremo zelo  pocenilo .  Tudi poraba  energije  za delovanje  se je bistveno  zmanjšala,  saj nimajo  več vrtečih  delov,  ki bi jih poganjali  energetsko  požrešni  motorji,  zato  so postali  bistveno  lažji .  Od mikrofonov  za  slišno  zvočno  območje smo od  vsega  začetka  delovanja  Slovenskega arhiva živalskih zvokov uporabljali  Strandbergove  mikrofone  Tellinga, pri  čemer smo sledili  razvoju  in  uporabljali  modele  PRO-3 mono, PRO-3 stereo, PRO-5 stereo in PRO-6 stereo, ki jih delujoče  še vedno hranimo . Največjo zgodovinsko vrednost pa predstavlja: 60 SCOPOLIA No 103 – 2022 Regnov fonoskop Ivan (Janez, Johann ali Johannes) Regen (1868–1947), svetovno  priznani  pionir  sodobne  bioakustike,  je bil  rojen  v zaselku  Lajše  blizu  Gorenje  vasi v Poljanski  dolini .  Po nedokončanem  študiju  na  ljubljanskem  semenišču je odšel  na  Dunaj  študirat  naravoslovje,  kjer  je bil  leta  1897  promoviran .  Pridobil  si je pravico  predavati  naravoslovje  v nemškem  in slovenskem  jeziku .  Po  krajšem  času službovanja  v Hranicah  na  Moravskem  in v Oberhollabrunnu  se je 1905 vrnil  na  Dunaj  in je bil tam do upokojitve  leta  1918 gimnazijski  profesor  na gimnaziji v II .  okraju .  Po  ustanovitvi  ljubljanske  univerze  je bil  povabljen  za  profesorja  v Ljubljano,  na  univerzi  leta  1921  celo  izvoljen,  pozneje  pa tega  mesta ni sprejel .  Ostal  je na Dunaju,  nikdar  se ni poročil,  živel  je sam  in osamljen,  toda  z železno  voljo  in doslednostjo  je sledil  svojim  znanstvenim  ciljem .  Leta  1935 je bil izvoljen  za častnega  člana  Prirodoslovnega  društva  Slovenije,  ob ustanovitvi  Slovenske  akademije  znanosti  in umetnosti  leta  1939 pa za  dopisnega  člana .  Na Dunaju  je leta  Slika 36: Fonoskop   (galvanometrski oscilograf) s   katerim je leta 1913 Ivanu Regnu   uspelo kot prvemu na svetu   grafično prikazati čirikanje   poljskega murna  (Gryllus campestris) . Zvočni signal   murna, ki je čirikal v kletki, je   sprožil iskrenje elektrod, kar je   zabeležil premikajoči se filmski   trak . Levo je pogonsko kolesje,   v sredini registrirni aparat za   zapis zvočnih nihajev na filmsko   podlago in desno je ura, ki je   krmilila delovanje celotne naprave   (Sitar 1987) .  Foto: David Kunc Figure 36: With the help of   the phonoscope (galvanometer   oscilloscope), Ivan Regen   succeeded in 1913 as the first in   the world graphically representing   the chirping of the Field Cricket   (Gryllus campestris) . The sound  signal of a cricket chirping in a   cage triggered an electrode spark,   which was recorded by a moving   film strip . On the left is the drive   wheel, in the middle a recording   device for recording sound   vibrations on a film carrier, and   on the right a clock that controlled   the operation of the entire device   (Sitar 1987) .  Photo: David Kunc 61 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology 1947 v nesrečnih  okoliščinah,  za posledicami  požara,  ki je uničil  tudi  večino njegovih  instru - mentov  in zapuščine,  tudi  umrl  (Seliškar 1948; Polenec 1969b; Gogala 2008; e-vir:  Gogala & Sket brez letnice; e-vir:  Wikipedija h) . Preučeval  je petje in zvočno  komunikacijo  žuželk,  predvsem murnov,  čričkov  in kobilic .  Pri številnih  vrstah  je najprej  raziskal  zgradbo  in delovanje  cvrčal .  Mnogi ugledni  biologi  tedanjega  časa so trdili,  da  te  žuželke  slišijo  s tipalnicami,  vendar  je Ivan  Regen  dokazal,  da  je  slušni  organ  teh  žuželk  timpanalni organ na golencih  sprednjih  nog .  Kasneje  je z vrsto  dobro  premišljenih  poskusov  dokazal  tudi,  da zgoraj  omenjene vrste  uporabljajo  za zvočno  komuni- kacijo  zračni  zvok,  tako  kot  ljudje  in mnoge druge  živali,  in ne tresljajev,  ki se prenašajo  po  podlagi,  kot  so trdili  nekateri  tedanji  raziskovalci  (Aljančič 1986, 1996; Gogala 2008; e-vir:  Gogala & Sket brez letnice; e-vir:  Wikipedija h) . Glavni  poskus  o  privabljanju  samic poljskega  murna  (Gryllus campestris) s samčevim  petjem  je napravil  v tako  imenovanem geobiološkem laboratoriju, pravzaprav  ogromnem  insektariju  s površino  576 m 2  v Korneuburgu  pri Dunaju .  Pri tem je v veliki  raziskovalni  areni  naenkrat  uporabil  1600 samic poljskega  murna,  ki so mu  jih nabiralci  iz domovine pošiljali  po pošti  v  posebnih  lesenih  transportnih  zabojčkih,  ki jih  je v ta  namen  sam izdelal  (Aljančič 1986, 1996;  Polenec 1969a; e-vir:  Gogala & Sket brez letnice) . V  Prirodoslovnem  muzeju  Slovenije je  shranjen  fonoskop (galvanometrski  oscilograf)  (Slika  36), s katerim  je Ivanu  Regnu  leta  1913 kot  prvemu na svetu  uspelo  grafično  prikazati  čirikanje  poljskega  murna  (Gryllus campestris) .  Naprava  je dolga  leta  ležala  v  skladišču  na  Oddelku  za kemijo takratne  Naravoslovne  fakultete  v Ljubljani .  Od kemikov so jo v začetku  osemdesetih  let  prevzeli  na Biološkem  oddelku  Biotehniške  fakultete  oziroma  na Inštitutu  za  biologijo,  kjer  so takrat  in se še danes  ukvarjajo  z bioakustiko .  Ko se je Inštitut  za biologijo  selil  iz stavbe  Filozofske  fakultete  na Aškerčevi cesti,  smo  Regnov  fonoskop  shranili  v Pri - rodoslovnem  muzeju Slovenije  (Gogala 2008) .  Naprava  ima  danes  muzejsko vrednost,  saj ni  ohranjena  v popolnosti,  izgubilo  pa se je tudi  znanje  kako  je delovala . Javnosti  smo jo pokazali   tudi na razstavi Entomologia Slovenica leta  1992, gostovala  pa je tudi  na  Razstavi  dokumentov  o življenju  in delu  našega  rojaka  prof . dr . Ivana Regna  leta  2013 v Gorenji  vasi (Aljančič 2013) . 6. Razstavna dejavnost in pedagoška dejavnost V delu  prvega  nadstropja  muzejske stavbe  na Prešernovi  ulici  vabijo na ogled  naše stalne  in  občasne  razstave,  ter  vitrine  četrtletja  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije .  Tudi  Kustodiat  za  nevre - tenčarje  sodeluje  pri postavitvah  teh  razstav,  včasih s samostojnimi  temami, včasih kot  del  celote   tematskega  sklopa,  ki ga  razstava  zajema .  Prizadevamo  si, da  našo  naravno  dediščino  približamo   najširšemu  krogu  javnosti .  Na razstavnem  hodniku  stojijo  tri  stalne  razstave  s povsem  nevre - tenčarsko  vsebino .  Dve sta  izrednega  zgodovinskega  pomena .  Hohenwartova zbirka konhilij je ena  od ustanovnih  zbirk,  Schmidtova zbirka žuželk pa predstavlja  neprecenljivo  zgodovinsko  in  estetsko  vrednost .  Na nasprotni  strani  hodnika  stoji  razstava  Čudovita raznolikost žuželk, s pred - stavitvijo žuželk, od njihove pestrosti, življenjskih navad do pomena za človeka . Šole  in posamezni obiskovalci  se radi  vračajo  v muzej predvsem zaradi  občasnih  razstav .  Od popolne  preureditve  muzeja leta  1958 (Polenec 1974) je razstavna  dejavnost  prilagojena  učnemu načrtu in prispeva svoj delež k šolskemu pouku . Novejše pridobitve  in aktualne  dogodke  pa predstavljamo  v vitrinah  četrtletja  in z drugimi  manjšimi  priložnostnimi  razstavami .  V  nadaljevanju  je  poleg stalnih  razstav  nevretenčar - jev, predstavljenih  še nekaj  občasnih  razstav  in vitrin  četrtletja,  katerih  avtorji  so bili kustosi  Kustodiata za nevretenčarje . 62 SCOPOLIA No 103 – 2022 6.1. Stalne razstave Zbirka žuželk Ferdinanda J. Schmidta Zbirka žuželk  Ferdinanda  J .  Schmidta  obsega predvsem metulje  in hrošče,  v  njej pa  so  skromneje  zastopani  tudi  predstavniki  drugih  skupin  žuželk .  Zbirka  ima neprecenljiv  kulturno  zgodovinski  pomen, zato  je zaradi  svoje vrednosti  in občutljivosti  gradiva  shranjena  v depoju,  na razstavi pa je predstavljena predvsem s sliko in besedo (Slika 37) . Najbolj zanimivi  primerki  iz  zbirke  so  jamski  hrošči  drobnovratniki  (Leptodirus hochenwartii), ki jih je Schmidt  opisal  kot  prve znane  jamske živali  nasploh  (Schmidt  1832) .  Na razstavi  so predstavljeni  primerki drobnovratnika  in replika  izvirne  škatle,  v vitrini  pred  modelom kraške jame pa je povečan model drobnovratnika . Slika 37: Razstavna vitrina, kjer je prikazana  Schmidtova zbirka žuželk, v kateri se nahaja tudi jamski hrošč   drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) . Foto: David Kunc Figure 37: Display case with  Schmidt's entomological Collection, which also includes Narrow-necked Blind   Cave Beetle (Leptodirus hochenwartii) . Photo: David Kunc Hohenwartova zbirka konhilij Bogata  zbirka  konhilij  iz vseh morij sveta,  ki jo je grof  Franc  Jožef  Hanibal  Hohenwart  leta  1831 podaril  tedanjemu  Deželnemu  muzeju, je bila  najprej  razstavljena  v takratnih  muzejskih  prostorih  v Liceju  na Vodnikovem  trgu .  Kasneje  so jo skoraj  sto  let  hranili  v depojih  muzeja,  kjer je  bila dostopna  le strokovnjakom .  Leta 1970  pa  so  na ogled  postavili  takrat  začasno  razstavo z naslovom Polži in školjke - iz Hohenwartove zbirke (Slika  38), ki je bila  na  ogled  med  63 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Slika 38: Časopisni izrezek iz časnika  Prosvetni delavec, ki vabi na ogled izbranih primerkov iz  Hohenwartove zbirke konhilij . Figure 38: A clipping from the newspaper  Prosvetni delavec, inviting visitors to view selected specimens from   the  Hohenwart's malacology collection . Slika 39: Ena od dveh vitrin iz razstavnega hodnika muzeja, kjer je danes predstavljen del  Hohenwartove zbirke konhilij . Foto: David Kunc Figure 39: One of two display cases from the museum's exhibition hall, where part of  Hohenwart's malacology collection is presented today . Photo: David Kunc 64 SCOPOLIA No 103 – 2022 3 .  6 .  in 13 .  10 .  1970 (Hemeroteka PMS 1970/ID 1521909) .  Na razstavi  so si obiskovalci  lahko  ogledali  najlepše  primerke  izbrane  iz zbirke,  ki obsega okrog  5000 primerkov  z vsega sveta .  Zaradi velikega zanimanja je bila razstava podaljšana do 2 . 12 . 1970 . Kasneje  so del  zbirke  predstavili  v dveh  steklenih  vitrinah  na  razstavnem  hodniku  (Slika  39),  kjer  poleg  Zoisove zbirke  mineralov  predstavlja  eno temeljnih  zbirk  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije . Nastanek entomološke zbirke Zaradi  hitrega  propadanja  narave  si muzeji prizadevajo  zbrati  čim  več gradiva  in ga uvrstiti   v svoje zbirke .  Razstava  Kaj je entomologija (veda o žuželkah) in kako nastane entomološka zbirka, ki je bila  postavljena  od  26 . 6 . 1997  (Hemeroteka PMS 1997; Činč Juhant s sod .  2021)  do  leta  2021, je ponujala  odgovore  na  ta  vprašanja .  Avtor  je bil  dr .  Bogdan  Horvat .  Na razstavi  so  bili  prikazani  različni  načini  nabiranja  žuželk  v naravi  ter  delo  v laboratoriju,  ki obsega  tehnično   in strokovno  obdelavo  zbranega  gradiva .  Nekatere  žuželke,  kot  so hrošči  in metulji,  moramo  pred  uvrstitvijo  v zbirko  preparirati  na  entomoloških  iglah  (Slika  40) ali  jih  nalepiti  na  kartonček   in jih nato  uvrstiti  v suhe zbirke .  Druge  skupine žuželk  so shranjene  v alkoholu  in jih uvrščamo   v mokre  zbirke . Pri  najmanjših  žuželkah  pa izdelamo  mikroskopske  preparate . Vse  to  in še več je  predstavljala stalna razstava, ki je stala na hodniku nasproti  Schmidtove zbirke žuželk . Slika 40: Vabilo, ki je leta 1997 vabilo na ogled razstave  Nastanek entomološke zbirke . Figure 40: Invitation to visit the exhibition  The Origin of the Entomological Collection in 1997 . Čudovita raznolikost žuželk Razstava Nastanek entomološke zbirke  je v letu  2021  doživela  osvežitev  in novo podobo  ter  prerasla  v razstavo  Čudovita raznolikost žuželk, ki so jo pripravili  dr .  Staša  Tome,  Matjaž  Černila,  dr .  Tomi  Trilar,  doc .  dr .  Al Vrezec  in Andrej  Gogala .  Razstava  predstavlja  izjemno  raznoliko  skupino, kateri  pripada kar tri  četrtine  vseh  živalskih  vrst  na Zemlji .  Z  izjemo  morja,  so žuželke  poselile  vsa življenjska  okolja  in se nanje  različno  prilagodile .  S povečanimi  modeli razvojnega  kroga  stenice  zelene  smrdljivke  (Nezara viridula) in navadnega komarja 65 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology (Culex pipiens) je prikazana  presenteljiva  preobrazba  od jajčeca  do odrasle  živali,  ki je bodisi  nepopolna  ali popolna .  Podrobneje  so predstavljeni  štirje  največji redovi  žuželk,  kožekrilci  (Hymenoptera),  dvokrilci  (Diptera),  hrošči  (Coleoptera)  in metulji  (Lepidoptera) .  Pri  hroščih  so  prikazane  tudi  ogrožene  in v Sloveniji  izginule  vrste,  saj  smo ljudje  z brezobzirnim  poseganjem  v  naravo  dokončno  uničili njihov življenjski  prostor .  Med  dnevnimi  metulji  so  prikazane  naše najpogostejše  vrste  v značilnih  mikrohabitatih,  nočni metulji  pa so razporejeni  po času  pojavljanja  v različnih  letnih  časih . Na  razstavi  se ves čas prepletajo  neizmerna  pestrost  žuželk   z življenjskimi navadami in pomenom za človeka . 6.2. Občasne razstave in vitrine četrtletja Po  letu  1958  je  bilo v  razstavni  dejavnosti  v  ospredju  področje  zgodovinskega  razvoja,   evolucije .  Razstave  kot  Zgodovinski razvoj živih bitij, Nastanek vrst in prilagoditve, Ledena doba in Okamnine, priče izumrlega življenja so vsaka  po svoje  pričale,  da  organizmi  niso  nespre - menljivi,  da  se razvijajo  (Polenec 1974) . Razstave  so prikazovale  tudi  raznovrstnost  in pestrost   živega  sveta  z  drugih  celin,  kot  na  primer  razstava  Tropski metulji in hrošči postavljena  leta  1959,  avtorja   Sava   Breliha   (Hemeroteka PMS 1959/ID 150 0917; Činč Juhant  s  sod .  2021) .  Raz - stavljenih  je bilo  dvajset  škatel  lepših  primerkov,  odbranih  iz študijskih  zbirk .  Ali pa razstava   Eksotične žuželke, ki jo je za nekaj  mesecev  poleti  leta  1964 postavil  Savo Brelih  v botanični   dvorani  (Hemeroteka PMS 1964/ID 1518325; Činč Juhant s sod .  2021) .  Ponovno  je bila  na   ogled  od  1 .  8 .  do  25 .  9 .  1969 .  Predstavljala  je 24 škatel,  večinoma metuljev  iz muzejskih  študijskih   zbirk  (Hemeroteka PMS 1969/ID 1521397). Manjkale  niso niti  razstave,  ki so predstavljale  našo   bogato  favno,  kot  na  primer  Jamsko živalstvo Jugoslavije, avtoric  Marije  Gosar  in Maje Hafner,   Slika 41: Naslovna vitrina razstave Čudovita raznolikost žuželk, ki je v okviru stalne razstave doživela prenovo   v letu 2021 . Foto: David Kunc Figure 41: The title display case of the exhibition  The Wonderful Diversity of Insects, which was renovated in   2021 as part of the permanent exhibition . Photo: David Kunc 66 SCOPOLIA No 103 – 2022 od  5 . 4 . do  13 . 5 . 1968  (Hemeroteka PMS 1968/ID 1519605; Činč Juhant s sod .  2021) ali  pa so  bile tematsko  posvečene posameznim skupinam nevretenčarjev .  V nadaljevanju  je predstavlje - nih le nekaj, ki so obsežneje predstavljale delo in zbirke Kustodiata za nevretenčarje . Pajki, njihove mreže in strupi Po zapisih  dr .  Antona  Polenca,  avtorja  razstave,  je le  ta  predstavljala  te  zanimive osmeronoge  živali,  ki  jih premalo  poznamo .  Na razstavi  so  se  obiskovalci  lahko  seznanili  z njihovimi  lastnostmi,  kako predejo mreže in  ali so  strupeni .  Predstavljeni  so  bili križevci  (družina  Araneidae)  in sorodniki,  ki pletejo  kolesaste  mreže  ter  pajki,  ki so zaradi  svojega  strupa  najbolj  nevarni  človeku .  Med tedaj  znanimi  dvajest  tisoč  vrstami  pajkov  jih je le  nekaj  zares  nevarnih  človeku .  Med Jugoslovanskimi  je to  istrski  rdečepikasti  pajek (Latrodectus tredecimguttatus) eden od sorodnikov  ameriških črnih  vdov (Polenec 1969b) .  Razstava  je bila  na ogled  od 1 .  10 .  1969 do 22 .  3 .  1970, sestavljena  pa je bila  iz fotografij,  preparatov  in živih osebkov pri nas  živečih vrst pajkov ( Hemeroteka PMS 1970/ID 1521653; Činč Juhant s sod .  2021) . Metulji tujih dežel Prirodoslovni  muzej Slovenije  v svojih  zbirkah  hrani  številne  primerke  zanimivih metuljev  z vsega sveta,  ki pa javnosti  niso vedno  na vpogled .  Nekaj najzanimivejših  primerkov  z vseh  kontinetov  je  bilo razstavljenih  na razstavi  Metulji tujih dežel  (11 .  12 .  1970  –  28 .  3 .  1971)  (Hemeroteka PMS 1971/ID 1522421; Činč Juhant s sod .  2021), ki je bila  na ogled  le  kratek  čas, saj metulji  ne smejo biti dalj  časa izpostavljeni  svetlobi .  Avtor  razstave  je bil  Savo Brelih .  Razstavo  je sestavljalo  več kot  1500 eksponatov  in vrst  metuljev  urejenih  po svetovnih  regijah .  Predstavljene  so bile  najbolj  pisane, največje  in biološko  najbolj  zanimive vrste  (Smerdu 1971) .  Zanimivo je, da na razstavi  ni bilo  evropskih  metuljev,  te  so nameravali  razstaviti  kasneje  na  samostojni razstavi . Entomologija na Slovenskem Avtorja  dr .  Jan Carnelutti  in Savo Brelih  sta  razstavo  postavila  od 15 .  10 .  do 4 .  11 .  1973  (Hemeroteka PMS 1973/ID 1524981; Činč Juhant s sod .  2021) ob 50-letnici  jugoslovanske   entomologije  ter  ob 3 .  srečanju  entomologov  sosednjih  dežel .  Razstavljene  so bile  pestre  zbirke  metuljev  in hroščev  ter  drugih  žuželk,  ki so jih razstavljali  člani  Slovenskega  entomološke - ga društva  Štefana  Michielija  (Slika  42) .  Razstava  je privlačila  tudi  nepoznavalce,  saj so bile  razstavljene  zlasti  eksotične  vrste  metuljev  in hroščev  čudovitih  barv  in osupljivih  oblik .  Na  entomološki  razstavi  je sodelovalo  kar  46 članov  društva .  V letu  1974 je med  17 .  7 .  in 23 .  9 .  sledila  ponovitev  razstave  iz prejšnjega  leta  s še več razstavljenimi  preparati  iz muzejskih  zbirk  (Hemeroteka PMS 1974/ID 1525749; Činč Juhant s sod .  2021) . Gospodarski pomen žuželk Razstava  je  bila, kot  mnogo drugih,  prirejena  učnemu načrtu  gimnazij in je  prispevala  svoj delež  k šolskemu  pouku .  Prikazovala  je vlogo  žuželk  v našem okolju  in njihov  vpliv na  človeka  samega .  Ob  številnih  fotografijah  živali  in eksponatih  (les, papir, drevje)  so lahko  učenci  srednjih  in osnovnih  šol  dopolnili  v šoli  pridobljeno  znanje  (Polenec 1976) .  Razstava  je  ponazarjala  kako  so žuželke  kot  rastlinojedci,  opraševalci,  zajedavci,  plenilci  ali  čistilci  narave   vključene  v prehranjevalne  verige  (Gosar 1976) .  Na voljo  je bil  tudi  vodnik  po razstavi  z istim  67 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology naslovom  (Brelih 1975) .  Na ogled  je bila  od 17 .  12 .  1975 do 31 .  5 .  1976 (Hemeroteka PMS 1976/ID 1527285), vendar  so jo zaradi  velikega  zanimanja  šolske  mladine  ponovno  odprli  od  19 .  5 .  do 7 .  11 .  1977  (Hemeroteka PMS 1977/ID 1528821; Činč Juhant  s  sod .  2021),  kot  gostujoča  razstava  Gospodarski značaj kukca pa je bila  postavljena  tudi  na Reki med aprilom  in novembrom  leta  1979 (Hemeroteka PMS 1979/ID1529589; Činč Juhant s sod .  2021) .  Avtor  razstave je bil Savo Brelih . Sledilo  je več občasnih  razstav,  za katerimi  se je žal  ohranilo  bolj  malo  gradiva,  zato  jih le  omenimo: Redke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji, ki sta  jo od  8 .  do  21 .  10 .  1980 pripravila  Savo Brelih  in Janez  Gregori  (Činč Juhant s sod .  2021) .  Ponovno  je bila  na ogled  4 .  11 .  1980  do 31 . 3 . 1981 . V spremljajoči knjižici  sta  izdala  tudi  seznam naših  ogroženih  in redkih  živali  ter   prvi  celovit  pregled  zakonodaje  s področja  varstva  živalskih  vrst  v Sloveniji;  Eksotične žuželke iz zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije  (20 .  6 .  –  31 .  12 .  1981);  Zbirka metuljev Štefana Michielija (21 .  12 .  1984 – maj  1985); O delovanju slovenskih entomologov (25 .  10 . –  16 .  11 .  Slika 42: Vabilo na otvoritev razstave Entomologija na slovenskem, ki je bila na ogled leta 1973 . Figure 42: Invitation to the opening of the exhibition  Entomology in Slovenia, which was on display in 1973 . 68 SCOPOLIA No 103 – 2022 1986), katerih  avtor  je bil  dr . Ignac Sivec (Činč Juhant s sod .  2021); Kaj so črne vdove (19 . 6 .  1988 – 31 .  1 .  1989), avtor  akad .  prof .  dr .  Matija  Gogala;  Narava na jugoslovanskih znamkah (21 . 12 .  1989 – 18 .  3 .  1990), ki sta  jo v sodelovanju  s Prirodoslovnim  muzejem  Makedonije  iz  Skopja  pripravila  dr .  Tomi  Trilar  in dr .  Breda  Činč Juhant  (Činč Juhant s sod .  2021); Metulji - slovenska naravna dediščina (25 . 4 .  – 30 . 9 . 1990),  avtor  Matjaž  Černila  (Hemeroteka PMS 1981, 1985, 1986, 1989, 1990; Činč Juhant s  s o d .   2021); Borelija - povzročitelj Lajmske borelioze (16 .  5 . –  9 .  10 .  1990) (Činč Juhant s sod .  2021), ki je prikazovala  potek  bolezni,  zgodovino  raziskovanja  te  bolezni,  razširjenost  bolezni  v Sloveniji,  biološki  pregled  klopov  in komarjev  ter  zaščitne  ukrepe  pred  borelijo .  Avtor  razstave  je bil dr .  Bogdan  Horvat  (Hemeroteka PMS 1990) .  Od 27 .  2 .  –  31 .  3 .  1990  je gostovala  tudi  razstava  Entomološkega  oddelka  Mestnega  muzeja Varaždin  Naravoslovec Franjo Koščec (1882–1968) (Činč Juhant s sod .  2021) . Entomologia Slovenica Ena izmed večjih razstav,  ki je bila  postavljena  v atriju  današnje  stavbe,  je bila  razstava   Entomologia Slovenica leta  1992 (27 . 10 .  – 7 . 12 . 1992)  (Slika  43) . Razstava,  ki so jo pripravili   akad .  prof .  dr .  Matija  Gogala,  Marko  Aljančič,  prof .  dr .  Janko Božič, dr .  Andrej  Gogala,   Stanislav  Gomboc, dr .  Bogdan  Horvat,  dr .  Ignac  Sivec in dr .  Tomi  Trilar  (Činč Juhant s sod .  2021),  je prikazovala  žuželke  in zgodovino  njihovega  raziskovanja  v  Sloveniji .  Raz - stavljene  so  bile pomembnejše  zgodovinske  zbirke žuželk  in  moderne zbirke ter  delo  z  njimi .  Prikazana  je bila  tudi  uporaba  računalnikov  in video tehnike  v entomologiji .  Posebna   Slika 43: Utrinki z razstave Entomologia Slovenica iz časopisa Slovenske novice, leta 1992 . Figure 43: Excerpts from the exhibition  Entomologia Slovenica from the newspaper Slovenske novice, 1992 . 69 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology pozornost  je bila  namenjena  prikazu  žuželčjih  zvokov  in vibracijskih  signalov  ter  komunika - ciji z njimi (Hemeroteka PMS 1992) .  Razstavo  so dopolnjevala  likovna  dela  ter  realistične   upodobit ve  ž ival i,  ma njk ala  n i n it i  bioa k u st ič na  z vo č na  pod laga  sk la d at elja  Bošt ja na  Pe rovšk a   (Slovenske novice 1992), ki je žuželčje  zvoke  uporabil  kot  instrumente .  Ob razstavi  je izšel   tudi razstavni katalog z naslovom Žuželke - uspešnost množičnosti (Gogala A .  s sod .  1992, 1994) .  Poleg  vodenih  ogledov  razstave  in multimedijske  projekcije  so si  lahko  obiskovalci   vsak delavnik  ob 11 . uri ogledali  prikaz  prepariranja  žuželk  in delo  entomologa  s sodobnimi  tehnikami ( Hemeroteka PMS 1992) . Iz raziskovanja zunanjih zajedavcev Od  31 .  5 .  do  4 .  6 .  1994 je Prirodoslovni  muzej  Slovenije  sodeloval  na  2 .  Slovenskem  muzejskem  sejmu .  Za to  priložnost  je bila  pripravljena  začasna  razstava  z naslovom  Iz raziskovanja zunanjih zajedavcev (Činč Juhant s sod .  2021) .  Postavitev  je obsegala  panoje  z besedilom  in fotografija - mi  zunanjih  zajedavcev  in njihovih  gostiteljev,  vitrini  z mehovi živali  in primerom nesortirane   zbirke zunanjih  zajedavcev,  video film s  prikazovanjem  zbiranja  vzorcev  iz  gnezd mestne   lastovke  in žive primerke  bolh  ter  njihovih  ličink  pod lupo,  ki so bile prikazane  na monitorju .  Ob priložnosti  je bila  izdana  tudi  zloženka  z istim naslovom .  Kustosa  razstave  sta  bila  dr .  Tomi  Trilar in dr . Breda Činč Juhant . Narava Slovenije Razstave  o slovenski  naravi  so skušale  tudi  nepoznavalcem  predstaviti  lepote  naravnega  okolja in raznovrstnost ogroženih rastlin in živali v njem . Leta  2000 je bila  na ogled  razstava  o Krasu  in slovenskem  delu  Istre  (Hemeroteka PMS 2000), leta  2001 o Ljubljanskem  barju  in Iški (Hemeroteka PMS 2001), leta  2002 je bil  predsta - vljen  najvzhodnejši  del  države,  Prekmurje  ter  rečni  logi  in mrtvice  na  obeh straneh  reke  Mure  (Hemeroteka PMS 2002), leta  2005 pa slovenski  alpski  svet z obsežnimi gorskimi gozdovi  na planotah  Jelovice  in Pokljuke  ter  vse tri  visokogorske  skupine z vrhovi  nad  gozdno  mejo,  Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe ( Hemeroteka PMS 2005) . Narava Slovenije: Istra in Kras Vrsta  fotografskih  razstav  o slovenski  naravi  se je pričela  s predstavitvijo  najtoplejšega  in  najbolj  mediteranskega  predela  države,  slovenskega  dela  Istre  in matičnega  Krasa .  Predsta - vljene  fotografije  so prikazovale  tako  pestrost  habitatov,  kot  pestrost  vrst .  V  vitrinah  je bil  razstavljen  izbor  literature  o Istri  in Krasu  ter  primeri objav raziskovalnega  dela,  kot  priza - devanja  za zakonsko  in dejansko  varovanje  narave  v tem delu  Slovenije .  Razstava  je bila  na  ogled  med 20 .  9 .  2000 in 28 .  2 .  2001, kasneje  pa kot  gostujoča  razstava  v Univerzitetni  knjižnici  Maribor  med  2 .  9 .  in 26 .  9 .  2002 (e-vir: Prirodoslovni muzej Slovenije a) in od 1 .  6 .  do  26 .  8 .  2010 v Osnovni  šoli  Antona  Šibelja-Stjenka  v Komnu (Činč Juhant s sod .  2021) .  Kustos  razstave je bil dr . Andrej Gogala . Narava Slovenije: Ljubljansko barje in Iška Na razstavi  je  bilo predstavljenih  111  fotografij,  ki  prikazujejo  pokrajino,  rastlinstvo  in  živalstvo  obravnavanega  območja .  Na ogled  so  bili minerali  in  subfosilni  ostanki  živali  z  Ljubljanskega  barja,  zemljevid  življenjskih  prostorov  na Barju,  razstavo  so spremljali  zvoki  70 SCOPOLIA No 103 – 2022 živali,  na računalniškem  zaslonu  so se  vrteli  posnetki  ptic .  Ob  razstavi  je izšel  tudi  katalog  s 67 barvnimi slikami (Gogala A .  s sod .  2001) .  Razstava  je bila  na ogled  med 7 .  11 .  2001 in  5 . 5 . 2002  (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije a) . Kustos razstave  je bil  dr . Andrej Gogala . Narava Slovenije: Mura in Prekmurje Razstavljenih  je bilo  71 izvirnih  fotografij  pokrajine,  rastlinstva  in živalstva  tega  zanimivega   dela  Slovenije .  Razstava  je bila  obogatena  z muzejskimi  eksponati  ter  s prikazom  proda,  peskov,  subfosilnega  lesa,  nafte  in olivinovih  nodulov .  Manjkal  ni niti  akvarij,  v katerem  so bile na ogled   žive velike  senčice  (Umbra krameri), ribe,  ki v Sloveniji  živijo  le  v mrtvicah  ob Muri . Razstavo  so  spremljali  zvoki  živali  in videoposnetki  žab,  ki enkrat  na  leto  pomodrijo .  Ob razstavi  sta  bila  izdana   tudi  katalog  (Bedjanič  s sod . 2 002) in zloženka . Razstava  Narava Slovenije: Mura in Prekmurje je bila  v Prirodoslovnem  muzeju  Slovenije  na  ogled od 3 .  12 .  2002 do  31 .  12 .  2003 .  Od 22 .  5 .  2009 do   31 . 8 . 2009 je gostovala v Krajinskem parku Goričko na gradu Grad (e-vir:  Prirodoslovni muzej Slovenije a) in med 5 .  6 .  in 1 .  10 .  2015 v Muzeju  norosti  v Gradu  Cmurek  na  Tratah  (Činč Juhant s sod .  2021) .  Razstava  je nastala  v sodelovanju  z Zavodom RS za varstvo  narave  - OE Maribor .  Kustosi razstave so bili dr . Andrej Gogala, dr . Tomi Trilar in dr . Matjaž Bedjanič . Narava Slovenije: Alpe Serija  razstavnih  predstavitev  posameznih  izsekov  iz  nacionalne  naravne  dediščine  je pokrila  tudi  Alpe:  vse tri  osrednje  slovenske  gorske  skupine, ki sežejo  čez gozdno  mejo, to  je Juliijske  Alpe, Karavanke  in Kamniško Savinjske  Alpe, ob teh  pa tudi  Jelovico  in Pokljuko .  Razstavo  so sestavljali  fotografski  posnetki  številnih  avtorjev,  zvočna  kulisa  s posnetki  ptic  in sesalcev,  fosili,  kamnine različnih  starosti,  prodniki  iz alpskih  rek  ter  akvarij  s soško postrvjo  (Salmo marmoratus). Razstava  je bila  na  ogled  od 25 . 3 . 2004  do 30 . 9 . 2005,  nato  je leta  2008 gostovala   v Murski  Soboti,  med 15 .  4 .  in koncem septembra  2011 pa v Informacijskem  središču  Trigla - vskega  narodnega  parka  Triglavska  roža  na Bledu  (e-vir: Prirodoslovni muzej Slovenije a)  in od  19 . 3 . do  7 . 4 . 2013  v galeriji  Ferda  Mayerja  (Paviljon  NOB) v Tržiču  (Činč Juhant s sod .  2021) . Ob  razstavi  je izšel  tudi  katalog  (Trilar s sod .  2004) .  Glavni  avtorji  razstave  so bili dr .  Andrej Gogala, dr . Tomi Trilar in dr . Miha Jeršek . Največja zbirka mehkužcev na Slovenskem, malakološka zbirka Franceta Velkovrha Na  razstavi  je bila  predstavljena  zbirka  mehkužcev  Franceta  Velkovrha,  ki vsebuje  mehkužce  iz skupin oklopnikov,  polžev,  školjk  in slonovih  zobčkov ter  maločlenarje  (Oligomerija)  iz  skupine ramenonožcev  (Brachiopoda) .  Zbirka  obsega preko  71 . 000 inventarnih  enot  in preko  1 . 000 . 000 primerkov .  Več kot  polovica  gradiva  je bila  nabrana  na  območju Slovenije,  preostali  del  pa pretežno  na Balkanskem  polotoku,  predvsem na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini  in  Severni  Makedoniji .  Precej  gradiva  je tudi  iz preostale  Evrope,  Afrike,  zelo  veliko  iz Alžirije,  Amerike in Azije, predvsem Kitajske .  Ob  razstavi,  ki je bila na ogled  med  8 .  12 .  2005  do  10 .  12 .  2006,  je bila izdelana  tudi  informativna  zloženka .  Avtor  razstave  in zloženke  je bil  dr . Tomi Trilar ( Hemeroteka PMS 2006; Činč Juhant s sod .  2021) . V letu  2002 (24 . –  26 .  10 . ) smo z  razstavo  Zanimivosti iz sveta metuljev, ki sta  jo  pripravila  dr .  Bogdan  Horvat  in Matjaž  Černila,  gostovali  na  5 .  muzejskem sejmu v Ljubljani  (Činč Juhant s sod .  2021) .  71 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Omeniti  velja  še tri  biološke  vitrine  četrtletja  v letu  2006 .  Med  15 .  12 .  2006 in  31 .  5 .  2007 je bila   na ogled razstava z naslovom Skriti svet žuželk (Činč Juhant s sod .  2021), ki je odgrnila  tančico   skrivnosti  majhnih  a  pogosto  spregledanih  organizmov,  ki pomembno krojijo  dogajanje  na  našem  planetu  in so uspešno naselili  vse življenjske  prostore,  od podzemeljskih  jam brez  svetlobe  do   večnega  snega  na  ledenikih,  od  tropskega  deževnega  gozda  do  naše  shrambe  (Hemeroteka PMS 2006) .  Tudi  drugo  Popolna in nepopolna preobrazba pri žuželkah od  15 .  12 .  2006 do  30 .  9 .  2007  so pripravili  isti  avtorji:  dr .  Tomi Trilar,  dr .  Bogdan  Horvat,  dr .  Andrej  Gogala  in dr .  Ignac  Sivec .  Prikazovala  je življenjski  krog  žuželk  in različne  stopnje  razvoja  s pomočjo povečanih  modelov   komarja  s popolno  in stenice  z nepopolno  preobrazbo  (Hemeroteka PMS 2006; Činč Juhant s sod .  2021), ki jih je izdelal kipar Lorenzo Possenti, Ecofauna, Pisa, Italija . S fotografsko  razstavo  Utrinki iz življenja živali avtorja  dr .  Tomija Trilarja  smo  od 13 .  10 .  do 30 .  11 .  2010 gostovali  v Info središču  Triglavska  roža  na Bledu .  Skupaj z mag .  Matijem  Križnarjem  in dr .  Mihom Jerškom je dr .  Bogdan  Horvat  pripravil  geološko  vitrino  četrtletja  Morski ježki - sprehod skozi današnji in fosilni svet bodečih iglokožcev, ki je bila na ogled med 3 . 6 . in 6 . 9 . 2011 ( Činč Juhant s sod .  2021) . Od  15 .  1 .  do  31 .  5 .  2015 so dr .  Ignac  Sivec,  dr .  Tomi Trilar,  dr .  Bogdan  Horvat  in  Matjaž  Černila  pripravili  biološko  vitrino  četrtletja  Metulji - dragulji tropskih pragozdov,  ki je prikazovala  malo poznani in barviti svet tropskih metuljev . Majhni a pomembni – Ogroženi hrošči evropskega varstvenega pomena v Sloveniji Da  bi  ustavili  naglo  propadanje  biotske pestrosti,  je  Evropska skupnost vzpostavila   omrežje najdragocenejših  koščkov narave,  imenovano Natura 2000 .  Omrežje je vzposta - vljeno  na podlagi  razširjenosti  izbranih  in na evropskem nivoju ogroženih  vrst  rastlin  in  Slika 44: Razstavna vitrina iz občasne razstave  Majhni a pomembni - ogroženi hrošči evropskega varstvenega pomena v Sloveniji . Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 44: Display case from the occasional exhibition  Small but important - endangered beetles of European conservation importance in Slovenia . Photo: Ciril Mlinar Cic 72 SCOPOLIA No 103 – 2022 živali .  Med njimi so tudi  hrošči .  Razstava  je želela  prikazati  vsaj delček  življenja  teh  skriv - nostnih  bitij  (Slika  44), katerih  pomena se vse premalo  zavedamo  (Hemeroteka PMS 2012) .  Razstava  je nastala  v  sodelovanju  z Nacionalnim  inštitutom  za biologijo,  kjer že več  let   potekajo  intenzivne  raziskave  ogroženih  vrst  hroščev . Na  ogled  je bila  od  1 . 6 . do 30 . 9 . 2012   in je nato  med 10 .  10 .  2012 in 31 .  1 .  2013 gostovala  v Kozjanskem  parku  v Podsredi .  Avtorjii   razstave:  dr .  Bogdan  Horvat,  Andrej  Kapla,  Špela  Ambrožič, dr .  Tomi  Trilar  in doc .  dr .  Al   Vrezec . V spomin Savu Brelihu V letu  2012 se je od  nas  nepričakovano  in mnogo  prezgodaj  poslovil  dolgoletni  sodelavec  in  priznan  slovenski  zoolog  Savo  Brelih .  Bil  je izjemen poznavalec  slovenskega  in balkanskega   živalstva,  neverjeten  entuziast,  ki je v muzej prinesel  mnogo novega  znanja,  številne  ure   svojega  časa  pa posvetil  prepariranju  gradiva  in urejanju  muzejskih  zbirk .  Slovenski  znanosti   je zapustil  izjemne zoološke  zbirke  plazilcev,  zunanjih  zajedavcev  ptic  in sesalcev  ter  hroščev .  V spomin na  njegovo  delo  je bila  od  1 .  6 .  do  30 .  9 .  2012 na  ogled  razstava  z  naslovom  V spomin Savu Brelihu .  Poleg  panoja  s povzetkom  bogate  vsebine del,  ki jih je opravil  kot  muzejski  uslužbenec  sta  k ogledu  vabili  vitrini  kjer  so bili  predstavljeni  delčki  njegovih  zbirk,  ki jih je  zapustil  muzeju .  Med njimi so bile  entomološke  škatle  Osrednje slovenske zbirke hroščev, ki jo  je Savo  hranil  in urejal  v svojem stanovanju  in je bila  kasneje  preseljena  v depojske  prostore   muzeja (Slika 24) .  Škatla  z mikroskopskimi preparati  perojedov,  za  izdelavo  katerih  je Savo   razvil  lastno  recepturo  in je omogoča  izdelavo  izjemno prosojnih  preparatov,  na katerih  se  odlično  vidijo vse podrobnosti (Slika 27) .  Znanstveni  članek  z opisom  novo najdene  vrste   hroščka,  ki je dobil  ime  po Savu in trije  mikroskopski  preparati  bolh  iz Osrednje študijske zbirke bolh .  V drugi  vitrini  so bile  na  ogled  škatle  mehov ptičev  in kože  malih  sesalcev,  ki jih  je zbral .  Del  Študijske  zbirke  plazilcev  in dermoplastični  preparat  servala,  ki ga je skupaj z  drugimi  člani  slovenske  biološke  odprave  v Etiopijo,  vzredil  Savo .  Avtorji  razstave:  dr .  Tomi  Trilar, prof . dr . Boris Kryštufek, doc . dr . Al Vrezec in Mojca Jernejc Kodrič . Slika 45: Pano in razstavni vitrini iz občasne razstave  V spomin Savu Brelihu . Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 45: Panel and display cases from the occasional exhibition  In Memory of Savo Brelih . Photo: Ciril Mlinar Cic 73 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Sodelavci  na  kustodiatu  so  sodelovali  tudi  pri  drugih  večjih  in  manjših  občasnih  rastavah  v muzeju,  med  drugim  pri nastajanju  razstave  Skrivnosti gozda (2007–2009), Živela evolucija!  (2013–2016)  ,  Naše  malo  veliko morje  (2016–2021)  , Razsvetljeno naravoslovje: Scopoli in Zois (2019–2021) , če naštejemo  le  nekatere  izmed njih .  Za razstavi  Skrivnosti gozda in Naše malo veliko morje smo  za leti  2007 in 2016 skupaj z ostalimi  sodelavci  prejeli  kolektivno   Valvasorjevo priznanje, ki ga podeljuje stanovska organizacija Slovensko muzejsko društvo . 6.3. Pedagoška in andragoška dejavnost Kustodiat za nevretenčarje dobršen  del  svojega  poslanstva  namenja tudi  pedagoškemu  in  andragoškemu  delu,  s posebnim  poudarkom  na prikazu  pomena biotske  pestrosti  in kulturne  dediščine naravnega  izvora  ter  strpnega  in tajnostnega  odnosa  do narave .  Za organizacijo  in  izvajanje  pedagoškega  in andragoškega  programa  v  Prirodoslovnem  muzeju Slovenije  skrbi  Oddelek za stike z javnostjo, ki sodeluje  tudi  pri pripravi  in organizaciji  muzejskih  razstav,  ter  pripravlja,  organizira  in izvaja  projekte  popularizacije  muzeja  in vodi  program  prostovoljskega  dela  v muzeju (Činč Juhant s sod .  2021) .  Sodelavci  Kustodiata za nevretenčarje pri vseh teh  aktivnostih sodelujemo bodisi kot strokovna pomoč, bodisi kot izvajalci . Del naše dejavnosti  so specialna  vodstva  za najavljene  skupine, med  katerimi  bi  posebej  izpostavili tradicionalna  vodstva za  študente  rednih programov in  specialnih izbirnih  predmetov iz  Oddelka  za biologijo  in  Oddelka  za gozdarstvo  in  obnovljive  gozdne  vire  Biotehniške  fakultete  Univerze  v Ljubljani,  Oddelka  za biologijo  Fakultete  za naravoslovje  in  matematiko Univerze v Mariboru, Oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravo- slovje  in informacijske  tehnologije  Univerze  na  Primorskem  in Veterinarske  fakultete  Univerze  v Ljubljani,  ki vsebujejo najprej  ogled  depojskih  prostorov  s  študijskimi zbirkami predvsem  žuželk  in nato  razstavnega  programa  Prirodoslovnega  muzeja Slovenije .  V pedagoške  procese  naštetih  vsebinsko sorodnih  institucij  se vključujemo  tudi  z drugimi  predavanji  ter  somentor - stvi pri diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah . Svoje  izobraževalno  poslanstvo  izpolnjujemo  tudi skozi predavanja .  Tako kot predavate - lji redno  sodelujemo  pri tradicionalnih  četrtkovih  predavanjih  v  muzeju (Činč Juhant s sod .  2021) (nekatera  predavanja  so bila  posneta  in so dostopna  na http://videolectures.net/pms/#) in v  študijskem  krožku  Narava - neznana znanka, ki ga muzej od leta  2007 pripravlja  v sodelovanju   z Univerzo  za  tretje  življensko  obdobje  (Činč Juhant s sod .  2021) .  V okviru  svojega  muzejskega   dela  predavamo  tudi  izven  muzeja, in sicer  v vrtcih  in osnovnih  šolah,  drugih  javnih  zavodih  in  v naravoslovnih  nevladnih  organizacijah,  kot  so Slovensko  entomološko  društvo,  Slovensko  odo - natološko  društvo,  Društvo  za proučevanje  in ohranjanje  metuljev  Slovenije,  Slovensko  društvo   za proučevanje  in varstvo  netopirjev,  Društvo  za opazovanje  in proučevanje  ptic  Slovenije,  Her - petološko  društvo - Societas  herpetologica  slovenica,  če naštejemo  le  nekatere .  Pregled  izvedenih   predavanj je dosegljiv v kooperativnem online bibliografskem sistemu  Cobiss (www.cobiss.si) . 7. Znanstveno raziskovalna in publicistična dejavnost 7.1. Znanstveno raziskovalna dejavnost Osnovno  poslanstvo  kustosa  na Kustodiatu  za nevretenčarje  je delo  z zbirkami, ki pred - stavljajo  nacionalno  zakladnico  biotske  pestrosti  in temeljno  raziskovalno  infrastrukturo,  ki  so nam  jo v  varstvo  zaupali  naši predhodniki .  Delo z zbirkami od kustosov  zahteva  poleg  74 SCOPOLIA No 103 – 2022 strokovne  muzeološke  usposobljenosti  tudi  dobro  poznavanje  skupin nevretenčarjev,  ki  jih  obsegajo zbirke .  To  dosegamo z znanstveno  raziskovalnim  delom .  Znanstveno  raziskoval - ni interes  posameznih kustosov  si  lahko  ogedate  v poglavju  o kustosih  (tretje  poglavje  tega  prispevka) . V okviru Priodoslovnega muzeja Slovenije deluje Raziskovalna skupina Prirodoslovnega muzeja Slovenije (ARRS 0614), v kateri  sodelujemo  tudi  kustosi  iz Kustodiata  za  nevretenčar - je .  Več o raziskovalni  skupini ter  programih  in projektih  omenjenih v nadaljevanju  si  lahko  ogledate v informacijskem sistemu  SICRIS (www.sicris.si) . Sodelavci  Kustodiata  za nevretenčarje  sodelujemo  v  raziskovalnem  programu  Združbe, interakcije in komunikacije v ekosistemih (P1-0255) (trajanje  1 .  1 .  2004–31 .  12 .  2022), ki ga  v  sodelovanju  s  Prirodoslovnim  muzejem  Slovenije  vodi Nacionalni  inštitut  za biologijo  in  financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) . V  okviru  financiranja  ARRS  smo  v  sodelovanju  z biologi,  medicinci in veterinarji  iz  Oddelka  za biologijo  Biotehniške  fakultete  Univerze  v Ljubljani,  Nacionalnega  inštituta  za   biologijo,  Biološkega  inštituta  Jovana  Hadžija  ZRC  SAZU,  Inštituta  za mikrobiologijo  in  imunologijo  Medicinske  fakultete  Univerze  v Ljubljani,  Veterinarsko  fakulteto  Univerze  v  Ljubljani  in Oddelka  za biodiverziteto  Fak ultete  za matematiko,  naravoslovje  in infor macijske   tehnologije  Univerze  na  Primorskem  izpeljali  raziskovalne  projekte:  Raziskovanje gostiteljev in prenašalcev mikroorganizmov - povzročiteljev bolezni pri ljudeh (L3-7916) (trajanje  1 . 1 .  1996–31 .  12 .  1998), Taksonomija, evolucijska biologija in biodiverziteta izbranih živalskih skupin (J1-7409) (trajanje  1 . 1 . 1996 –30 . 6 . 2001),  Ekologija in epidemiologija borelij in rikecij v Sloveniji (J3-1138) (trajanje  1 .  1 .  1999–30 .  6 .  2001), Ekološke in epidemiološke značilnosti erlihij v Sloveniji (J3-3318) (trajanje  1 .  7 .  2001–30 .  6 .  2004), Biodiverzitetni vzorci in procesi (J1-3385) (trajanje  1 .  7 .  2001–30 .  6 .  2004), Predstavitev in javni dostop do zbirk o biotski raznovrstnosti Slovenije (V2-0513) (trajanje  1 .  1 .  2002–31 .  10 .  2004), Genetske raznolikosti bakterije  Borrelia  burgdorferi  sensu lato v Sloveniji (L3-51 1 1 ) (trajanje  1 . 1 . 2003–3 1 . 12 .  2005), Podnebne spremembe in preučevanje pojavnosti ter karakterizacija virusa Zahodnega Nila pri pticah in dvoriščni perutnini v Sloveniji (V4-0474) (trajanje  1 . 1 . 2008–31 . 8 . 2010),   Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov (V1-1089) (trajanje  1 . 10 . 2010–30 . 9 . 2012),  Detekcija virusov influence tipa A v okoljskih vzorcih, krmi in nastilju ter priprava algoritma za diagnostiko influence pri prašičih (V4-1803) (trajanje  1 .  11 .  2018–30 .  4 .  2021), Vzpostavitev monitoringa prenašalcev vektorskih bolezni v Sloveniji (V3-1903) (trajanje  1 . 1 1 . 2019–31 .  10 .  2022) in Zasnova monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji (V1-1938) (trajanje  1 . 11 .  2019–31 . 10 . 2022) .  Sodelovali  smo  tudi  v  mednarodnih  projektih  Biocase - a biodiversity collection access service for Europe (FP5-EESD-BIOCASE-58522) (trajanje  1 .  11 .  2001–31 .  1 .  2005); Digitisation of Slovenian Natural History Collections (trajanje  1 .  10 .  2003–31 .  12 .  2004), v okviru  finančnega  mehanizma GBIF seed money; Studies on the biodiversity of Auchenorrhyncha (leafhoppers and planthoppers) of Slovenia  (13/2004,  22/2005)  (trajanje  2004  in 2005),  v  okviru  British  Council  finančnega  mehanizma  Partnership in Science Project; KeyToNature (KljučDoNarave) (trajanje  3 .  9 .  2007–2 .  9 .  2010), v okviru  programa  Evropske  komisije eContentplus; Athena: Access to Cultural Heritage Networks Across Europe (ECP-2007-DILI-517005) (trajanje  1 .  11 .  2008–29 .  4 .  2011), v okviru  programa  Evropske  komisije eContentplus; AthenaPlus: Access to Cultural Heritage Networks for Europeana (trajanje  1 . 3 . 2013–31 . 8 . 2015),  v okviru  programa   Evropske komisije  CIP Best Practice Networks in Interaktivna določevalna orodja za šole (SIIT): spoznavanje biotske pestrosti na čezmejnem območju (trajanje  1 .  10 .  2011–30 .  9 .  2014), v  okviru Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 . 75 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Rezultate  znanstveno  raziskovalnega  dela  v  zadnjih  dvajsetih  letih  (od leta  2000  dalje)  so sodelavcem  Kustodiata  za nevretenčarje  (Savo Brelih,  dr .  Andrej  Gogala,  akad .  prof .  dr .  Matija  Gogala,  dr .  Bogdan  Horvat,  Tea Knapič, dr .  Ignac  Sivec in dr .  Tomi  Trilar)  objavili  v  196 znanstvenih,  7 preglednih,  71 strokovnih  in 67 poljudnih  člankih,  18 strokovnih  monogra - fijah  ter  številnih  povzetkih  znanstvenih  prispevkov  na  konferencah .  Pregled  objavljenih  del  je  dosegljiv v kooperativnem online bibliografskem sistemu  Cobiss (www.cobiss.si) . 7.2. Periodika Kustodiat za nevretenčarje  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije sodeluje  pri  pripravi in  izdajanju  dveh znanstvenih  revij: Acta entomologica slovenica in Illiesia, the International Journal of Stonefly Research .  Medtem,  ko je stroške  izhajanja  Illiesie kril Prirodoslovni muzej Slovenije, revijo Acta entomologica slovenica sofinancira  Agencija  za raziskovalno  dejavnost  Republike Slovenije  (ARRS),  v  preteklosti  tudi druge  državne  agencije .  Žal je  ARRS  za  obdobje 2021–2022 reviji Acta entomologica slovenica, ki ima  skoraj  30 letno  tradicijo  in je  osrednja  znanstvena  entomološka  revija  v državi,  drastično  zmanjšala  finančno  podporo  in s  tem ogrozila njeno redno izhajanje v tiskani obliki . Slika 46: Naslovnice izbranih  Scopolij, ki so jih pripravili kustosi Kustodiata za nevretenčarje . Foto: David Kunc Figure 46: Front covers of selected  Scopolia prepared by curators of the Department of Invertebrate Zoology .  Photo: David Kunc 76 SCOPOLIA No 103 – 2022 Acta entomologica slovenica Acta entomologica slovenica   je  znanstvena  revija Slovenskega  entomološkega  društva  Štefana  Michielija  in  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije .  Objavlja  izvirna  znanstvena  dela,  pregledne  članke  in ocene  knjig s  področja  entomologije .  Članki  lahko  obravnavajo  favnistiko,  sistematiko,  ekologijo,  etologijo,  fiziologijo,  zoogeografijo  ali  ogroženost  in varstvo  žuželk .  Pri favnističnih  člankih  imajo prednost  pri objavi raziskave  o favni  Slovenije  in bližnjih  dežel .  Pisani so v slovenskem  ali  angleškem  jeziku, z obveznim angleškim  in slovenskim izvlečkom .  Članki  so strokovno  recenzirani . Letno izideta dve številki . Revijo je leta  1993 ustanovilo  Slovensko  entomološko  društvo  Štefana  Michielija  in prvo  številko  je uredil  njegov  izvršilni  odbor .  Naslednje  leto  je bil  za  urednika  imenovan  dr .  Andrej  Gogala .  S tretjo  številko,  ki je izšla  maja leta  1995, se je izdajanju  revije  kot  soizdajatelj  pridružil  Prirodoslovni  muzej Slovenije  in revija  je začela  izhajati  dvakrat  letno .  V letu  2022 je izšel  30 .  letnik  revije . Illiesia Leta  2005 sta  dr .  Ignac  Sivec in prof .  dr .  Bill  Stark  ustanovila  znanstveni  časopis Illiesia - The International Journal of Stonefly Research < http:/ /illiesia.speciesfile.or g/ >, ki je bil namenjen izključno  raziskavam  vrbnic  (Plecoptera) .  Časopis je bil brezplačno  na razpolago  na spletu  do  leta  2016, ko smo ga  morali  prenesti  v ZDA (University  of  Illinois) .  Časopis je bil  na  razpolago  v  elektronski  obliki in manjšem  številu  tiskanih  izvodov,  katere  smo  razposlali  v  knjižnice  nekaterih  največjih  naravoslovnih  muzejev oziroma  institucij  po Evropi  in v ZDA .  V časopisu  je izšlo 231 znanstvenih člankov in dve monografiji . 7.3. Spletne predstavitve Na Kustodiatu za nevretenčarje predstavljanje  biodiverzitete  in kulturne  dediščine  nevreten - čarskega  izvora  dopolnjujemo  tudi  preko  spletnih  predstavitev . Z  drugimi  sodelavci,  predvsem  iz Oddelka za stike z javnostjo,  redno  pripravljamo  in  objavljamo  prispevke na socialnih  omrežjih,  kot  so Facebook  , Instagram  in Twitter  .  Poleg  tega  pa urejamo  štiri  internetne  podatkovne  zbirke  posvečene nevretenčarjem,  Podatkovno zbirko fotografij nevretenčarjev, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev, Stenice Slovenije in Divje čebele v Sloveniji, ki danes predstavljajo neprogrešljivo favnistično in naravovarstveno orodje . Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev Svetovni  splet  je  ena  večjih  pridobitev  človeštva  v zadnjih  treh  desetletjih  in  brez  njega  si današnje   delo  kustosa  težko  predstavljamo .  Njegov  razmah  je pospešil  tudi  prehod  na  digitalne  tehnike  foto - grafiranja  ter  snemanja  zvoka  in videa .  Splet  vsebuje nepredstavljive  količine  informacij,  ki pa so za   razliko  od  strokovnega  in znanstvenega  tiska  nerecenzirane  in zato  pogosto  napačne .  Situacija  je še  posebej kritična pri podajanju slikovnega gradiva iz rastlinskega in živalskega sveta . Zato smo se v na Kustodiatu za nevretenčarje Prirodoslovnega  muzeju  Slovenije  odločili,  da  digitalno  slikovno,  zvočno  in video  gradivo,  ki se kopiči na  naših  diskovnih  poljih,  predstavimo  v Podatkovni zbirki fotografij nevretenčarjev , ki uporabniku  ponuja  preverjene  (recenzirane)  informacije  in pravilno  določeno  gradivo  vseh zvrsti  podatkov . 77 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology V Podatkovni zbirki fotografij nevretenčarjev so predstavljene  predvsem vrste,  ki živijo v  Sloveniji,  ne glede  na  to,  kje so bile  fotografirane .  Širše  pa so vključene  tudi  alpske,  balkanske  in vzhodnosredozemske  vrste  (na kratko:  vrste  razširjene  na območju jugovzhodne  Evrope) .  Namen zbirke  je prikazati  biotsko  pestrost  nevretenčarjev  na  tem ozemlju  ter  predstaviti  vrste,  pomembne za človeka, tako domorodne kot tudi tujerodne in invazivne . Zbirka  trenutno  (september 2022) vsebuje več kot  6 . 370 vrst  nevretenčarjev,  ki so predsta - vljene  z več kot  27 . 200 fotografijami,  zvočnimi ali  video  posnetki,  risbami ali  kartami  razširje - nosti .  Vrsto  v podatkovni  zbirki  lahko  poiščete  po delu  slovenskega,  angleškega  ali  znanstvene - ga imena ali pa do nje priklikate po taksonomski hierarhiji . Skrbnik Podatkovne zbirke fotografij nevretenčarjev je Kustodiat  za  nevretenčarje  Prirodo - slovnega  muzeja Slovenije .  Fotografije  je prispevalo  149 fotografov,  za pravilno  določitev  pa  skrbi 242 specialistov za posamezne skupine nevretenčarjev . Imenik slovenskih imen nevretenčarjev Drugi velik izziv nam  predstavljajo  slovenska  imena  živali, ki  so  se  skozi zgodovino  razvoja  zoologije  nakopičila  v objavljenem  slovstvu .  Zbrali  smo jih v Imeniku slovenskih imen nevretenčarjev , pogoj pa je bil, da so bila v viru  objavljena  z  znanstvenim  in slovenskim imenom,  kar  zagotavlja  nedvoumno  prepoznavo  vrste .  Ker pa se  v različnih  virih pojavljajo  različna  slovenska  imena za isto vrsto,  smo  imenik  uredili  tako,  da pod znanstvenim  imenom  vrste  najdete  najbolj  pogosto  angleško  ime,  nakar  sledi  seznam  variacij  slovenskega  imena za  vrsto .  Prvo  ime  na  seznamu  je označeno  kot  priporočeno  in pod  njim so navedeni  viri v katerih  se pojavlja  takšno  slovensko  ime .  Pod priporočenim  imenom  sledijo ostale variacije slovenskega imena in viri v katerih se le te pojavljajo . Do sedaj  smo v zbirki  zbrali  imena iz 174 virov,  vse od  knjig,  člankov  in drugih  recenziranih  prispevkov .  Imenik trenutno  (september  2022) obsega  preko  5 . 150 vrst  in preko  15 . 700 njihovih  slovenskih  imen .  Po imeniku lahko  iščete  tako  z znanstvenim,  kot  s slovenskim  imenom  vrste  ali  pa se do  nje  priklikate  v taksonomski  hierarhiji . Ogledate  si lahko  tudi  seznam virov,  ki so  že pregledani in iz katerih so imena že dodana . Stenice Slovenije V spletni  predstavitvi  Stenice Slovenije  lahko  najdemo  podatke  o prisotnosti  in razširjenosti  755 vrst  v državi,  temelječe  na  primerkih  iz zbirk  Prirodo - slovnega  muzeja Slovenije .  Mnoge  vrste  so predstavljene  s fotografijami  iz narave  ali  iz zbirke  in s  kartami  razširjenosti  v  Sloveniji .  Za stenice  je značilen  kljunec,  oblikovan  iz obustnih  okončin,  s katerim  sesajo  rastlinska  ali  živalska  tkiva,  vtekočinjena  z njihovimi encimi .  Stenice  so  zelo raznovrstna  skupina in  živijo v  različnih  kopenskih in  sladkovodnih  življenjskih  okoljih .  Žuželke  podreda  Heteroptera  (red  Hemiptera)  razvrščamo  v infraredove  Dipsocoro - morpha,  Nepomorpha,  Gerromorpha,  Leptopodomorpha,  Cimicomorpha  in Pentatomomorpha .  Navedena je tudi literatura o stenicah v Sloveniji, mnogi članki so dostopni v pdf obliki . Divje čebele v Sloveniji Čebele so kot  opraševalke  mnogih rastlin  nepogrešljive  za obstanek  kopenskih  življenjskih   združb .  Njihove  prednice  so bile  ose, ki so živalski  plen  zamenjale  za  pelod  in medičino s cvetov   rastlin  cvetnic .  Rastline  izločajo  medičino v cvetovih  prav  zato,  da  bi privabile  opraševalce,  pelod   pa je z beljakovinami  bogata  hrana,  ki zadošča  za  razvoj  čebeljega  zaroda . Večina  vrst  čebel  živi  78 SCOPOLIA No 103 – 2022 samotarsko .  Vsaka  samica sama pripravi  gnezdo  in poskrbi  za  hrano  svojega  potomstva .  Čebele  se  razlikujejo  po življenjskih  navadah  in prilagoditvah  na  svoje rastlinske  gostiteljice . Velike so od  3  mm  do  2 cm in pol,  kolikor  lahko  merijo  velike  lesne  čebele .  V Sloveniji  smo doslej  našli  573 vrst   divjih čebel .  V spletni  predstavitvi  Divje čebele v Sloveniji  so predstavljene  z osmimi  stranmi  o njihovi  biologiji  in seznamom vrst  v Sloveniji .  Večina   vrst  je predstavljena  tudi  posamič,  s fotografijami  iz narave  ali  iz zbirke  in kartami  razširjenosti   v Sloveniji .  Nekatere  vrste,  ki ne živijo v Sloveniji,  so s fotografijami  primerkov  iz zbirke  PMS  predstavljene  posebej .  Na kratko  so predstavljene  tudi  druge  skupine  kožekrilcev  (Hymenoptera) .  Navedena je literatura o čebelah v Sloveniji, mnogi članki so dostopni v pdf obliki . 8. Zaključek Sodelavci   Kustodiata za nevretenčarje  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije pridobivajo  gradivo  z lastnim  terenskim  delom,  donacijami  in odkupi .  Ministrstvo  za  kulturo  od  leta  2000  omogoča  muzejem odkupe  nacionalno  pomembnih  zbirk  in tako  je Kustodiat za nevretenčarje pripravil  več  uspešnih predlogov  za odkup nevretenčarskih  zbirk .  Zbirke namreč po  smrti  njihovega  avtorja  navadno  nimajo usposobljenega  in  zainteresiranega  naslednika  in  zaradi  pomanjkanja  ustreznega  vzdrževanja  hitro  začnejo  propadati .  Z odkupi  smo pridobili  Černilovo zbirko metuljev (odkupljena  leta  1989), Chvatalovo zbirko metuljev (1992), Mršićevo študijsko zbirko deževnikov (2001), Mršićevo študijsko zbirko dvojnonog (2001), Furlanovo entomološko zbirko  (2002),  Malakološko zbirko Franceta Velkovrha  (2003),  Tonklijevo zbirko metuljev (2004), Predovnikovo zbirko metuljev (2006) in Lesarjevo zbirko metuljev (2016) .  Poleg  tega  smo  od sorodnikov  preminulih  zbiralcev  prejeli  v dar  Zbirko metuljev Metoda Žlofa  (2001),  Nikitenkovo zbirko metuljev (2015) in Kmeclovo zbirko metuljev (2020) . Na  zbiralno  politiko  Kustodiata za nevretenčarje v zadnjem  času  neizbrisno  vpliva  prostorska  stiska,  saj zaradi  fizičnega  pomankanja  prostora  po sklepu  kolegija  Prirodoslovnega  muzeja  Slovenije  že od  leta  2017 ne izkoriščamo  razpisanih  sredstev  Ministrstva  za  kulturo  in zbirk  ne  odkupujemo .  Tako  se nam bo slej  kot  prej  kakšna  zbirka  z dragocenim  gradivom  iz Slovenije  izmuznila v tujino, ali pa bo propadla . Kljub  prostorski  stiski smo  na skrajnem  robu  zmogljivost  uspeli ohraniti  svojo matičnost  in v trajno  hranjenje  prevzeti  zbirke  iz drugih  sorodnih  inštitucij .  Tako smo  od Nacionalne - ga inštituta  za biologijo  prevzeli  v trajno  hranjenje  Krušnikovo zbirko mladoletnic (2002) in  Študijsko zbirko ceponožnih rakov in vodnih bolh (2001), od Biotehniške  fakultete  Univerze  v Ljubljani Študijsko zoološko zbirko Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (2007) in od  Biološkega  inštituta  Jovana  Hadžija  ZRC SAZU Zbirko hroščev Egona Pretnerja Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU  (2011),  Zbirko hroščev Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU (2017) in Zbirko mehkužcev Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU (2017) .  Leta  1993 smo  v trajno  hranjenje  prevzeli  tudi  Novakovo zbirko jamske favne,  ki  sta jo  zbrala  dr .  Tone Novak in  Valika  Kuštor  v  okviru inventarizacije  slovenskih jam na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU . Naslednja  nepremostljiva  ovira  za  zbiralno politiko  Kustodiata za nevretenčarje je kronična  kadrovska  podhranjenost . Od  leta  1986 do  leta  2014 so bili  na  kustodiatu  redno  zaposleni  štirje   kustosi,  kar  je znatno  premalo  za  količino  gradiva,  ki ga  hranimo  v zbirkah .  Vendar  pa se je leta  2014 en kustos  upokojil  v skladu  z določbo  Zakona  za uravnoteženje  javnih  financ  (ZUJF) in  kustodiat je izgubil še eno delovno mesto . Velik izziv na Kustodiatu za nevretenčarje je digitalizacija  gradiva  iz zbirk,  ki se je sistema- tično  zbiralo  skozi 200 letno  zgodovino  muzeja .  V ta  namen vodja  kustodiata  dr .  Tomi  Trilar  79 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology sodeluje  s  Semantiko  pri razvoju  naravoslovnih  modulov  za obdelavo  naravoslovnih  zbirk  (geoloških,  paleontoloških,  botaničnih  in  zooloških)  v  muzejski dokumentacijski  platformi  Galis .  Poleg  tega  nudi  tehnično  pomoč tudi  sodelavcem  drugih  kustodiatov  pri vnosu  gradiva  v Galis . Kustosi zaposleni  na Kustodiatu za nevretenčarje Prirodoslovnega muzeja Slovenije si želimo čimprejšnje realizacije  novogradnje  muzejske stavbe v Biološkem središču  in znatne  kadrovske okrepitve . Zahvale Za dragocene  informacije,  nasvete  in natančno  branje  rokopisa  se zahvaljujemo  akad .  prof .  dr .  Matiji  Gogala,  dr .  Ignacu  Sivcu in mag .  Matiji  Križnarju .  Zahvaljujemo  se  tudi  prof .  dr .  Antonu  Branclju,  dr .  Tatjani  Čelik,  Ireni  Furlan,  Maji Hafner,  prof .  dr .  Kristini  Sepčić  in dr .  Rajku Slapniku za posredovane podatke . Slikovno  gradivo  so poleg  avtorjev  prispevali  Matjaž  Černila,  Arne  Hodalič,  dr .  Bogdan  Horvat,  mag .  Matija  Križnar,  David Kunc,  Ciril  Mlinar  Cic, dr .  Gorazd  Urbanič  in dr .  Ignac  Sivec, za kar se jim od srca zahvaljujemo . Povzetek Tradicija  prikazovanja  nevretenčarskega  gradiva  sega  v čas same ustanovitve  prvega  muzeja  na Slovenskem, Kranjskega deželnega muzeja, saj je bila med ustanovnimi zbirkami tudi Hohenwartova zbirka konhilij, kmalu  pa se ji je pridružila  tudi  Schmidtova entomološka zbirka .  Deset let  po ustanovitvi  muzeja (1821) so leta  1831 odprli  prvo javno  muzejsko predstavitev .  V tistem  času  so vse gradivo,  ki ga  je hranil  muzej, razstavljali  in šele  kasneje  so začele  nastajati  študijske zbirke, ki so shranjene v depojih . V pričujočem  delu  podajamo  kratek  pregled  zgodovine  Kustodiata za nevretenčarje od leta 1944 do danes  in kustosov  delujočih  na oddelku:  dr .  Fran  Kos (v muzeju deloval  1921–1945),  Savo Brelih  (v muzeju sprva  honorarno  nato  redno  1947–1979), dr .  Anton  Polenec  (v muzeju  1955–1980), Maja  Hafner  (v muzeju 1965–1993), dr .  Ignac  Sivec (v muzeju 1979–2014, danes  sodeluje  kot  zunanji  strokovni  sodelavec),  dr .  Bogdan  Horvat  (v muzeju  1986–2016), akad .  prof .  dr .  Matija  Gogala  (v muzeju 1987–2001, danes sodeluje  kot  zunanji  strokovni  sodelavec),  dr .  Tomi Trilar  (z muzejem sodeluje  od 1981, redno  zaposlen  od 1987 dalje),  dr .  Andrej  Gogala  (v  muzeju od 1992 dalje)  in Tea Knapič (z muzejem  sodeluje  od 2008, redno  zaposlena  od 2017  dalje) . V nadaljevanju  se osredotočamo  na pregled  51 zbirk  (Zgodovinske zbirke: Hohenwartova zbirka konhilij, Schmidtova entomološka zbirka, Robičeva entomološka zbirka, Stussinerjeva entomološka zbirka, Staudacherjeva entomološka zbirka, Zbirka skakačev Frana Kosa in Študijska zbirka pajkov Antona Polenca .  Neaktivne študijske zbirke: Stara študijska zbirka konhilij, Zbirka metuljev Ivana Hafnerja, Gspanova zbirka hroščev, Rakovčeva zbirka metuljev, Vrančičeva zbirka metuljev, Cvetkova zbirka metuljev, Dobovškova zbirka metuljev, Zbirka metuljev Matèja Hafnerja, Peyerjeva zbirka metuljev, Usova zbirka ravnokrilcev, Jaegrova zbirka kožekrilcev, Michielijeva zbirka metuljev, Furlanova entomološka zbirka, Lesarjeva zbirka metuljev, Tonklijeva zbirka metuljev, Černilova zbirka metuljev, Chvatalova zbirka metuljev, Nikitenkova zbirka metuljev, Predovnikova zbirka metuljev in Kmeclova zbirka metuljev .  Aktivne študijske zbirke: Zbirka nesortiranih entomoloških vzorcev, Študijska zbirka vrbnic, Študijska zbirka vodnih muh poplesovalk, Študijska zbirka čebel in drugih kožekrilcev, Osrednja slovenska zbirka stenic, Študijska zbirka škržadov Evrope in Orientalne regije, 80 SCOPOLIA No 103 – 2022 Krušnikova zbirka mladoletnic, Študijska zbirka pajkov, Osrednja slovenska zbirka hroščev, Študijska zbirka muh kožuharic, Študijska zbirka klopov, Osrednja študijska zbirka bolh, Študijska zbirka perojedov in tekutov, Študijska zbirka uši, Zbirka ektoparazitskih žuželk, Osrednja zbirka metuljev Slovenije, Študijska zoološka zbirka Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zbirka hroščev Egona Pretnerja Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, Zbirka hroščev Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, Zbirka mehkužcev Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, Malakološka zbirka Franceta Velkovrha, Mršićeva študijska zbirka deževnikov, Mršićeva študijska zbirka dvojnonog, Študijska zbirka ceponožnih rakov in vodnih bolh in Slovenski arhiv živalskih zvokov), v katerih  je eviden - tiranih  823 . 624 inventarnih  enot,  in predstavitev  njihovih  avtorjev  ter  tehniške  dediščine,  ki jo  hranimo  na  kustodiatu .  Nadaljujemo  s pregledom  izbranih  stalnih  in občasnih  razstav  ter  vitrin  četrtletij,  preko  katerih  javnosti  prikazujemo  biotsko  pestrost  in kulturno  dediščino  nevreten - čarskega  izvora .  Prispevek zaključujemo  s pregledom  znanstveno  raziskovalne  in publicistič - ne dejavnosti,  znanstvene  periodike  (Illiesia in Acta entomologica slovenica) in spletnih  pred - stavitev  (Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev, Imenik slovenskih imen nevretenčarjev, Stenice Slovenije in Divje čebele v Sloveniji), ki jih urejamo .  V zaključku  opozarjamo  še na  glavne  pereče probleme in  vizijo Kustodiata za nevretenčarje .  Naše  poslanstvo  je  zbirke  ustrezno  ohranjati,  dopolnjevati  in pridobivati  nove, ki pa je zaradi  neustreznih  prostorskih  pogojev in kadrovske  podhranjenosti  ogroženo,  razvoj  kustodiata  v  smislu širjenja  zbirk  in  znanstveno-raziskovalnega dela pa v veliki meri onemogočen . Summary The tradition  of displaying  invertebrate  material  dates  back to the founding  of the first  museum in  Slovenia,  Kranjski  deželni  muzej  (the  Carniolan  Provincial  Museum), as  Hohenwart's malacology collection  was  one  of  its founding  collections,  and Schmidt's entomological collection was added  soon  after . Ten  years  after  the  museum  was founded  (1821), the  first  public   museum  presentation  was  opened  in 1831 .  At  that  time, all  the  material  kept  by the  museum  was  exhibited, and only later begin to emerge the scientific collections, which are stored in depots . In this  paper we give a brief  overview  of the  history  of the  Department of Invertebrate Zoology from 1944 to  the  present  and  of the  curators  working  in the  department:  Dr .  Fran   Kos (worked  in the  museum  1921–1945), Savo Brelih  (in the  museum  first  part-time,  then   regularly  1947–1979), Dr .  Anton  Polenec  (in the  museum  1955–1980), Maja Hafner  (in the   museum  1965–1993), Dr .  Ignac  Sivec (in the  museum  1979–2014, currently  as an external   expert),  Dr . Bogdan Horvat  (in the  museum  1986–2016), Acad . Prof .  Dr .  Matija  Gogala  (at  the   museum  1987–2001, currently  as an external  expert),  Dr .  Tomi  Trilar  (cooperating  with  the   museum since  1981, full-time  since  1987), Dr .  Andrej  Gogala  (at  the  museum since  1992), and   Tea Knapič (cooperating  with  the  museum  since  2008, full-time  since  2017) .  In what  follows,   we focus  on an overview  of 51 collections  (Historical  collections: Hohenwart's Malacology Collection, Schmidt's Entomological Collection, Robič's Entomological Collection, Stussiner's Entomological Collection, Staudacher's Entomological Collection, Fran Kos's Springtail Collection and Anton Polenec's Scientific Collection of Spiders .  Inactive  Scientific   Collections: Old Malacology Scientific Collection, Ivan Hafner's Butterfly Collection, Gspan's Beetle Collection, Rakovec's Butterfly Collection, Vrančič's Butterfly Collection, Cvetko's Butterfly Collection, Dobovšek's Butterfly Collection, Matè Hafner's Butterfly Collection, Peyer's Butterfly Collection, Us's Collection of Orthopterans, Jaeger's Collection of Hymenopterans, Michieli's Butterfly Collection, Furlan's Entomological Collection, Lesar's Butterfly Collection, Tonkli's Butterfly Collection, Černila's Butterfly Collection, Chvatal's 81 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Butterfly Collection, Nikitenko's Butterfly Collection, Predovnik's Butterfly Collection and Kmecl's Butterfly Collection .  Active   Scientific   Collections: Collection of Unsorted Entomological Samples, Scientific Collection of Stoneflies, Scientific Collection of Dance Flies, Scientific Collection of Bees and other Hymenopterans, Central Slovenian Collection of True Bugs, Scientific Collection of Cicadas from Europe and Oriental Region, Krušnik's Scientific Collection of Caddisflies, Scientific Collection of Spiders, Central Slovenian Beetle Collection, Scientific Collection of Louse Flies, Scientific Collection of Ticks, Central Scientific Collection of Fleas, Scientific Collection of Biting and Chewing Lice, Scientific Collection of Sucking Lice, Collection of Ectoparasitic Insects, Central Slovenian Butterfly Collection, Scientific Zoology Collection of Department of Biology of Biotechnical Faculty of University of Ljubljana, Egon Pretner's Collection of Beetles of Jovan Hadži Institute of Biology ZRC SAZU, Collection of Beetles of Jovan Hadži Institute of Biology ZRC SAZU, Malacology Collection of Jovan Hadži Institute of Biology ZRC SAZU, France Velkovrh's Malacology Collection, Mršić's Scientific Collection of Earthworms, Mršić's Scientific Collection of Millipedes, Scientific Collection of Copepods and Water Fleas and Slovenian Wildlife Sound Archive), where  823,624 inventory  units  are  recorded,  a presentation  of their   authors,  and  the  technical  heritage  we hold  in the  Department .  We continue  with  an  overview   of selected  permanent  and  occasional  exhibitions  and  showcases  of the  quarters  that  we use  to present  the  biodiversity  and cultural  heritage  of invertebrate  origin  to the  public .  The  article  concludes  with  an overview  of the  scientific  research  and  publication  activities,  the   scientific  journals  (Illiesia and Acta entomologica slovenica) and  the  online  media (Database of Invertebrate Pictures, Slovene Vernacular Names of Invertebrates, Heteroptera of Slovenia and Wild bees of Slovenia) that  we publish . Finally,  we point  out  the  main burning  issues and   the  vision of the  Department of Invertebrate Zoology .  Our  task  is  to  adequately  preserve,   add  to  and  acquire  new  collections .  This task  is jeopardised  by inadequate  spatial  conditions   and  lack  of personnel,  and  the  development  of the  Department  in terms  of expansion  of the   collections and scientific research is largely prevented . Okrajšave ustanov / Abbreviations of Institutions Arhiv - Arhiv NMS; Arhiv Leto/ številka ARRS - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije NMS - Narodni muzej Slovenije / National Museum of Slovenia PMS - Prirodoslovni muzej Slovenije / Slovenian Museum of Natural History SAZU - Slovenska  akademija  znanosti  in umetnosti  / Slovenian  Academy  of  Sciences  and  Arts ZRC  SAZU  -  Znanstvenoraziskovalni  center  Slovenske  akademije znanosti  in  umetnosti  /  Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts V besedilu omenjene publikacije Brelih, S .,  1986: Ectoparazitical  Entomofauna  of Yugoslav  Mammals .  II . , Siphonaptera  from  Dinaromys bogdanovi  and Chionomys nivalis  (Rodentia:  Cricetidae) . -  Scopolia  11:  1-47 .  http://www2 . pms-lj . si/pdf/Scopolia/Scopolia-11 . pdf . [ COBISS . SI-ID 439029]  Brelih, S .  &  B . Pet rov, 1978: Ektoparazitska  entomofavna  sesalcev  (Mammalia) Jugoslavije .  1, Insektivori  in na  njih  ugotovljeni  sifonapteri . - Scopolia  1: 1-67 .  http://www2 . pms-lj . si/pdf/ Scopolia/Scopolia-01 . pdf . [ COBISS . SI-ID 471285]  Brelih, S .  &  D . Tovornik, 1961: Prispevek  k poznavanju  tekutov  (Mallophaga)  Jugoslavije  I . -  Biološki vestnik 9(1): 93-107 . [ COBISS . SI-ID 62549505]  82 SCOPOLIA No 103 – 2022 Brelih, S .  &  D . Tovornik, 1962: Prispevek  k poznavanju  tekutov  (Mallophaga)  Jugoslavije  II . -  Biološki vestnik 10(1): 85-100 . [ COBISS . SI-ID 62577153]  Brelih, S .  &  D . Tovornik, 1963: Prispevek k poznavanju  tekutov  (Mallophaga)  Jugoslavije  III . - Biološki vestnik 11(1): 97-106 . [ COBISS . SI-ID 62591489]  Brelih, S .  &  D . Tovornik, 1964: Prispevek k poznavanju  tekutov  (Mallophaga)  Jugoslavije  IV . - Biološki vestnik 12(1): 121-127 . [ COBISS . SI-ID 62596097]  Brelih, S .  &  T .  Trilar,  2000a:  New  data  on  Siphonaptera  from  Dinaromys  bogdanovi  (Rodentia:  Muridae) . - Scopolia  43: 1-22 .  http://www2 . pms-lj . si/pdf/Scopolia/Scopolia-43 . pdf . [ COBISS . SI-ID 167925]  Brelih, S .  &  T .  Trilar,  2000b:  Siphonaptera  of squirrels  and dormice  (Rodentia:  Sciuridae,  Gliridae)  from  the  Western  and  Central  Balkans . - Acta  entomologica  slovenica  8(2): 147-189 .  [COBISS . SI-ID 172277]  Brelih, S .   &  T .  Trilar,  2004:  Siphonaptera  of the  Lesser Mole  Rat  (Nannospalax  leucodon  (Nordmann,  1840)) (Rodentia:  Muridae:  Spalacinae)  from  the  Western  and  Central  Balkans . -  Scopolia 52: 1-28, ilustr . [ COBISS . SI-ID 395765]  Brelih, S .  &  T .  Trilar,  2011: Ceratophyllus  (Monopsyllus)  carniolicus,  new flea  species from  the  family  Ceratophyllidae  (Siphonaptera)  = Ceratophyllus  (Monopsyllus)  carniolicus,  nova  vrsta  bolhe  iz družine  Ceratophyllidae  (Siphonaptera) . - Acta  entomologica  slovenica  9(2):  105 -111 .  [COBISS . SI-ID 199157]  Brelih S ., Döberl M ., Drovenik B ., Pirnat A . , 2003: Gradivo  za  favno  hroščev  (Coleoptera)  Slovenije: 1 .  prispevek:  Polyphaga:  Chrysomeloidea  (=  Phytophaga):  Chrysomelidae:  Alticinae  /  Materialien zur Käferfauna (Coleoptera) Slowenien: 1. Beitrag: Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Chrysomelidae: Alticinae . - Scopolia, 50: 1-279 . Brelih S ., Drovenik B ., Pirnat A . , 2006: Gradivo  za favno  hroščev  (Coleoptera)  Slovenije:  2 .  prispevek: Polyphaga:  Chrysomeloidea  (= Phytophaga):  Cerambycidae  / Material for the Beetle Fauna (Coleoptera) of Slovenia: 2nd contribution: Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae . - Scopolia, 58: 1-351 . Brelih S ., Kajzer A ., Pirnat A . ,  2010,  Gradivo  za favno hroščev (Coleptera)  Slovenije  / Material for the Beetle Fauna (Coleoptera) of Slovenia .  4 .  prispevek / 4th contribution, Polyphaga: Scarabaeoidea (=Lamellicornia) . - Scopolia, 70: 1-386 . Gogala A ., 1989:  Duševnost  in  zdravje:  Psihonevroendokrinoimunologija . -  Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, 64 str . Gogala A ., 2003: Kamen, voda,  sonce  in veter:  Narava  Krasa  in slovenske  Istre . - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 176 str . Gogala A ., 2014: Čebele Slovenije . - Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 179 str . Polenec A ., 1947: Razvoj  živega  sveta  / s sodelovanjem  J . Hadžija, B . Škerlja  in A . Piskernik- ove spisal Polenec Anton . - Državna založba Slovenije, Ljubljana, 264 str . Polenec A ., 1950: Iz življenja žuželk . - Mladinska knjiga, Ljubljana, 202 str . Polenec A ., 1952: Iz življenja pajkov . - Mladinska knjiga, Ljubljana, 158 str . Polenec A ., 1983: Živi svet . - Mladinska knjiga, Ljubljana, 85 str . Presetnik P . , Knapič T . , Podgorelec M ., Šalamun A .,  2012: Monitoring  populacij  izbranih   ciljnih  vrst  netopirjev  2012 (Končno  poročilo) . - Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju . 261 str . Presetnik P . , Knapič T . , Podgorelec M ., Šalamun A ., Cipot M ., Lešnik A . , 2015: Monitoring  populacij  izbranih  ciljnih  vrst  netopirjev  v letih  2014 in 2015 .  Končno  poročilo . - Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju . 209 str . 83 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Trilar T . , 1999: Ljubljansko  barje  - skrivnostni  svet  živalskega  oglašanja  / The Ljubljana marsh - a mysterious world of animal sounds . - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 1 CD . Trilar T . , 2002:  Gozdne ptice Slovenije  /  Forest birds of Slovenia . -  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 2 CD-ja . Trilar T . , 2003: Slovenske  žabe  / Frogs and toads of Slovenia . - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 1 CD . Vienna P . , Brelih S ., Pirnat A . ,  2008:  Gradivo  za favno  hroščev  (Coleptera)  Slovenije  /  Material for the Beetle Fauna (Coleoptera) of Slovenia.  3 .  prispevek / 3rd contribution, Polyphaga: Staphyliniformia: Histeroidea . - Scopolia, 63: 1-125 . Razstavni katalogi v besedilu omenjenih razstav Bedjanič M ., Činč Juhant B ., Denac D . , Gogala A ., Gomboc S ., Gregori J . , Kaligarič M ., Kaligarič S ., Kryštufek B ., Bedjanič M ., Poboljšaj K ., Povž M ., Seliškar A ., Sivec I ., Tom e S ., Trilar T . , Urbanek J . , Verovnik R ., Vrezec A ., Žagar V . , Babij V . , Čarni A ., Vreš B ., Buchner P . , Horvat B ., Jenčič S ., Jeršek M ., Kolarič D . , Polak S ., Presetnik P . , 2002:  Narava  Slovenije:  Mura  in Prekmurje .  Razstavni  katalog . -  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 88 str . Brelih S .,  1975: Gospodarski  pomen žuželk . - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 55 str . Gogala A ., Aljančič M ., Gogala M ., Sivec  I . ,  1992:  Žuželke  -  Uspešnost množičnosti . -  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 72 str . Gogala A ., Aljančič M ., Gogala M ., Sivec I . , 1994: Insects:  The Flourishing  Multitudes . -  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 72 str . Gogala A ., Trilar T . , Božič I ., Kryštufek B ., Mlinar C ., Praprotnik N ., Šere D . , Tom e S ., Tom e D . , Čelik T . , Grobelnik V . , Pirnat A ., Poboljšaj K ., Seliškar A ., Verovnik R ., Bedjanič M ., Gregori J . , Lešnik A ., Mihelič T . , 2001: Narava Slovenije: Ljubljansko barje in Iška . Razstavni katalog . - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 67 str . Gogala A ., Trilar T . , Božič I ., Kryštufek B ., Mlinar C ., Praprotnik N ., Šere D . , Tom e S ., Tom e D . , Čelik T . , Grobelnik V . , Pirnat A ., Poboljšaj K ., Seliškar A ., Verovnik R ., Bedjanič M ., Gregori J . , Lešnik A ., Mihelič T . , 2008: Narava Slovenije: Ljubljansko barje  in Iška .  Razstavni  katalog . -  1 .  ponatis .  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 67 str . Polenec A . , 1959: Narava  v muzeju:  vodnik  po razstavah  Prirodoslovnega  muzeja  v Ljubljani . -  Mladinska knjiga, Ljubljana, 160 str . Polenec A . ,  1963:  Zgodovinski  razvoj  živih bitij: vodnik  po razstavi . -  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 16 str . Polenec A . ,  1970:  Nastanek  vrst  in prilagoditve:  vodnik po  razstavi . -  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 24 str . Polenec A . , 1973: Izvor  človeka:  vodnik  po razstavi . - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 36 str . Polenec A . , 1975: Izvor  človeka:  vodnik  po razstavi . - Ponatis .  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 36 str . Trilar T . , Gogala A ., Jeršek M .   (ur . ),  2004:  Narava  Slovenije:  Alpe .  Razstavni  katalog . -  Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 144 str . Trilar T . , Gogala A ., Jeršek M .  (ur . ),  2004:  Nature  of Slovenia:  The  Alps .  Exhibition  catalogue . - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 144 str . 84 SCOPOLIA No 103 – 2022 Literatura / References Aljančič, M ., 1986: Ob stoletnici velikega slovenskega biologa . - Proteus, 31 (3): 67-71 . Aljančič, M ., 1996: Sto let spoznanja o sluhu pri žuželkah . - Proteus 59 (2): 56-68 . Aljančič, M . , 2013: Ivan Regen . - Občina Gorenja vas - Poljane, 40 str . Božič, M .L . , 2020: Polenec,  Anton  (1910-2000) . - Obrazi slovenskih pokrajin .  Mestna  knjižnica  Kranj,  2020 . (Dostop:  20 . 9 . 2021)  Dostopna  na  naslovu:  https://www . obrazislovenskihpokrajin . si/oseba/polenec-anton/ Bufon, Z ., 1967a:  Schmidt, Ferdinand  Jožef (1791-1878) . -  Slovenska  biografija .  Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013 .  http://www . slovenska-biografija . si/oseba/sbi544690/#slovenski-biografski-leksikon .  Dostop  30 .  5 .  2021 .  Izvirna  objava  v: Slovenski  biografski  leksikon:  10 . zv . Schmidl - Steklasa . Alfonz  Gspan et   al . Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967 . Bufon, Z ., 1967b: Staudacher,  Jožef  (1876-1945) . - Slovenska  biografija .  Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,  2013 .  http://www .slovenska- biografija . si/oseba/sbi605254/#slovenski-biografski-leksikon .  Dostop  30 .  maj 2021 . - Izvirna  objava v:  Slovenski  biografski  leksikon:  10 .  zv .  Schmidl  -  Steklasa .  Alfonz  Gspan et al .  Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967 . Bufon, Z .,   1971:  Stussiner,  Jožef (1850-1917) . -  Slovenska  biografija .  Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,  2013 .  http://www .slovenska- biografija . si/oseba/sbi628071/#slovenski-biografski-leksikon .  Dostop  29 .  maj 2021 . - Izvirna  objava v:  Slovenski  biografski  leksikon:  11 .  zv .  Stelè  -  Švikaršič .  Alfonz  Gspan  et al .  Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971 . Čelik, T . , R . Verovnik, F . Rebeušek, S . Gomboc, M . Lasan, 2004: Strokovna  izhodišča  za  vzpostavljanje  omrežja  NATURA 2000 .  Metulji  (Lepidoptera) . - Končno  poročilo  - 2. mejnik. Činč Juhant, B . , 2021: Prirodoslovni muzej Slovenije po letu 1944 . - Scopolia, 100: 127-155 . Činč Juhant, B . , S . Tom e , L . Trampuž, A . Jamnik,  2021:  Komuniciranje  Prirodoslovnega  muzeja Slovenije z javnostjo . - Scopolia, 101: 105-156 . Glaser, E .,  1999: Dr . Evgen Jaeger  1892-1959 . - V: Zidar F . , Glaser E ., Gogala A .:  Dr . Evgen  Jaeger  (1892-1959) spominska razstava  o  zdravniku  in  naravoslovcu  iz  Podčetrtka  v Podsredi,  maja 1999 . Katalog izdal Kozjanski park, Podsreda . Glonar, J . ,  1925:  Dobovšek, Fran  (1876-1915) . -  Slovenska  biografija .  Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,  2013 .  http://www .slovenska- biografija . si/oseba/sbi173982/#slovenski-biografski-leksikon .  Dostop  14 .  junij  2021 .  Izvirna  objava v:  Slovenski  bijografski  leksikon:  1 .  zv .  Abraham -  Erberg .  Izidor  Cankar  et al .  Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925 . Gogala, A . , 2014: Čebele Slovenije . - Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 180 str . Gogala, M . ,  1992:  Uvod . -  V:  Gogala, A ., M . Aljančič, M . Gogala, I . Sivec:  Žuželke:  Uspešnost  množičnosti . - Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 71 str . Gogala, M . , 2000: Umrl  je prof .  dr .  Anton  Polenec,  ugledni  naravoslovec,  pisatelj  in dolgoletni  ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije . - Acta entomologica slovenica, 8 (2): 91-92 . Gogala, M . ,  2008:  Pionir bioakustike  Ivan Regen in  njegova  zapuščina .  str .  327-261 . -  V:  Koman D .  (gl .  ur . ),  Fa bja nčič M .   (u r .),   Merhar D .   (u r .),   Samec D .  (ur . ): Sedemdeset let  Biblioteke  Slovenske  akademije znanosti  in umetnosti . -  Slovenska  akademija znanosti  in  umetnosti, Ljubljana . Gosar M . 1976: Drobni varuhi narave . - Glasilo Prosvetni delavec, 8: 10 . 85 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Jaeger, E . ,  1933:  Zur Kenntnis  der Hymenoptera  aculeata  des  Sotlatales  (Jugoslavien)  I . -  Konowia, 12: 98-102 . Jaeger, E . ,  1934:  Kleine Schuppenandrenen  (Hym . ,  Apid . ) . -  Prirodoslovne Razprave, 2: 227-230 . Jernejc Kodrič, M ., T . Trilar, A .  Vrezec,  2012:  Savo Brelih  -  raziskovalec  zunanjih  zajedavcev  ptic svetovnega  formata  in vsestranski  zoolog . -  Svet ptic: revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic v Sloveniji, 18 (3): 32-33 . Jež, M . ,  2011:  In memoriam  Tone Lesar (1937-2010) . -  Acta entomologica slovenica,  19(2):  205-206 . Kališnik, G . , 1992: Krasni žuželčji svet . - Časopis Slovenske novice . Kiauta, B .,  1962: Ferdinand  Schmidt,  prvi raziskovalec  jamskih živali . - Kronika (Časopis za slovensko krajevno zgodovino), 10 (1): 34-59 . Kos, F . , 1944a: Postanek  in razvoj  Prirodoslovnega  muzeja  v Ljubljani . - Prirodoslovna izvestja, 1: 199-219 . Kos, F . , 1944b: Iz biologije in ekologije triglavskih izotomid . - Prirodoslovna izvestja, 1: 5-22 . Križnar,  M . ,  2021:  Zgodovina in  razvoj muzejskega  naravoslovja  do  osamosvojitve  Prirodoslovnega muzeja leta 1944 . - Scopolia, 100: 15-126 . Mal, J . ,  1928:  Hohenwart,  Franc  Jožef Hanibal, grof  (1771-1844) . -  Slovenska  biografija .  Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,  2013 .  http://www . slovenska-biografija . si/oseba/sbi235415/#slovenski-biografski-leksikon  (14 . junij  2021) .  Izvirna  objava  v: Slovenski  bijografski  leksikon:  3 .  zv .  Hintner  - Kocen .  Izidor  Cankar  et al . Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928 . Mantuani, J .   &  G . Sajovic,  1915:  Fran  Dobovšek (Nekrolog) . -  Carniola (nova izdaja), 6: 241-244 . Mihelič, D . , 1997: Narcis Mršić (1951-1997) . - Annales. Series historia naturalis, 7(11): 290 . Mršić, N .,   1997:  Biotska raznovrstnost  v  Sloveniji .  Slovenija  –  »vroča točka« Evrope . -  Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana, 131 str . Planina, F . , 1955: Pereči problemi Prirodoslovnega  muzeja v Ljubljani . - Muzeji, Zagreb,  9:  87-92 . Polenec, A . ,  1969a:  Biolog  Ivan Regen . -  Loški razgledi,  16  (1):  218-223 .  Polenec, A . ,  1969b:  Razstava  v  Prirodoslovnem  muzeju: Pajki, njihove mreže in  strupi . -  Glasilo Prosvetni delavec, 9 . 10 . 1969 . Polenec, A . , 1974: Razstave  v Prirodoslovnem  muzeju  Slovenije . Povezava s šolskimi  učnimi  načrti . - Časopis Naši razgledi, 11 . 1 . 1974 . Polenec, A . , 1976: Gospodarski pomen žuželk . - Časopis Delo, Sobotan priloga, 28 . 2 . 1976 Poročilo, 1893: Poročilo  o delovanju  kranjskega  deželnega  odbora  za dobo od 1 .  januvarija  do konec  decembra  1893 . - Obravnave  deželnega  zbora  kranjskega  v Ljubljani .  Bericht  über  die Verhandlungen  des krainischen  Landtages  zu Laibach,  34 (5): 192-202, Deželni  odbor  kranjski, 1893-1894 . URN:NBN:SI:DOC-3Z07XXK4 from http://www . dlib . si . Praprotnik, N .  &  Š . Pungaršek, 2001: Kustodiat za botaniko . - Scopolia, 101: 51-103 . Schmidt, F . ,  1832:  Beitrag  zu  Krain's Fauna .  Leptodirus  Hochenwartii,  n .  g . ,  n .  sp . -  Illyrisches Blatt.,  Nr .  3  vom  21 .  Jänner  1832:  9-10 .  https://www . dlib .si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-WFHL2099/c9dcca9c-8469-49c4-bd31-cfe616b8f64f/PDF Seliškar, A ., 1948: Ivan Regen (1868-1947) . - Proteus, 10 (6): 145- 150 . 86 SCOPOLIA No 103 – 2022 Sitar, S . ,  1987:  Ivan Regen, zoofiziolog  (1868-1947) .  Utemeljitelj  znanstvene  bioakustike .  str .  59-60 . -  V:  Sitar, S . ,  1987:  Sto slovenskih  znanstvenikov,  zdravnikov  in  tehnikov . -  Prešernova družba, Ljubljana, . Sivec, I . , 2016: Dr .  Bogdan  Horvat  (26 .  8 .  1961 - 3 .  1 .  2016) . - Acta entomologica slovenica, 24  (1): 63-64 . Smerdu, R . , 1971: Metulji tujih dežel . - Proteus 33: 319 - 321 . Stanonik, T .   &  L .  Brenk,  (ur . ),  2008:  Osebnosti: veliki slovenski biografski  leksikon . -  Mladinska knjiga, Ljubljana, 262 str . Staut Tu r k , T . ,  1974:  Zoologi  osrednje  Slovenije  (bivše  Vojvodine  Kranjske)  do l .  1918 . -  Diplomska naloga, Biološki oddelek, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 89 str . Staut Tu r k , T . , 1983: Naravoslovci  entomologi  osrednje  Slovenije  od prvih  začetkov  do leta  1918 . - Acta entomologica Jugoslavica, vol . 19 . Supplementum: 17-47 . Trilar, T . ,  2018:  Brelih,  Savo . -  V:  Šterbenc  Svetina, B .  (ur . ):  Novi  Slovenski biografski  leksikon .  1 .  izd .  Založba ZRC, Ljubljana,  3:  Ble-But:  323-325 .  Spletna  objava: Trilar,  T . :  Brelih, Savo  (1927-2012) .  Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti,  Znanstvenoraziskovalni  center  SAZU .  http://www .slovenska-biografija .si/oseba/ sbi1019170/#novi-slovenski-biografski-leksikon  Dostop 12 . 11 . 2020 . Urbanič, G . , 2007: Ciril Krušnik . - Braueria, Lunz am See, Austria, 34: 5-6 . Verovnik, R ., F . Rebeušek, M .  Jež, 2012: Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera)  Slovenije,  Atlas  of  butterflies  (Lepidoptera:  Rhopalocera)  of  Slovenia . - Atlas  faunae  et  florae  Sloveniae 3 .  Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 456 str . Zessin, W . , J . Žalohar, T . Hitij (2008): A new  fossil  dragonfly  (Insecta,  Odonata,  Libellulidae)  of the  Miocene  (Lower-Sarmatian)  of the  Tunjice  Hills,  Slovenia . - Virgo,  Mitteilungsblatt  des Entomologischen Vereins Mecklenburg, 11 (1): 86-96 . Elektonski viri (e-viri) / Electronic resources Gogala, M .  &  B . Sket, brez  letnice:  Ivan  Regen . - Slovenska  akademija  znanosti  in umetnosti .  https://www . sazu . si/clani/ivan-regen . Dostop 20 . 9 . 2021 . National Geographic Slovenija .  Dr .  Ignac  Sivec,  nevretenčarji . -  https://www . nationalgeographic . si/o-reviji-national-geographic/dr-ignac-sivec/  Dostop 9 . 11 . 2020 . Posavci . si .  Posavski biografski  leksikon .  Gspan, Alfonz .  Geodet,  botanik,  entomolog . - http:// www . posavci . si/osebe/gspan-alfonz/148/ . Dostop 22 . 10 . 2020 . Povezujemo . si .  Zospeum, raziskovanje  mehkužcev,  Rajko  Slapnik  s . p . - https://povezujemo . si/ zospeum-raziskovanje-mehkuzcev-rajko-slapnik-s-p . Dostop 10 . 6 . 2021 . Prirodoslovni muzej Slovenije  a .  Pretekle  občasne  razstave . -  https://www . pms-lj . si/si/ razstave/arhiv/589 . Dostop 30 . 5 . 2021 . Prirodoslovni muzej Slovenije b .  Razstave . - http://www . pms-lj . si/si/razstave .  Dostop  30 .  6 .  2021 . Prirodoslovni muzej Slovenije c .  Slovenski  arhiv  živalskih  zvokov . - http://www . pms-lj . si/ si/o-naravi/zivali/oglasanje-zivali/arhiv-zivalskih-zvokov . Dostop 9 . 11 . 2020 . SAZU a . Boris Sket . - https://www .sazu .si/clani/boris-sket . Dostop 10 . 11 . 2020 . SAZU b . Matija Gogala . - https://www .sazu .si/clani/matija-gogala . Dostop 10 . 11 . 2020 . Tehniška založba Slovenije .  Matjaž Černila . -  https://www . tzs .si/avtorji/matjaz-cernila .  Dostop 30 . 5 . 2021 . 87 Tomi Trilar, Andrej Gogala, Tea Knapič: Kustodiat za nevretenčarje /  Department of Invertebrate Zoology Uredništvo slovenske biografije,  1932:  Kos,  Fran (1885-1956) . -  Slovenska  biografija .  Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,  2013 .  http://www .slovenska-biografija .si/oseba/sbi291574/#slovenski-biografski-leksikon   (20 .  september  2021) .  Izvirna  objava  v: Slovenski  biografski  leksikon:  4 .  zv .  Kocen  - Lužar .  Franc  Ksaver Lukman et al . Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932 . Uredništvo slovenske biografije,  1982:  Us,  Peter (1897-1977) . -  Slovenska biografija .  Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,  2013 .  http://www . slovenska-biografija . si/oseba/sbi751582/  (1 .  junij  2021) .  Izvirna objava  v:  Slovenski  biografski  leksikon:  13 .  zv .  Trubar  - Vodaine .  Alfonz  Gspan, Jože  Munda  in Fran  Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982 . Uredništvo slovenske biografije,  1952:  Pretner,  Egon (1896-1982) . -  Slovenska  biografija .  Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,  2013 .  http://www . slovenska-biografija . si/oseba/sbi468188/#slovenski-biografski-leksikon .  Dostop  10 .  junij  2021 . - Izvirna  objava  v: Slovenski  biografski  leksikon:  8 .  zv .  Pregelj  Ivan  - Qualle .  Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952 . Wikipedija a .  A l f o n z  G s p a n  ( n a r a v o s l o v e c ) .- https://sl . wikipedia .org/wiki/Alfonz_Gspan_ (naravoslovec ) . Dostop 15 . 5 . 2021 in 22 . 10 . 2020 . Wikipedija b .  Anton  Polenec . - https://sl . wikipedia . org/wiki/Anton_Polenec .  Dostop  6 .  11 .  2020  in 15 . 5 . 2021 . Wikipedija c . Boris Sket . - https://sl . wikipedia . org/wiki/Boris_Sket . Dostop 23 . 5 . 2021 . Wikipedija  d .  Ferdinand  Joseph Schmidt . -  https://en . wikipedia . org/wiki/Ferdinand_Joseph_ Schmidt . Dostop 15 . 5 . 2020 . Wikipedija e . Fran Kos . - https://sl . wikipedia . org/wiki/Fran_Kos . Dostop 9 . 11 . 2020 . Wikipedija  f .  Franc  Jožef Hanibal Hohenwart . -  https://sl . wikipedia . org/wiki /Franc_Jožef_ Hanibal_Hohenwart .  Dostop 15 . 5 . 2021 . Wikipedija g . Ivan Hafner . - https://sl . wikipedia . org/wiki/Ivan_Hafner . Dostop 15 . 5 . 2021 . Wikipedija h . Ivan Regen . - https://sl . wikipedia . org/wiki/Ivan_Regen . Dostop 20 . 9 . 2021 . Wikipedija i . Jože Bole . - https://sl . wikipedia . org/wiki /Jože_Bole . Dostop 30 . 5 . 2021 . Wikipedija j . Mate Hafner . - https://sl . wikipedia . org/wiki/Mate_Hafner . Dostop 14 . 6 . 2021 . Wikipedija k . Matija Gogala . - https://sl . wikipedia . org/wiki/Matija_Gogala . Dostop 10 . 11 . 2020 . Wikipedija l . Narcis Mršić . - https://sl . wikipedia . org/wiki /Narcis_Mršić . Dostop 30 . 5 . 2021 . Wikipedija m . Savo Brelih . - https://sl . wikipedia . org/wiki/Savo_Brelih . Dostop 6 . 11 . 2020 . Wikipedija n . Simon Robič . - https://sl . wikipedia . org/wiki /Simon_Robič . Dostop 15 . 5 . 2021 .