Plan poslovanja SOZD Emona za leto 1985
informator
gasilo delavcev sozd emona ljubljana
Plan poslovanja SOZD Emona za leto 1985 temelji na sprejetih izhodiščih plana, analizi uspešnosti poslovanja za leto 1984 in planov posameznih OZD za leto 1985. Na plan SOZD za leto 1985 pa vplivajo tudi nekatere organizacijske spremembe, kot so: vključitev enovite delovne organizacije Hoteli Jadran, Kardeljevo, ki bo s svojo dejavnostjo povečala turistično ponudbo na Jadranu. Po drugi strani pa je nerentabilnost proizvod-njega programa v ptujski Petovii pogojevala ukinitev tega tozda.
Določene spremembe v
organiziranosti smo uveljavili tudi na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za SOZD. Tako je od 1. 1. 1985 na ravni SOZD organizirana Služba pravne pomoči kot posebne delovne skupnosti.
Ekonomski in organizacijski momenti nam narekujejo, da v letu 1985 pristopimo še k nekaterim notranjeor-ganizacijskim spremembam in dopolnitvam v posameznih OZD in med njimi, kot je prerazporeditev nekaterih enot iz ene OZD v drugo, priključitev, posameznih TOZD kot organizacijsko enoto v drugo OZD, izpopol-
nitev organizacije skupnih predstavništev doma in v tujini itd.
Po posameznih dejavnostih, ki so zastopane v SOZD Emona pa so za leto 1985 planirani naslednji cilji in ukrepi:
PROIZVODNJA
Rast proizvodnje bo slonela, ne toliko na širjenju zmogljivosti, ampak na večjem uveljavljanju znanja, v kvaliteti izdelkov, izpolnitvi tehnologije in organizacije, načrtnem kadrovanju in izobraževanju ustreznih strokovnjakov.
Za kmetijske organizacije pomeni leto 1985 začetek prehoda na zagotavljanje deviz z lastnim izvozom za nabavo gnojil in zaščitnih sredstev. Vendar je treba bolj kot dosedaj tehtati pri vsakem izvoznem in uvoznem poslu tudi njegov dinarski vidik in to celostno.
V letu 1985 planiramo, da bomo obdelali 6.022 ha njivskih površin, kar pomeni 4% oz. 250 ha več kot v preteklem letu. Delno bomo sprememb strukturo poljedelske proizvodnje v korist večjih obdelovalnih površin renta-
(Nadaljevanje na 2. strani)
IZ DO E-HOTELI JADRAN-KARDELJEVO
maj 1985
Št. 148
Hotel visoke B kategorije -» Lablneca
■ IZ DELA NAŠIH SINDIKATOV
Kandidati za DS na ravni SOZD evidentirani
LJUBLJANA, 24. aprila - Koordinacijski odbor sindikata SOZD Emona je na seji 29. aprila 19^5, ki Je bila v poslovni stavbi Emona v Ljubljani, Smar-tinska cesta 130, obravnaval predlog kandidatov za delavski svet - predsednika in predsednika izvršilnega odbora ter odbor samoupravne delavske kontrole SOZD Emona.
Po obravnavi možnih kandidatov je koordinacijski odbor evidentiral naslednje kandidate:
•	za predsednika Delavskega sveta SOZD Emona Marjana Pičulina,
•	za predsednika Izvršilnega odbora Delavskega sveta SOZD Emona Božo Javornik in za
•	namestnika predsednika Izvršilnega odbora Delavskega sveta SOZD Emona Vinka Savnika.
Odbor samoupravne delavske kontrole SOZD pa je predlagan v naslednji sestavi:
Vlado Sčeglovski iz DO Emona Elektronski center, predsednik, člani — Bojan Brolih, DO Emona Blagovni center, Štefan Horvat, DO Agroemona, tozd Tovarna močnih krmil, Marta Jesenko, DO Agroemona, tozd Prašičereja Ihan, Milena Lavrič, Do Emona Commerce, Andrej Nebec, DO Emona Globtour in Dragica Vajsbaher, DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj.
Po zapisniku
KARDELJEVO, 25. aprila - »Zaradi pomanjkanja hotelskih postelj za konvertibilne goste v visoki sezoni smo se odločib, da bomo letos oktobra, če bo le vse po sreči, v Gradacu pri Kardeljevem začeli graditi nov hotel visoke B kategorije - La-bineca,« pravi Rade Maršič, generalni direktor DO Emona hoteli Jadran-Kardeljevo.
Gre za gradnjo hotela s 600 posteljami, in sicer v dveh etapah; v prvi naj bi spravili pod streho osnovni hotel s pokritim bazenom (300 postelj), v naslednji pa apartmajsko hotelsko naselje s 300 do 350 posteljami in z vsemi vzporednimi objekti. Osnovna investicijska vrednost znaša 700 milijonov dinarjev, pri čemer gre v veliki meri za lastna sredstva (lanska akumulacija je znašala 290 milijonov N din) in seveda za bančna posojila. Spričo visoke stopnje rentabilnosti DO hoteli Jadran računajo tudi na finančno soudeležbo naše turistične agencije E-Globto-ura, s katero že dolga leta uspešno sodeluje, in z združevanjem denarja na ravni SOZD Emona.
Lokacija za novi hotel La-bineca je v vasi Gradac tik nad morjem, in sicer v prijetnem borovem gozdičku,
ki ga bodo skušali čim bolj ohraniti. Teren je nekoliko napet v hrib, plaža pa je peščena. Nedvomno sodi med tiste najlepše ob Jadranu.
Gre za gradnjo na ključ s pomeni, da bi tako izkoristi-
100% avansom, kakor pravi Rade Maršič. Dela bi potekala v pozni jeseni in čez zimo ter v pozno pomlad, kar
li mrtvo gradbeno sezono na celini in turistično zatišje ob obali.
(Nadaljevanja z 2. strani)
Na osrednji proslavi dneva Emone v Domu Ivana Cankarja je ubrano zapel mešani pevski zbor Kluba upoko jencev Emone.
drugi o nas: iz revije ekonomska politika
tagoji za neuspeh in ekspanzijo
iV^ona, SOZD z devetnaj-i^1 delovnimi organizaciji notranje in zunanje tr-tJ?he, kmetijske in indu-JJske proizvodnje, turiz-inžiniringa, po večlet-k/1 razvojnem ciklusu v iLettistvu, industriji, hote-in turistično-agencij-'O PoslovarUU, usmeije-k povečanju deviznega L*ya, ponovno postavlja U mevanje trgovine kot °lutni pogoj nadaljnjega
razvoja v svojem poslovanju, kakor tudi v gospodarstvu nasploh. To je tema našega pogovora s podpredsednikom poslovodnega odbora SOZD Emona, Ljubom Filipanom, ki ga objavljamo v prosti interpretaciji.
EP: Nedavno je Emona v Portorožu zbranim hotelirjem in trgovcem predstavila prednost preskrbe gostinstva in maloprodaje v organizaciji razvitega gro-
Bralci - pozor!
Za nagradni E-kviz »Poznamo Emono« v zadnji številki E-Informatoija smo navedli rok za rešitve 20. april 1985. Ker je E-Informator malce kasnil in je bil rok odločno prekratek, vas obveščamo, da srno rok za pošiljanje rešitev navedenega kviza Podaljšali do 20. junija 1985. Čakajo lepe nagrade, med njimi naj omenimo le odojka, ki ga je za vas Prispevala ihanska farma. Velja se malo potruditi in poslati rešitve kviza »Poznamo Emono« na naslov uredništva E-Informatoija.
Torej zamudniki - na delo! Le s poslano pravilno rešitvijo kviza lahko upate, da boste odojka spekli Se predno boste odšli na letni dopust.
Uredništvo
sističnega sistema. Zakaj se je Emona, jugoslovanski klasik v medregionalnem in medrepubliškem trgovskem poslovanju, pri organizaciji tega zbora gospodarstvenikov, omejila na Slovensko Primorje in Istro?
Filipan: Niso krive trgovske organizacije, da v zadnjih letih jugoslovanskega tržišča skorajda ni. V veliki meri celo republiških tržišč ni več. Ostala so občinska, v najboljšem primeru regionalna tržišča. Prišlo je do tega, da so organizacije, kot je Emona, prisiljene delovati na manjšem prostoru, njihova prodajna mreža često ne seže dlje kot 200 kilometrov. To je usoda številnih trgovskih organizacij, ki so pred tem večletnim obdobjem zastoja trgovine' dejansko začele ustvarjati medrepubliške, jugoslovanske velike vzporedne sisteme za preskrbo ostale trgovine, industrije in množico individualnih potrošnikov - občanov. S tem so nudile osnovne pogoje in možnosti za družbeni napredek in napredek posameznikov: svobodno izbiro blaga na osnovi primerjave
cen, kvalitete, izbire in vseh drugih elementov. S slabenjem in prenehanjem takih trgovskih blagovnodenarnih tokov v Jugoslaviji, so se za čele trgati in izginjati vse druge oblike in načini vzpodbujanja in prenosa napredka. V občinske meje so zaprte ideje proizvajalcev, inovacije, pretok denaija in zavest posameznika, ki več ne ve, kaj se v jugoslovanskem prostoru dobi, ker trgovina pogosto niti nima možnosti, da ga o tem obvesti, kaj šele, da mi blago predstavi in proda. Informacija je postala na nek način celo kaznivo dejanje ali pa vsaj neupravičena. Temu bi lahko rekli škodljivo delovanje, podobno šundu, ker so bili izdatki za reklamo in propagando dolgo kaznovani s plačevanjem davka, prav tako kot izdajanje šund literature. Zdaj se začenja, pod pritiskom vse širših in vse jasnejših družbenoekonomskih posledic dojemati, koliko paradoksalno škodljivih idej in akcij v odnosu do trgovine in tržišča je bilo v tem obdobju, ki bo, upam, kmalu za nami.
EP: Je sistem povezova-
nja blagovnodenarnih tokov oziroma mreže proizvajalnih, trgovskih in turističnih organizacij, ki ga je Emona ponudita v Portorožu, izraz nekakšne poslovne renesanse?
Filipan: Ponudili smo tisto, kar smo že pred desetimi ali petnajstimi leti. Kar smo želeli doseči takrat na celotnem jugoslovanskem tržišču, poskušamo zdaj vsaj na regionalnem. Prepričani smo, da ne bo ostalo samo regionalno niti samo republiško. Če se ta smotrna ureditev ukorenini v lokalnih mejah, mora, prav zaradi svoje koristnosti prestopiti le-te. V sodelovanju z Emona hoteli smo turističnemu gospodarstvu in turističnim organizacijam predstavili najracionalnejše načine koriščenja sistema, ki povezuje mnoge proizvajalne organizacije na eni in maloprodajno mrežo lastnih in ostalih trgovskih organizacij na drugi strani. V ta sistem mora biti vključen močan grosist, ki ni zgolj posrednik, temveč tudi vzpodbpjevalec in hkrati racionalizator ter »zniževalec cen« blagovno-dename menjave. Imeti mora lastna skladišča, možnost dodelave in predelave blaga, kompjutersko informatiko in močan transportni sistem. Gre za skupno časovno prednost, stanje zalog, izbor blaea. nabavno ceno in
učinkovito ponudbo potencialnim končnim kupcem -organizacijam ali posameznikom. ,
Vse to je pomembno za večji skupni promet in realizacijo. Začetek ponovnega razcveta trgovine vidimo v Emoni v drobnih nespekta-kulamih prijemih, od skladiščenja oziroma distribucije in transporta blaga. Že skupna skladišča proizvajalcev in trgovine s primemo količino trenutno potrebnih surovin in proizvodov prinaša bistveno zmanjšanje proizvodnih stroškov. Prav tako je lahko ustrezen način distribucije in transporta odločilnega pomena za gospodarnost kritično zaostale maloprodajne mreže.
Trgovina na drobno omogoča večjo turistično porabo, kar poleg ostalega tudi pričakujemo od nje. Vendar pa nima materialnih možnosti, da v kratkem razširi svojo mrežo iz lastne akumulacije. Edina možnost je, da predvsem z boljšo tehnologijo, z učinkovitejšim sistemom nabave, skladiščenja in distribucije poveča svoj promet. Kakor sem že omenil, racionalnost v malem, na ožjem področju, že sama od sebe vzpodbuja težnjo za razširitev obsega delovanja in poslovanja.
■ GOVORI VELJKO KRIŽNIK, PODPREDSEDNIK POSLOVODNEGA ODBORA SOZD EMONA ZA PROIZVODNJO
■ KAJ SE »KUHA«
V EMONA INŽENIRINGU?
Krepimo lastno surovinsko proizvodnjo
• Kako ocenjujete poslovanje in rezultate proizvodnega področja v SOZD Emona, ki ste ga vodili tudi v pretekli mandatni dobi?
Poslovanje organizacij proizvodnega področja v Emoni je bilo vse do lanskega leta zadovoljivo, sni je 1983. leto to področje, v katerem dela ena četrtina zaposlenih v Emoni ustvarilo 30% akumulacije Emone. Že v preteklem letu se je rezultat - kot posledica spreminjanja razmer na tržišču -bistveno spremenil, poslabšal: to področje je lani ustvarilo - ob nič slabših proizvodnih dosežkih - le 9% akumulacije Emone (po odbitku izgubah) zato pa 80% izgub v Emoni (Petovia, Mesna industrija Zalog)
S Kakšni in kateri so v sedanjem času največji problemi, predvsem v kmetijski oz. živilski proizvodnji?
Glavni vzrok težav je bila zlasti hitrejša rast cen surovin in obresti od rasti prodajnih cen pridelkov in živil. Prepočasi smo se - ponekod pa sploh ne - prilagajali spremenjenim poslovnim razmeram. Nov pojav, na katerega smo lani naleteli prvič, pa je vse težja prodaja nekaterih, zlasti dražjih ži-
vil. Zmanjšanje kupne moči prebivalstva se že čuti tudi pri prodaji žfvil. Še težja pa postaja prodaja tudi zaradi konkurence drugih proizvajalcev živil, ki jih pestijo zaloge.
Izhod iz teh težav moramo v krepitvi lastne surovinske proizvodnje, v spreminjanju proizvodnih programov, da izdelujemo to, kar se prodati da in kjer je še zalužek, zmanjšati je treba zaloge, izboljšati kakovost živil in kakovost strežbe kupcev; krepiti pa moramo prodajo naših izdelkov v Emoni in pri tem pričakujemo tudi večjo zavzetost trgovskih organizacij v Emoni.
• Kako in v katero smer je predviden razvoj proizvodne dejavnosti v SOZD Emona?
Dolgoročno nas čakajo naloge, pri katerih je uspeh lahko posledica le vztrajnega, zavzetega in sistematičnega dela, ki vodi k večji storilnosti in znižanju stroškov: izboljšanje tehnologije, novi izdelki, boljša organizacija dela, odprava ozkih grl v proizvodnji in - ne nazadnje - tako nagrajevanje, ki bo spodbujalo proizvodno in ustvarjalno delo. V tem pa ne moremo pričakovati hitrega napredka, am-
pak bo ta le korak za korakom. Zanj pa je potrebno več tehničnega, organizacijskega in ekonomskega znanja. tega nam najbolj manjka, in to je - po moj m mnenju - naša največja težava.
Manjkajo nam tudi mladi podjetni strokovnjaki in usposobljeni delavci. Izpopolnjevanje te vrzeli bo glavna razvojna naloga v prihodnjem razdobju.
■ VEST IZ PTUJA
»Ribič« je vrgel trnek
PTUJ, 23. maja - Gostinci tozda Haloški biser, Emoninega Kmetijskega kombinata na Ptuju, so na Hrvatskem trgu, v starem mestnem jedru, tik ob izteku nekdanjega mostu in ob obrežju Drave, odprli novo ribjo restavracijo »Ribič«, ki nedvomno sodi med najlepše urejene lokale v mestu in je prava osvežitev letošnje turistične ponudbe.
V restavraciji je 370 sedežev, od tega v pritličju 100, v nadstropju 100, na lepi sončni terasi pa 150.
Kot je povedal Dušan Bombek, vodja nove restavracije, bodo gostom postregli poleg sladkovodnih in morskih rib tudi polže, žabje krake, školjke in druge specialitete.
Na bregu Drave nameravajo urediti pontonski pomol za čolne in znamenite tance, ki bodo pluli do Ptujskih toplic in bližnjega akumulacijskega jezera.
Restavracija je veljala 35 milijonov dinarjev; denar pa so si zagotovili s posojilom pri Interni banki Emone in z združevanjem denarja znotraj delovne organizacije KK Ptuj. Restavracija bo odprta vsak • dan od osme do triindvajsete ure, ob sobotah in nedeljah pa do polnoči.	Z. G.
Obvestilo uredništva E-informatorja
Kakor je delavcem SOZD Emona in širši javnosti bolj ali manj znano, se je sedem delavcev organizacijske enote Projektiva iz naše DO EMONA Inženiring s posebnim pismom pritožilo na 17 naslovov, češ da so razmere v tej naši delovni organizaciji nevzdržne, da gre za kršenje samoupravnih pravic delavcev, prejemanje podkupnin in provizij itd., itd. O tem ste lahko prebrali v več člankih v Delavski enotnosti, v mariborski reviji 7 Dni in v Sobotni prilogi osrednjega slovenskega časnika Delo z dne 18. maja 1.1.
Tako v pismu sedmerice delavcev kot v člankih v Delavski enotnosti in reviji 7 Dni so navedene hude obtožbe proti vodstvu DO E-Inženiringa, vodjem nekaterih organizacijskih enot in vodstvom družbenopolitičnih organizacij.
O vseh teh zadevah je družbeno pravobranilstvo samoupravljanja Ljubljana sprožilo tri postopke pri Sodišču združenega dela v Ljubtiani. V DO E-Inženi-ring je prišla kontrola Službe družbenega knjigovodstva, izrečen je suspenz za
dva glavna podpisnika obt(> žujočega pisma itd. to* pravi (to pomeni), da rediti postopki v zvezi z obtožbami sedmih delavcev OE P(°" jektiva še trajajo in ni mkle rečeno, da navedene obtožbe o nepravilnostih v DO »" Inženiring držijo.	. .
Delavci DO E-InženinM so v zvezi s to zadevo i®e dva zbora delavcev, Pism. sedmerice je obravnaval samoupravna delavska kontrola in delavski svet DO-
Uredniški odbor E-Ip*®j matoija je na svoji izred|“ seji dne 22. 5. 1985 skleniti da v našem glasilu ne boin podrobneje poročali o tej za devi, dokler ne bo o terni klo svojo besedo sodiso združenega dela in druge institucije oz. vodstva družb^
no političnih organizacij
SOZD, občine in mes« Ljubljana.
Ne moremo namreč \n» prej obsojati naše organiza cije in ljudi, zato ne bom sledili nekaterim javnim 0 Čilom, ki so to zadevo napi” nili in napravili iz ™ »afero«.	.
Za uredniški odb° glavni in odgovorni uredi" Miran Blab*
■
i
2
1
;
1
i
1
i
i
1
i
1
]
1
1
Hotel visoke B kategorije - Labineea
(Nadaljevanje s 1. strani)	na licitaciji. Hotelska poste- Za osvežitev spomina naj zaposlenih delavcev, čez se-
Prvi del hotela Labineea tia nai bi stala 2,3 milijona povemo, da imajo Hoteli Ja- zono, ki pri njih traja po pet naj j bi bil nared do 1. julija novih dinarjev, kar je izjem- dran iz Kardeljeva 1700 ho- mesecev na leto, pa še dve-1986. Vsa dela bodo oddali no ugodno.	telskih postelj in 250 redno sto zunanjih. Kar zadeva
energijo, pretežno uporabljajo nafto in elektriko, medtem ko so polno zasedeni po 160 dni letno.
Hotel Labineea naj bi opremili s kolektoiji za sončno energijo. Računajo, da bi čez visoko poletje lah-
ko izkoriščali kar 90% son^ ne in samo 10% druge ene gije, kar je še posebej ug° no. Čez vse leto pa naj bu‘ po računih na papirju s°n. ni kolektorji zagotovili na) manj 50% vse energije!
Express servi«e
Plan poslovanja SOZD Emona za leto 1985
(Nadaljevanje s 1. strani)
bilnejših kultur (ječmen, ko-, ruza, oljna ogrščica, sladkorna pesa) ter izvozno interesantne kulture - hmelja. Povečujejo se tudi površine rodnih vinogradov (s 313 ha na 334 ha) in glede na slabo letino 1984 načrtujemo 18% višji hektarski donos.
Planirano povprečno število pitane govedi - 6.436 kom bo v letu 1985 za 4% nižje kot leto poprej. Vendar načrtujejo tako domžalski, kot ptujski govedorejci višji prirast na krmni dan in vsled tega višji skupni prirast pitane govedi, kot leto poprej. Uresničitev tega bo odvisna od krmnih obrokov, ti pa od praga rentabilnosti. To narekuje izboljšavo kvalitete krme ob zmanjšani porabi dragih koncentratov.
Planirana skupna vzreja prašičev za leto 1985 (119.000 kom), je manjša od dosežene v letu 1984. Kasnitev aktiviranja investicije v ptujski farmi prašičev vpliva na znižanje prvotno predvidenega števila vzrejenih prašičev.
Za 6 odstotkov planirano povečano proizvodnjo krmil v višini 140.572 ton ter 12% povečano proizvodnjo rudninskih mešanic in premik-
sov bo možno doseči s povečano produktivnostjo, pravočasno nabavo surovin, prodajo pa po potrebi razširiti na nove kupce.
Večja izkoriščenost kapacitet bo v Mesni industriji možna le z boljšo organizacijo dela in zagotovitvijo potrebnih surovin.
Za prodajo svojih proizvodov (ki jih nameravajo povečati vse razen pršutarskih izdelkov) bodo morali izboljšati njihovo kakovost ter povečati poslovnost.
Delovna organizacija Emona Ribarstvo ima cilj zagotavljanje ustreznega števila mladic za reprodukcijo iz lastne proizvodnje. Planirano povečanje proizvodnje je pogojeno predvsem z uvozom krme, ter s tem povezanim censkim problemom, ter s širitvijo mreže odkupnih postni po Jugoslaviji.
V	predelavi mleka bodo strukturo proizvodnje prilagajali potrebam tržišča in rentabilnosti posameznih proizvodov. Ker bodo v letu 1985 v Mlekarni pričeli z rekonstrukcijo, bo potrebna velika zavzetost zaposlenih, da bo proizvodnja potekala nemoteno.
V	vinarstvu planirajo
manjši obseg proizvodnje in stekleničenja vin. Vzrok temu je v slabši letini štajerskih vin 1984. Ta izpad bo nadoknaden z večjo ponudbo južnih namiznih vin.
ZUNANJA
TRGOVINA
SOZD Emona je ena redkih OZD v našem gospodarstvu, ki kljub nenehnemu zniževanju razpolagalne pravice od konvertibilnega deviznega priliva, z lastnim izvozom v celoti zagotavlja potrebna konvertibilna devizna sredstva za nakup surovin, reprodukcijskega materiala, nadomestnih delov, opreme in blaga široke potrošnje za nemoteno poslovanje vseh OZD na področju kmetijstva, predelovalne industrije, oskrbe turizma in prebivalstva. Zato moramo zunanjetrgovinski dejavnosti posvečati posebno pozornost predvsem pri zagotavljanju potrebnih blagovnih fondov izvozne kvalitete v vseh proizvodnih OZD, pa tudi v okviru nabave blaga za potrebe trgovinske mreže Emona na domačem tržišču.
V letu 1985 planiramo celotni lastni izvoz SOZD
Emona na konvertibilno in klirinško področje v višini 27 mio $ oz. 12% več kot v letu poprej. .V strukturi lastnega izvoza se za 1% znižuje lastni klirinški izvoz, ki je planiran v višini iz leta 1984, lastni konvertibilni izvoz blaga in storitev pa predvidevamo povečati za 14% in s tem nadoknaditi izpad deviznega priliva, ki so ga povzročili v letu 1984 omejitveni predpisi pri izvozu blaga v maloobmejnem prometu. Ugodnejša razpolagalna pravica pri realizaciji posebnih oblik zunanjetrgovinskega poslovanja vpliva, da planiramo hitrejšo rast lastnega izvoza blaga na konvertibilno področje preko maloobmejnega prometa, sejemskih aranžmajev in kompenzacijskih poslov, seveda pa je ta del plana limitiran in usklajen z odobrenimi izvoznimi kvotami za posamezno OZD s strani Gospodarske zbornice.
Plan lastnega uvoza SOZD Emona s konvertibilnega in klirinškega področja za leto 1985 znaša 14 mio $ in je za 4% nižji od realizacije v letu 1984. T\idi za leto 1985 planiramo višji delež lastnega uvoza iz klirinškega področ-
ja, seu le ta pogojuje naše izvozne cilje na tem področju.
V strukturi uvoza v letu 1985 planiramo znižanje deleža uvoza blaga široke potrošnje na račun povečsinja nakupa reprodukcijskega materiala, rezervnih delov in opreme. Navedeno prestrukturiranje uvoza je predvidena tako na klirinškem, kakor tudi na konvertibilnem področju.
Plan komisijskega uvoza za leto 1985 v višini 51 mio $ beleži 5% rast. V pretežni meri se nanaša ta uvoz na nakup soje, sojinih tropin in olja za širše potrebe oskrbe živinorejske in oljarske proizvodnje Slovenije. Potrebna devizna sredstva za realizacijo komisijskega konvertibilnega uvoza so zagotovljena v okviru republike in 50% s strani NBJ.
NOTRANJA
TRGOVINA
Že neknj let prisoten padec realnega standarda prebivalstva in s tem zniževala kupne moči se najbolj izrazito odrsiža v trgovinskih OZD, ki poslujejo na domačem tržišču. Proizvodne organizacije so del teh proble-
mov kompenzirale s pr?^^ svojih izdelkov na tujih gih trgovinske OZD P* soočajo s problemi izdei*u ki so prinašali višjo razlik0 ceni. Ekonomski položaj govinskih OZD se je še 0. datno poslabšal ob skok0.. tem povečanju obresti1" mer.	-
UpoštevEjoč vse navede0 probleme in ocene, da % kupna moč tudi v letu padala, v planu ni predvi° no povečanje realnega obs ga poslovanja. S ciljem, ° tako omejen obseg pošlo1'c nja ne bi vplivsd na pa° akumulativnosti poslovale/ je v planu opredeljeno ra0 onalno gospodarjenje s nančnimi sredstvi in p°’ Čanje koeficientov obrac nja zalog.
Na trgu bomo lahko ", predovali, če bomo v pon" . bi t. j. asortimanu in v kv®° teti postrežbe boljši od dnj gih. Zato so planirane števne aktivnosti, kot so TaZz0. akcije za pospeševanje P^, d nje, predstavitev posam< nih proizvEUEilcev ipd. •jVj bolj bomo morali izkoristi naš prednostni položni, k* % predstavlja celotni relativ"
Plan poslovanja SOUR Emona za 1985 godinu
aPliQD?0slovanJa SOUR Emona m-ik ? Rodinu zasniva se na an V^enim ishodištima plana, ino,lzl uspešnosti poslovanja za nih nT?Dlnu ' P*anovima pojedini 28 1985. Na plan SO-"a za 1985. utiču takoder neke uklSZa(:lone izmene, kao Stoje SSH.Uie radne organizacije če Jadran Kardeljevo, koja s^vojom delatnošču poveča-lstn„,lč^u P°nudu na Jadranu. Dmo r?meno je nerentabilnosti t0™gJ3m V Ptujskem OOUR Pe-®OUR Usovda ukinuče ovog
va^rfdene izmene u organizo-Dna JI1- sPr°veli smo takoder na iedtvji?JU delatnosti koje su za-značaja za SOUR. Talin n °u 1- 1.-1985 na nivou SO-Pom$a?izovana Služba pravne iednica *a° P°set)na radna za-
mn^0nomski i organizacioni I98?entl nam diktiraiu da u
un. : moramo pristupiti nekim j (j„„anje političkim izmenama itoa | unama u pojedinim OUR-ra-n medu njima, kao što je pre-
iednogouR neklh jedlnica iz tenip?, OU,Ra u drugk pnklju-niS„-PPJedmih OUR-a kao orga-0(jnlon'l’ jedinica u drugi u?avršenje organizacije za-i u - ckih predstavništava doma
Po °S>nstvu 11- d-
delatnostima kojesu za-
1985 ene. u SOUR Emona za cHjevf°d‘nu Planirani su sledeči
> mere:
pftOZVODNJA
Se nrSSt Pr°izvodnje zasnivati če c>tet	na proširenju kapa-
tBan'Ved na večem afirmisanju kvalitetu proizvoda, usa-aVaitje tehnologije i organiza-Vg -‘ haertnom izabiranju kadro-st^^razovanju odgovarajučih
PrM 9°ti°Privredno organizacijo pJl tavlja godina 1985 početak na obezbedenje deviza sa . tlim izvozom na nabavku
Rhrv- uvozom na naoavKU Siti JVa ' zaštitnih sredstava. No ?e Potrebno, više nego do salto« 0d svakog iznovnog i uvoz-
^ai5?KeuSeg0V di"
tu "	- 11 to u ceuni.
Rtu, j lrana koločina tovljenih oQrteda ~ 6.436 grla biti če u 1985 S)g'm za 4 odsto niža nego pro-y. Sodine. Ali istovremeno pred-i domžalski i ptujski sto-
(gjNu i domžalski i ptujski slogi 1 viši prirast po danu tovlja-fS te radi toga viši ukupni pri-teki l°vljenih goveda, nego pro-ti ^ e godine. Ostvarenje če ovisi-pf.^erocima hranjenja, a ovi od ji0Lga.rentabilnosti. Ovo diktira Hga°Wanje kvaliteta stočne hra-Cg^^anje trošenje skupih kon-
gjkupno planirano lovljenje 8Maia 28 1985. godinu (119.000 1$ manje je od ostvarenog u
stS: Rašnjenje akti višanja inve-sgijle u ptuiskoi farmi utiče na
>tpvl
Hje auirano povečanje proizvod-
u ptujskoj farmi utiče na
pje atlU--,--------„___________
ItO s« ® odsto, odnosno u višini h„.‘ '2 tona. kao i 12 odstotno
ih., --»e prvotno predvidenog Pu.iovljenih svinja.
Povij4 tona, kao i 12 odstotno niheCalie proizvodnje mineral-ig0 mešanica i premiksa biti če e °stv4riti sa večom pro-Bg^ti^ošču, pravovremenom Hjeavk°m sirovina, te prpšire-Ptodaje na'nove kupce.
U «,aCa iskorištenost kapaciteta (gSgSn°j industriji bit če mogoča-10 sa beljom organizacijom sif0 } obezbedenjem potrebnih
,ciiiu prodaje svojih proizvo-Vt^mameravaju proširiti proiz-Sbkvu svih proizvoda osim pr-
t.. .1 r- •• •	.........
kvgjj.morati če poboljšati njihov fjutet i povečati poslovnost, ^dna organizacija Emona Ri-
barstvo postavila si je kao cilj obezbedenje odgovarajučeg bro-ja mladica iz vlastite proizvodnje za reprodukcijo. Planirano povečanje proizvodnje uslovljeno je u prvom redu s uvozom stočne hrane, te sa problemom cena, kao i proširenjem mreže otkup-nih slanica širom Jugoslavije.
SPOLJNA
TRGOVINA
SOUR Emona je jedan od ret-kih OUR kod nas koji, usprkos stalnom smanjivanju prava ra-spolaganja sa konvertibilnim deviznim prilivom, sa vlastitim izvozom u celini obezbeduje po--trebna konvertibilna devizna sredstva za nabavku sirovina, re-produkcionog materijala, rezervnih delova, oprema i robe široke potrošnje za nesmetano poslovanje svih OUR na području poljo-privrede, preradivačke industrije, opskrbe turizma i stanovni-štva. Zato moramo spoljnotrgo-vinskoj delatnosti posvetiti po-sebnu pažr\ju u prvom redu u obezbedenju potrebnih robnih fondova izvoznog kvaliteta u svim proizvodnim OUR te takoder u okviru nabavke robe za potrebe trgovačke mreže Emone na domačem tržištu.
Ukupan vlastiti izvoz SOUR Emona na konvertibilno i klirinško područje planiramo u 1985. godini u iznosu 27 miliona dola-ra, odnosno za 12 odsto više nego u prethodnoj godini. U strukturi vlastitog izvoza smanjuje se za 1 odsto vlastiti klirinški izvoz, koji je planiran u prošlogodišnjoj višini, a vlastiti konvertibilni izvoz robe i usluga predvidamo da če-mo povečati za 14 odsto, te time nadoknaditi manji devizni priliv, kojeg su uzrokovali u 1984. pro-pisi koji sn ograničavali izvoz robe u malograničnom prometu. Povoljnije pravo raspolaganja u realizaciji posebnih oblika spolj-noftgovinskog poslovanja utiče da možemo planirati brži rast vlastitog izvoza robe na konvertibilno područje preko malogra-ničnog prometa, sajamskih aranžmana i kompenzacionih po-slova. Jasno je da je ovaj deo plana ograničen i uskladen sa odobrenim izvoznim kvotama za pojedini OUR koje je odobrila Pri-vredna komora.
Plan vlastitog uvoza SOUR Emona sa konvertibilnog i klirin-škog področja za 1985 godinu iznosi 14 miliona $ i za 4 odsto je niži od realizacije u 1984. godini. Takoder u 1985. godini planiramo veči udeo vlastitog uvoza sa klirinškog područja, obzirom da ovnj uslovljava naše izvozne ci-ijeve na ovom području.
U strukturi uvoza u 1985. godini planiramo smanjenje udela uvoza robe široke potrošnje na račun povečanja nabavke repro-dukcionog materijala, rezervnih delova i opreme. Navedeno prestrukturiranje uvoza predvideno je i na klirinškom in na konverti-bilnom području.
Plan komisionog uvoza u 1985. godini iznosi 51 miliona $, veči je za 5 odsto. Odnosi se uglavnom na uvoz soje, sojinih tropina i ulja za potrebe stočarske i uljar-ske proizvodnje Slovenije. Potrebna devizna sredstva za realizacijo komisionog konvertibilnog uvoza obezbedena su u okviru republike i 50 odsto s Strane Narodne banke Jugoslavije.
UNUTRAŠNJA
TRGOVINA
Več nekoliko godina prisutno padanje realnog standarda sta-
novništva i time ujedno smanjenje kupovne moči najizraziteje se je odrazilo u trgovinskim OUR-ima koji posluju na domačem tržištu. Deo ovih problema su proizvodne organizacije kompenzirale sa prodajom svojih proizvoda na stranim tržištima, dok se trgovinske organizacije suočava-ju sa problemima prestrukturiranja prodajnog asortimana i sma-njenja prodaje skupljih proizvoda koji su donosili veču razliku u ceni. Ekonomski položaj trgovinskih OUR se je još dodatno po-goršao radi naglog povečanja ka-matnih stopa.
Vodeči računa o svim navedenim problemima i proceni da če kupovna moč i u 1985. padati planom nismo predvideli opvečanje realnog obima poslovanja. Da ne bi ovako ograničen obim poslovanja uticao na padanje akumu-lativnosti poslovanja, u planu smo opredelili racionalno privre-divanje sa finansijskim sredstvi-ma i povečanje koeficijenata obr-tanja zaliha.
Na tržištu čemo napredovati samo ako budemo u ponudi t. j. asortimanu i kvalitetu posluge bolji od drugih. Stoga smo planirali brojne aktivnosti, kao što su razne akcije za podsticanje prodaje, predstavljenje pojedinih proizvodača i sl. Još više moramo iskoristiti našu prednost - a to je celokupni .relativno veliki emonski sistem. Sa jedinstvenim nastupom. prema svim važnijim poslovnim partnerima, za koje su odredeni osnovni kriterijumi pod kojima če se obavljati nabav-ka robe za potrebe trgovinske mreže SOUR Emona, ostvariti čemo bolje poslovne učinke.
Na področju spoljnotrgovin-skog poslovanja postoje, kao i u drugim delatnostima takoder velike tehnološke i organizacione rezerve. Ovo se naročilo odnosi na područje organizacije rada, uključivši pitanje radnog vremena, organizacijo snabdevanja maloprodajne mreže, obzirom na vreme i troškove transporta.
Osim jedinstvenog nastupa u nabavci prema zgjedničkim poslovnim partnerima moramo tre-tirajuči odnose izmedu Robnog centra (Blagovni center) i drugih OUR unutrašnje trgovine koje se bave prometom na veliko, voditi računa o pravilu da se na jednom području javlja kao' snabdevač maloprodajne mreže sa istovrs-nom robom samo jedna emonska trgovinska organizacija na veliko.
Uredujuči unutrašnje odnose u interesu Emone kao celine voditi čemo takode računa o potrebama koje proizlaze iz vezanih po-slova, t. j. da čemo u nekim sluča-jevima morati radi sticanja deficitarnih robnih fondova nabavljati i predavati takoder suficitar-ne robne fondove. Isto pravilo moramo takoder sprovesti kod uredenja odnosa medu OUR u Emoni.
Za svrsishodnije i efikasnije odlučivanje (odnosi se na samoupravno i stručno odlučivanje) usavršiti čemo naš informacioni sistem, a naročilo se moramo još više osposobiti za koristenje informacija koje nam dnie informacioni sistem.
TURISTIČKI
PROMET
Dobra turistička sezona u 1984. i neizmenjeni hotelski kapaciteti diktiraiu da za 1985. ne predvidamo povečanje fizičkog obima prodaje. Zato če biti poslovna politika još intenzivnije usmere-
na u poboljSanja kvalitete usluga, obogačenje ponude, povečanje deviznog priliva, povečanje izvanpansionske potrošnje te u dalji razvoj zajedničkog i jedinstvenog nastupa na domačem i stranom tržištu.
Za 1985. godinu planiramo da če Emonine hotele poseliti 295.512 gostiju koji če u njima prevesti 979.602 noči. Planirana srazmera domača: strana noče-nja je 44:56 i ne pokazuje bitne izmene u odnosu na 1984.
Iako u 1985. ne predvidamo bitno više stranih gostiju, predvidamo da če biti devizni priliv u iznosu 5.000.000 $ za 3 odsto veči nego prešle godine.
Akcij u, kojtt smo otpočeli u 1984. godini - da naši hoteli nisu spavača naselja - nastaviti čemo i u buduče organiziranjem raznih priredbi i dogadaja. Sa bolj im kvalitetom usluga i time višim cenama postiči čemo povoljniju razliku u ceni. Za postizanje što večeg prometa o tvoriti čemo nova prodajna mesta sa ugostitelj-skim uslugama, te za 5 odsto povečati fizički opseg izvanpansionske potrošnje.
Povečanje deviznog priliva u ovoj delatnosti ostvariti če sa proširenjem programa izleta i drugih priredbi za Strane turiste, sa uvodenjem novih oblika ani-miranja stranih turista u obliku klubova koje Globtour organizu-je zajedno sa hotelskim organizacijama u Sloveniji i Istri, te sa uvodenjem novih toumih programa.
INŽENJERING
Projetantsko-inženjerinška de-latnost organizovana u RO Inže-njering je u investicionoj delatnosti usmerena na proizvodnju, preradu i prednju hrane. U svrhu da bi povečala prihode na stranim tržištima u strukturi ukup-nog prihoda u 1985. godini Inže-njering če povečati svoju prisotnost na spoljnim tržištima. Tako su za 1985. godinu pripremljene ponude za farme svinja, peradar-ske farme, farme za goveda, kla-onice, trgovinski objekti te projekti poljoprivredne proizvodnje. Realizacija novih projekata ovisi u prvom redu o mogučnosti finansiranja, zajedničkog ulaganja jugoslovenskog kapitala, od uk-Ijučenja stranih firmi i banaka i t. d. Radi ograničenih jugosloven-skih finansijskih sredstava po-tražiti čemo poslovne i finansij-ske kombinacije sa firmama i bankama razvljinih država i pre-uzeti proizvodačke poslove u ovim projektima.
Emona Inženjering če u 1985. godini razviti nove tehnologije za društvene objekte i kooperante u razvoju i proizvodnji opreme, po-tražiti energetske uštede u sto-čarskim farmama i preradivač-kim pogonima, sa Mesnom indu-strljom Zalog če razviti novi be-lančevinski koncentrat, nastaviti sa aktivnošču na področju otpad-nih voda i drugih otpadaka, iz otpadaka razviti nove proizvode za prehranu ljudi i životinja.
Planiranje višine ukupnog prihoda i njegova struktura za 1985. godinu bilo je nekim OUR jako otežano, obzirom da su bile izmene koje donosi Zakon o ut-vrdivanju i rasporedivanju prihoda (Sl. list SFRJ br. 56/84) operacionalizirane sa novim kontnim planom tek početkom ove godine. Sa druge Strane u planovima nisu bili obuhvačeni efekti revalorizacije zaliha koji če bitno u tičati na tekuči poslovni rezultat.
1 12 RO E-HOTELI JADRAN KARDELJEVO
Hotel visoke B kategorile - Labineca
- ^ARDELJEVO, 25. aprila ^Ost i di maRjka hotelskih stPleUa za konvertibilne go-Sn, u visokoj sezoni odlučili
da A,™___i:— ..
SVg0^111 mesecu, ako bude t6ij P° Planu, u Gradacu po-6 u ®raditi novi hotel visoke lta!:ateS0riej - Labineca« re-(ieJ?arn je Rade Maršič, ge-HotV?1 direktor RO Emona eU Jadran Kardeljevo.
steli°Vi hotel če imati 600 po-k°je bi izgradili u dve ilovn-’ u Prvoj bi dovršili os-hotel sa pokrivenim sl6div°m <300 postelja), u ^°tei v e'aP* apartmansko bij,. lsko naselje u kojem bi sa ^ ?d 300 do 350 postelja Vlrn pratečim objektima.
Osnovna investiciona vrednost iznosi 700 miliona dina-ra, od čega bi bila u velikoj meri vlastita sredstva (lanska akumulacija je iznosila 250 miliona dinara) i takoder bankovni krediti. Obzirom na visoku stopu rentabilnosti RO Hoteli Jadran računajo takoder na fmansijsko učešče naše turističke agencije E-Globtour, sa kojom več niz godina uspešno sara-duju, kao i sa udruživanjem novca na nivou SOUR Emona.
Lokacija za novi hotel Labineca nalazi se u selo Gradac, tik iznad mora, u lepoj borovoj šumici, koju če pokušati u što večoj meri i očuvati. Teren se malo podi-
že prema brdu, a plaža je peščana. Bez sumnje spada medu nelepše na Jadranu.
Radi se o gradnji na ključ, sa 100% avansom, kao što nam je rekao Rade Maršič. Radovi bi se odvijali u kas-noj jeseni, preko zime, sve do kasnog proleča, što znači da bi tako iskoristili. mrtvu sezonu gradevinara u unu-trašpjosti i turističko zatišje na obali.
Prvi deo hotela Labineca bio bi spreman več 1. jula 1986. Sve radove bi dali na licitacij u. Hotelska postelja bi koštala 2,3 miliona dinara, što je izvanredno po-voljno.
Da se malo podsetimo re-
l	informator
	Srpskohrvatski prilog
■ SVEČANO OTVORENJE U AUGUSTU
Novi osiječki Supermarket dvostruko veči
Kao što smo več pisali u našem časopisu, završe-tak gradnje robne kuče Supermarket u Osijeku bio je planiran 1. maja 1985, a početak rada SM 1. jula 1985.
Uslijed raznih teškoča (nepovoljne vremenske prilike u zimskom periodu, dodatni radovi i dr.) radovi kasne oko mjesec dana. Radi toga, otvaranje robne kuče SM predvidjeno je od 01. 08. 1985.
Izgradnjom Supermarketa, OOUR u Osijeku imat če 7 prodavaonica sa 358 m2 prodajnog prostora i 2.354 m2 prodajnog prostora u robnoj kuči. Znači, da se prodajne površine OOUR SM Osijek, poveča-vaju više nego dvostruko.
Povečane prodajne površine omogučit če uspješ-no poslovanje i bolju uslugu potrošača.
»Emona če tako nakom tri i pol godine ponovo snabdjevati Osječane kvalitetnom robom i uslugama.
Opremanje objekta izvršit če renomirane radne organizacije: »Alpos« iz Šen tj ura pri Celju, LTH iz Škofje Loke i Kovinostroj iz Grosuplja.
Nova robna kuča imat če sve sadržaje kao i prije požara: samoposlugu, ugostiteljstvo, prodaju teh-ničke robe, kučnih potrepština, bijele tehnike, su-venira i sportske opreme.
Ovaj objekt če biti rezultat zajedničkih napora svih radnih ljudi Emone, a naročito radnika Supermarketa u Osijeku.
M. Bašič
cimo i to da imajo Hoteli Jadran iz Kardeljeva 1.700 hotelskih postelja i 250 redovi-to zaposlenih radnika, a za vreme turističke sezone koja kod njih traje pet meseci go-diši\je još dvesto spoljnih. Što se tiče energije, pretežno upotrebljavaju naftu i elektriku, potpuno su zauze-ti 160 dana godišnje.
Hotel Labineca bi opremili sa kolektorima za solarnu energiju. Računaju da bi za vreme letne sezone iskoristili čak 90% sunčane i samo 10% druge energije, Stoje iz-uzetno povoljno. Računi na papiru su pokazali da bi im solarni kolektori osigurali 50% sveukupne energije.
Za 1985 godinu planiramo ukupan prihod u višini 112.444 miliona dinara što je za 37 odsto više nego u 1984 godini. Nizak porast če biti posledica zakonskih predpisa jer se u ukupan prihod neče uračunavati bruto realizacija, nego samo razlika u ceni komisione robe izvoznih organizacija te obračunate usluge turističke agencijske delatnosti.
Tako je otežana i zamučena usporedba strukture ukupnog prihoda sa proteklom godinom možemo utvrditi da su OUR-i planirali sporiji porast materijal-nih troškova i nabavne vrednosti prodate trgovačke robe u po-redenju sa ukupnim prihodom, što predstavlja poboljšanje ekonomičnosti poslovanja.
U strukturi u trošenih sredstava planiran je najviši porast (62 odsto) uz amortizaciju po prepisanim minimalnim stopama. Natprosečan porast planiraju OUR-i koji su aktivirali nove investicije, nabavili nova osnovna sredstva ili modernizovali i re-konstruisali postoječe objekte i opremu. Takodder ne smemo zanemariti udeo planiranih izdata-ka za ubrzanu amortizaciju, predviden je u iznosu 566 miliona dinara.
Kamate za kredite za osnovna i obrtna sredstva za 1985 godinu planirana su u višini 3.472 miliona dinara odnosno 46 odsto više nego su iznosile u 1984. godini. I dalje prilagodenja kamatne stope stopi inflacije zahteva da bolje radimo sa finansijskim sredstvima. Sa tekučim finansijskim planiranjem i pračenjem ostvarivapja planova moramo usmeravati robne tokove i optimalno rasporediti • finansjjska sredstva. Naročiti je kritična situacija u proizvodnoj delatnosti, jer je koeficient obrtapja zaliha nizak a uslovljava ga karakter delatnosti. U ovoj delatnosti pre-koračepje izdataka za kamate preko planirane višine može predstavljati čak gubitak. Takodder relativno niška akumulativ-nost u trgovinskoj delatnosti diktira racionalno ponašanje sa finansijskim sredstvima.
Za oba veze iz dohotka je planiran visoki porast (1=168) jer su OUR-i Vodili računa o poreskim stopama i stopama doprinosa, koje su bile na snazi početkom ove godine, a koje su više od presečnih u protekloj godini.
Porast sredstava za bruto lične dohotke 50 odsto, odnosno u višini 7.146 miliona dinara zaostaje za planiranim porastom dohotka i akumulacije. Planirani presečni bruto lični dohodak po redniku iznosi 50.822 dinara te je za 44 veči u poredepju sa proteklom godinom. Planiran rast presečnih ličnih dohodaka po redniku je niži od predvidene stope infla-
cije. Zato če biti potrebno visinu ličnih dohodaka radnika tekuče pretiti i prilagoditi ih kretapju životnih troškova u skladu sa postignutim poslovnim rezulta-tima.
Tokom 1985. godine če OUR-i ponovo proučiti sistem nagra-divana po radu naročito sa vidika realnosti normativa rada i obuhvatapja podataka po rednim učincima.
Visinu rezervnog fonda OUR-su planirali od očiščenog dohotka, kao posledicu zakona o ut-vrdivapju i rasporedivanju ukupnog prihoda. Zato je njegov samo 34-odstotni u odnosu na proteklu godinu, odnosno u višini 619 miljona dinara.
Usprkos planiranem visokom porastu akumulacije (1=185) u višini 3.769 miliona dinara možemo opet utvrditi da neče biti dovolj na za pokriče trpinih obrtnih sredstava, biti če niža od manjka krajem 1984. godine. Povečanje akumulacije planirano je u svim granama delatnosti, koje su za-stupljene u SOUR Emona. Naj-veče povečanje predvideno je u ugostiteljstvu i turizmu, koji sa uključepjem RO Hoteli- Jadran Kardeljvo planirajo da če ostvariti 40% udeo akumulacije SOUR Emona za 1985. godinu.
Višina gubitka u SOUR Emona je u 1984 godini porasla iznad ras ta gubitaka u slovenačkoj pri-vredi. Iako su za 1985. godinu planirani gubici u visni 48 miliona dinara uklanjanje gubitaka je prioritetni zadatak i obaveza SOUR-a Emona.
Redovito pračepje ostvariva-nja sanacionih programa je tekuči zadatak imenovanih sanacionih odbora koji morpju o torne izveštavati samoupravne organe i po potrebi predložiti dodatne mere da se uklone uzroci gubi-
Radnički savet SOUR Emona je na svojoj 12. sed niči koja seje održala 13. 4. 1985 prihvatio zak-Ijučak daje obim gubitaka kojeg planiraju pojedini OUR-i neprih-vatljiv. U tu svrhu je potrebno: e u OOUR Ptujske toplice sma-pjiti obim gubitaka barem na 1/3 t. j. na cca 6 miliona dinara;
•	OOUR Supermarket Maribor ne sme da ima gubitak, ako to nlje moguče postiči u okviru OOUR potrebno je odmah početi sa postupkom ukinuča i prik-Ijučanja kao organizacione jedi-nice drugom OOUR-u Emone, kao što je bilo predvideno u predsanacionom programu;
•	smisaono isto kao za 0>OUR Supermarket Maribor odnosi se na OOUR Restoran Cankarjov dom;
•	OOUR Hotel Evropa Celje mora doneti mere da ne bude gubitka, iako je ovpj u postoje-čem sanacionom programu za ovu godinu još predviden.
PREDSTAVLJAMO VAM
Kmetijstvo na Dravskem polju
L.?."	* *•»
I	/	■	- V .# jj-#;
v«wr 9 g MusMf
Sf;'. ' ■■
Med letošnjimi nagrajenci nagrade Franca Nebca je tudi Vlado Boldirev, direktor temeljne organizacije združenega de5a Kmetijstvo Dravsko polje, ki sodi v okvir Emoninega kmetijskega kombinata Ptuj. Večina bralcev našega glasila jo bolj slabo poznajo, skušali vam jo bomo malo približati ter povedati, kje je, s kakšno dejavnostjo se bavi, kar tam vse postore in kaj narede.
Po reorganizaciji tozda Kmetijstvo Ptuj v začetku leta 1980 je iz delovnih enot-Kidričevo, Pragersko, Starše in Turnišče nastala nova temeljna organizacija: Kmetijstvo Dravsko polje, Kidričevo.
pravilo poljedelskih strojev in priključkov, opravljajo pa tudi dela pri vzdrževanju stavb kakor tudi dela na hidromelioracijah.
V poljedelstvu bolje od načrta
Osnovni dejavnosti tega tozda sta poljedelstvo in živinoreja, ukvarjajo pa se še v manjši meri z vrtnarstvom, cvetličarstvom in opravljanjem strojnih uslug v poljedelstvu.
V	glavnem goje pšenico, koruzo za silažo in zrnje, oljno ogrščico, rž, sladkorno peso, sončnice in seno za krmo lastne goveje črede.
Na govedorejskih farmah v Kidričevem in na Pragerskem je v hlevih za goveje pitance skoraj 3 tisoč stojišč kjer spitajo letno več kot tisoč ton prirasta žive teže. Mlado govedo pitajo od začetne teže okrog 200 kilogramov tja do teže Okrog 450 kilogramov. V hlevih v Ravnem polju in Staršah pa rede 140 krav molznic, razen tega pa vzrede še 100 glav mlade plemenske govedi za obnovo lastne črede.
V	okviru tozda imajo tudi mehanično delavnico za po-
V poljedelstvu so na Dravskem polju zabeležili lani boljše rezultate kot leto poprej. Toča je sicer prizadela pridelek pšenice, hmelja, sladkorne pese in koruze, vendar so bili kljub temu doseženi izredni pridelki.
Pšenice so na 622,9 ha pridelali 3,240.290 kg, kar predstavlja 5.202 kg suhega pšeničnega zrnja na hektar. To je 16 odstotkov več kot so načrtovali ali 4 odstotke več kot sojo pridelali v letu 1983. Lani jeseni so s pšenico posejali 606 hektarjev njiv. Setev ozimne pšenice so opravili pravočasno in kakovostno. Ker so opravili tudi ostale agrotehnične ukrepe, pričakujejo, da bo letošnji pridelek pšenice, v kolikor jim bo šlo vreme na roko, še ugodnejši.
ter upajo, da bodo ob ugodnem vremenu uspeh lahko ponovili.
Največ njiv namenjajo pridelovanju koruze, ki jo tudi največ porabijo. Svežo koruzo in svežo zrnje za silažo, sušeno koruzno zrnje pa potrebuje tovarna močnih krmil v Dražencih.
Lani so s koruzo posejali 841,4 hektarje njiv, od teh približno 200 hektarjev njiv, ki so bile na novo meliorira-ne v Polskavski dolini. Suhe koruze so pridelali 2,518.372 kg, poprečno 6.551 kg na hektar. Z ostalih njiv so pobrali sveže koruzno zrno in svežo koruzo za silažo. Pri svežem zrnju so dosegli pridelek 8.339 kg na hektar, pri sveži koruzi pa 37.119 kg na hektar. Menijo, da je možno doseči tudi večji pridelek, predvsem z izboljšanjem novih melioriranih njiv.
Več mleka in manjši dnevni prirast govedi
Lani rekorden pridelek sladkorne pese
Sladkorno peso, ki jo vso prodajo ormoški tovarni sladkorja, so lani posejali na 331 ha, jeseni pa so z njiv pobrali kar 15,559.145 kg sladkorne pese. To je bil rekorden pridelek, ki ga dose-daj še nikoli niso dosegli. Letos so za setev sladkorne pese namenili 353 hektarje njiv
Spodbudno za kmetijce na Dravskem polju je tudi pridelovanje oljne ogrščice. Lani so jo posejali na dobrih 113 hektarjih in dosegli poprečni pridelek 2.709 kg suhega zrnja na hektar. Za oljarno so pridelali skupni 307 ton oljne ogrščice. Tudi pridelek hmelja, ki so ga lani pridelali skoraj 116 ton suhega, na hektar so ga pridelali
2.244 kg, je gotovo dober in spodbuden za gojitev te kulture v bodoče.
Na farmah v Ravnem polju in v Staršah so lani namolzli dobrih 10 odstotkov (11,58) več "mleka kot leto poprej, skupno kar 85.150 litrov mleka. Pri govejih pitancih pa so zabeležili občutno manjši dnevni prirastek kot leta 1983. To pripisujejo večji zahtevnosti kupcev, ki izbirajo samo prvovrstno živino, malce slabša pa ostaja v hlevih in je zato dnevni prirastek manjši.
Kljub temu, da je skozi vse leto bolj ali manj pestilo prizadevne kmetijce zdaj vreme, pa mesna kriza in še kaj za povrhu je njihov celotni prihodek porastel napram letu poprej lani za 52,86 odstotka. Precej povečanja gre na rovaš živinorejske proizvodnje in delno seveda tudi na rovaš višjih cen pri prodaji telet, prirasta in mleka.
Izvoz živine v letu 1984 je bil veliko manjši, saj je dosegel komaj 11,4 odstotka izvoza v letu 1983. Manj pridobljenih deviz so nadomestili z večjim izvozom hmelja in tako uvozili prepotrebne rezervne dele za nemoten remont njihovega strojnega parka.
Toliko na kratko o tej temeljni deloyni organizaciji, ki pa predstavlja pomemben člen v Emonini proizvodnji hrane.
Z. G.
V novih hlevih farme na Pragerskem.
POLJEDELSTVO IN ŽIVINOREJA
Polja ptujskega kombinata so ozelenela
DIETETIČNI IZDELEK
majhne energijske vrednosti, vsebuje biološko visoko vredne sestavine hrane
Plan lastnega Izvoza In uvoza SOZD Emona
Melioracijski jarek na Dravskem polju pri Ptuju.
izvoz
'///'///, v/777?'
□
področji:
konvert.
UVOZ
kllring.
77,
ZV/
PTUJ, aprila - Kmetij ci E-KK Ptuj v štirih TOZD (Ptujsko polje, Dravsko polje, Osojnik in Slovenske gorice - »Haloze«) smo letos z nestrpnostjo čakali pomladi in lepega vremena, kljub temu, da tudi pozimi nismo mirovali. V februarju in marcu smo v redkih primernih dneh dognojili oljno ogrščico, ki smo jo v jeseni posejali na 260 ha in pšenico, ki je posejana na 1192 ha. Po zadnjem ogledu so ozi-mine zelo dobro prezimile, precej škode pa je naredilo marčevsko deževje tako, da so začele rastline na najvlaž-nejših mestih propadati. Upamo, da bo narava z izboljšanjem vremena kovjec marca in v začetku apfila popravila del tistega, kar je pokvarila.
Že nekaj dni po izboljšanju vremena je oživelo 145 ha naših hmeljišč. Preko 100 delavcev (nekaj manj kot polovica je sezoncev) se trudi, da bi s svojim pridnim, predvsem pa strokovnim delom, pridelali še več hmelja kot smo ga v lanski rekordni letini. Ta trud okrog hmelja je še toliko bolj pomemben, saj ga vsako leto izvozimo preko 80%. Tega, da pridelujemo zeleno zlato za zelene bankovce se vsi zavedajo, zato te dni še bolj skrbno pripravljajo oz. popravljajo žičnice, režejo, čistijo hmeljne štore in napeljujejo vrvice.
Ne le v hmeljiščih, kjer delamo do 12 ur na dan, tudi njive, kjer smo te dni začeli sejati sladkorno peso na 681
ha, smo začeli pripravlja_ Ker smo v jeseni vse po|n“ jili in zorali, nas sedaj
le predsetvena priprava.
bo takoj sledila setev. Ra^ namo, da bomo sladko11) peso posejali do 15. aprila se takoj nato lotili setve K ruze na skoraj 2.000 ha.
Zavedamo se, da je žet odvisna od setve, ki M® biti pravočasna, kvaliteta (dobro pripravljena ?em0 ' predvsem setveni sloj), tudi čez zimo nismo PoClVc(, li. Okrog 150 traktorjev j* pregledali naši mehaniki. ** menjali dotrajane dela in 0 v pravili druge napake. PL _ tako je popravljeno na P«* ljučkih tisto, kar bi lan* oviralo kvalitetno delo. •-Naša skladišča so P01” potrebnih sredstev za v“i stvo rastlin, ki pa jih ne o
mo uporabljali, če ne bo P® trebe, ampak le v sklad0,,
t.i. metodo integriraj varstva v želji, da pridelata čim več zdrave hrane, v K teri ne sme biti ostank zaščitnih sredstev. Prav n? ko imamo dovolj mineral« gnojil za drugo dognojev nje pšenice in oljne ogršci ter za spomladanska gn°J nja sladkorne pese, koj in hmelja. S semeni, raz , koruze, jgjer nismo na) P zadovoljni (izbor in kva«^ ta), prav tako ni težav.
Smo optimisti, saj. Prlt.s kujemo, da nam tudi l£l vreme ne bo preveč nagw, lo, tako da bomo s kval« no opravljenim delom pnLu lali še več kot, v nekater pogledih, v rekordnem 16 -
1984.
Damjan
rinit*
1984	1985
1984	1985
Plan poslovanja SOZD Emona za leto 1985

(Nadaljevanje na 2. strani)
velik emonski sistem. Z
enovitim nastopom do vseh pomembnejših poslovnih partneijev, za katere so določeni osnovni kriteriji, pod katerimi se bo vršila nabava blaga za potrebe trgovinske mreže SOZD Emona, bomo dosegli večje poslovne učinke.
Na področju notranjetrgo-vinskega poslovanja obstajajo, tako kot v drugih dejavnostih, tudi velike tehnološke in organizacijske rezerve. Zlasti to velja za področje organizacije dela, vključno z odpiralnim časom, organizacije oskrbe maloprodajne mreže, glede na čas in stroške transporta.
nosov bomo v interesu Emone kot celote upoštevali tudi potrebe, ki izhajajo iz tzv. vezanih poslov, t. j. da bomo morali v nekaterih primerih zaradi pridobitve deficitarnih blagovnih fondov nabavljati in prodajati tudi suficitame blagovne fonde. Enako pravilo bomo uveljavili tudi pri urejanju odnosov med OZD v Emoni.
Za smotrnejše in učinkovitejše odločanje (velja za samoupravno in strokovno odločanje), bomo izpolnili naš informacijski sistem, zlasti pa se bolj usposobili za koriščenje informacij, ki nam jih informacijski sistem daje.
potrošnje ter v nadaljnji razvoj skupnega in enotnega nastopanja na domačem in tujem trgu.
Za leto 1985 planiramo, da bo Emona hotele obiskalo 295.512 gostov, ki bodo noči-li 979.602 krat. Planirano raz-
meti drugimi za 16% večjim številom posredovanih gostov in za 15% večjim številom posredovanih nočitev kot jih je bilo leto poprej.
Povečanje deviznega priliva v tej dejavnosti bomo do-
logije za družbene objekte ^ kooperante pri razvoju « proizvodnji opreme, iS"^ bodo energetske prihran* živinorejskih farmah in Izdelovalnih obratih, z Me®j. industrijo Zalog bodo raz ne in finančne kombinacije s j ali nov beljakovinski k firmami in bankami razvitih centrat, nadaljevali aktu'
predvsem od možnosti finansiranja, skupnega vlaganja jugoslovanskega kapitala, od vključevanja tujih firm in bank itd. Zaradi omejenih jugoslovanskih finančnih sredstev bomo iskali poslov-
segli s širitvijo programov iz-
meije domače nočitve: tuje letov in drugih prireditev za firmami in bankami razvitih centrat, nadaljevali aKi v0. nočitve je 44:56 in se bistve- tuje turiste, z uvajanjem no- držav in pa prevzemali proiz- sti na področju odpadni» ^ no ne spreminja v primeijavi vih oblik animiranja tujih tu- vajalske posle pri teh pro- da in _ drugih odpadko^^
Poleg enotnega nastopa pri nabavi do skupnih poslovnih partneijev, bomo pri vprašanju odnosov med Blagovnim centrom in drugimi OZD notranje trgovine, ki se ukvarjajo s prometom na veliko, upoštevati pravilo, da se na enem področju pojavlja kot oskrbovalec maloprodajne mreže z istovrstnim blagom samo ena emonska trgovska organizacija na veliko.
Pri urejanju notranjih od-
TURISTIČNI
PROMET
Ugodna turistična sezona v letu 1984 in nespremenjene hotelske kapacitete nam narekujejo, da za leto 1985 ne načrtujemo povečanje fizi-učenga obsega prodaje. Zato bo poslovna politika še intenzivneje usmerjena v izboljšanje kvalitete storitev, pestrejšo ponudbo, povečanje deviznega priliva, v povečanje izven penzionske
z realiziranim v letu 1984
Kljub temu, da v letu 1985 ne predvidevamo bistveno več tujih nočitev, pa načrtujemo, da bo devizni priliv v višini ca 5,000.000 $ za 3% večji kot leto poprej.
V letu 1984 pričeto akcijo, da naši hoteli niso »spalna naselja«, bomo tudi v bodoče nadaljevali ter organizirali različne prireditve in dogajanja. Z boljšo kvaliteto storitev in s tem tudi višjimi cenami, bomo dosegli ugodnejšo razliko v ceni. Za dosego čim višjega prometa bomo odprli nova prodajna mesta z gostinskimi storitvami ter za 5% povečali fizični obseg izven penzionske potrošnje.
Turistično-agencijska dejavnost organizirana v DO E Globtour planira za leto 1985 nadpovprečne poslovne rezultate. To naj bi dosegla
ristov v obliki »klubov«, ki jih Globtour soorganizira s hotelskimi organizacijami v Sloveniji in v Istri ter z uvajanjem t. i. toumih programov.
jektih.	teh odpadkov razvijali
Emona Inženiring bo v le- proizvode za prehrano U
tu 1985 razvijala nove tehno- in živali.
INŽENIRING
Projektantsko inženirin-ška dejavnost organizira v DO Inženiring je v investicijski dejavnosti usmerjena na proizvodnjo, predelavo in prodajo hrane. S ciljem podvojitve prihodkov na tujih trgih v strukturi celotnega prihodka v letu 1985, bo Inženiring povečal svojo prisotnost na zunanjih tržiščih. Tako so za leto 1985 pripravljene ponudbe za farme prašičev, perutninske farme, govedorejske farme, klavnice, trgovinski objekti ter projekti poljedelske proizvodnje. Realizacija novih projektov zavisi
PLAN STRUKTURE CELOTNEGA PRIHODKA	,
Planirana struktura celotnega prihodka SOZD Emon®
letol985;	V 000di?
Plan 1985 in^
Dosež. 1984
1	2	3_
1. Celotni prihodek	82,221.120	112,444.143
2. Dohodek	9,513.318	15,893.711
3. Bruto osebni dohodki	4,770.935	7,145.772
4. Sklad skupne porabe	539.152	831.466
5. Rezervni sklad	463.389	618.841
6. Poslovni sklad	1,191.215	2,583.997
7. Izguba	315.091	48.252
Akumulacija (PS + RS + pospešena amortizacija)	2,039.023	3,769.178^
1 IZ EMONINEGA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
Politika delitve osebnih dohodkov
v d. krnetijskem kombinatu hn r,U sm.° Pričakovali, da v Emoni s sprejemom sa-noupravngga sporazuma o upmh osnovah in merilih Razporejale dohodka, či-3a. dohodka ter delitev bsv 6V za osebne dohodke skupne porabo, poenote-j.,P°ktika delitve osebnih p?“.odkov. Tako se je E-KK prw vedno zavzemal za set* , rihodiščno osnovo v hi vodeni organizaciji, saj to prvi in največji >7eP 23 uresničitev gesla: Dr£vfaka *n podobna dela, ‘Dlizno enako plačilo.«
3°*. vemo pa se za enotno ni “diščno osnovo v Emoni 1,3° uspeli dogovoriti, pa
iobnimh1^6^^6 tmex po:
deli • 1 ozlroma tipičnimi v 1 ni bilo najbolj uspešno, d- 3,u je treba dodati še to, 3udi delavski svet SOZD, 3° določbah samoupravno ' ?P°r.azuma določa viši-izhodiščne osnove zelo rasi reagira, ko bi bilo tre-novoZVišati izhodiščno os-
K>a^teti razlogi so nas v E-Ddi fiuj prisilili, da smo se Liu “i za »svojo« politiko pdve osebnih dohodkov. Hd,:e.m Pa Je treba takoj po-d-vph, da se pri odločanju o -Osi Ji osebnih dohodkov jjjpdno ravnamo po določ-3 samoupravnega sporama Emone in samouprav-
nega sporazuma agroživil-stva.
Pri določanju izhodiščne osnove smo vzpostavili avtomatizem, tako da se izhodiščna osnova spremeni vsakokrat, ko se spremeni zajamčeni osebni dohodek v SR Sloveniji. Izhodiščna osnova je sedaj postavljena tako, da lahko trenutno dela-. vec, ki opravlja najnijžne ovrednotena dela zasluži brez minulega dela in dodatkov 22.000 din, če seveda sto odstotno izpolni normo. Če norma ni dosežena ali pa je presežena, se izhodiščna osnova ustrezno zniža ali zviša.
Pri stimulacijah oziroma izplačevanju presežkov norm pa je postavljena omejitev, ki so jo sporazumno sprejele vse TOZD, potrdil pa delavski svet DO. Po tem dogovoru lahko TOZD stimulacijo v masi izplačujejo takole:
•	TOZD, ki poslujejo z izgubo, vendar imajo ugodne fizične kazalce poslovanja, smejo za izplačevanje stimulacije delavcem, ki presegajo norme, povečati maso OD za 5 odstotkov.
•	TOZD, ki imajo ugodnejše fizične kazalce poslovanja kot so bili postavljeni s planom, nimajo pa zaradi razmer na trgu ali administrativnih ukrepov ugodnih
finančnih kazalcev, smejo povečati maso OD na račun stimulacij do 15 odstotkov. Te TOZD pa ne smejo zaradi povečanja OD zaiti v izgubo.
• TOZD, ki presegajo planirane fizične in finančne kazalce, smejo povečati maso OD na račun stimulacij do 25 odstotkov.
Tako omejevanje sredstev za stimulacije nikakor ne preprečuje nagrajevanja najboljših delavcev, saj lahko le-ti presegajo normo tudi za več kot 25 odstotkov. Omejitev želi doseči le to, da se osebni dohodki ne bi povečevali linearno in da bi v TOZD, kjer imajo slabše rezultate, do skrajnosti zaostrili delovno disciplion in norme.
Kljub opisanim omejitvam pa bi lahko še vedno obstajala nevarnost, da bi se v E-KK zaradi visoke rasti osebnih dohodkov, poslabšali rezultati poslovanja. Proti tej nevarnosti smo se v E-KK zavarovali s široko zastavljeno, samoupravno verificirano akcijo za izboljšanje poslovanja. Glavni cilji, ki morajo biti doseženi v E-KK Ptuj v letu 1985 so naslednji:
Povečanje družbenega proizvoda za najmanj 5 odstotkov.
Povečanje fizične rasti proizvodnje za najmanj 3,5 odstotke.
Zmanjšanje stroškov (fizično) za najmanj 1 odstotek.
Povečanje produktivnosti na zaposlenega za najmanj 4 odstotke.
Posamezni cilji so seveda podrobneje razdelani, sprejet pa je tudi operativni, program ukrepov za uresničitev naštetih ciljev. Če bomo v E-KK uspeli uresničiti omenjene cilje, se nam ni treba bati visoke rasti osebnih dohodkov.
Filip Dolinar
■ PRIJAVITE SE!
Titove štipendije
V dogovoru s Titovim štipendijskim skladom Slovenije, obveščamo vse mlajše emonske delavce, stare do 30 let, da se prijavijo na razpis štipendij tega sklada za šolsko leto 1985/86.
Prijavijo se lahko zaposleni delavci:
*	če imajo najmanj dve leti delovne dobe;
*	če so z dosedanjim delom dosegli dobre rezultate in
*	če so aktivni v drubenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih, družbenih organizacijah in društvih.
Štipendije bodo podeljene tistim delavcem, ki se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu in za podiplomski študij.
Prijave pošljite čimpreje na naslov: kadrovsko-organizacijska služba SOZD Emona, Ljubljana, Šmartinska 130.
Podrobnejše informacije pa lahko dobite na telefon 441-085 (Kikelj Franc)
POROČILO IZ KK PTUJ
Prenehanje poslovanja Petovie in socialna varnost delavcev
®lletck novega Supermarketa Emone v Osijeku, ki obeta, da bo lepši, večji iri Urnejši od prejšnjega.	foto: Dragutin Olvitz
Kot je znano je v letoš-
njem letu prenehala poslo-
vati TOZD Živilska industrija Petovia, Ptuj. Razlogi za
prenehanje poslovanja te kombinatove TOZD so znani in jih ne bomo ponavljali. Povemo naj le, da je z opustitvijo poslovanja TOZD Nastal v Emona, kmetijski kombinat Ptuj velik problem glede zagotovitve socialne varnosti 126 zaposlenih
v Petoviji.
Ob pokritju izgube v višini ca. 16 milijard starih dinarjev je bil problem zaposlitve delavcev, ki so ostali s prenehanjem TOZD brez dela, najtežje vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti. Dosedanja politika E-KK je bila usmerjena v zmanjševanje števila zaposlenih in izboljšanje kvalifikcijske strukture, zato je obveza zaposlitve delavcev Petovie za kombinat postala težko breme.
Zaposlitev 126 delavcev, (kar predstavlja ca. 13 odstotkov vseh zaposlenih v E-KK) ne da bi za to obstajala realna potreba, pomeni v pr-
vi fazi občuten padec produktivnosti v E-KK. Delo za te delavce (v pretežni meri so bile to delavke) je bilo tem težje najti zaradi poklicne strukture, ki je v drugih TOZD kombinata ne potrebujejo. Prav zaradi tega je bil pri večini zaposlitev odločilen dejavnik solidarnost.
Ker torej v drugih TOZD ni bilo potreb po obravnavanih zaposlitvah, je nujno moralo priti do kompromisnih rešitev in tudi do nezadovoljstva delavcev, ki, so morali prevzeti delo, ki se jim je bodisi zdelo pretežko ali pa so menili, da zanj niso usposobljeni. Tako si je nekaj delavcev bivše TOZD Petovie poiskalo delo tudi v drugih delovnih organizacijah.
Ko ocenjujemo -uspešnost razporeditve delavcev bivše TOZD Petovie v druge TOZD oziroma zagotovitve njihove socialne varnosti, lahko rečemo, da je akcija v celoti uspela in da so kombinatov! delavci, kar zadeva ryihovo solidarnost uspešno
opravili zrelostni izpit. Velika večina razporejenih delavcev je dobila bolje plačano delo in so z razporeditvijo tudi zadovoljni. Nekaj delavcev je dobilo sicer boljša dela kot so jih imeli v Peto-vii, vendar bi morali pri teh delih tudi več delati, s čimer seveda niso zadovoljni, kar tudi glasno izražajo.Manjše število delavcev pa je dobilo slabša dela, nekaterim so bile storjene tudi določene krivice in ti so upravičeno nezadovoljni. Prav zaradi teh delavcev obstaja sklep, da razporeditev pri nekaterih še ni dokončna in jim bomo poskušali sčasoma najti ustreznejšo zaposlitev.
R Dolinar
Javni opomin
Disciplinska komisija tozda Maloprodaja izreka po opravljeni javni obravnavi dne 13. marca 1985 ukrep - javni opomin delavki
Stanki Justin, ki opravlja dela prodaje in zaračunavala blaga v PE na Titovi cesti 25 v Ljubljani ker je v mesecu novembru 1984 v PE - klasični prodajalni na Galjevici z malomarnim opravljanjem dela in neupoštevanjem navodil omogočila, da je neznani storilec vzel 50.000 dinarjev dnevnega izkupička na škodo delovne organizacije.
Član poslovanja SOZD Emona za leto ! 985
<dellevan|e » 4. strani)
‘aniranje višine celotne-(tf, .Prihodka in njegove k« Ure za leto 1985 je bilo kot Jeznim OZD zelo otežiš eho, saj so bile spremem-**» Jih prinaša Zakon d Črtanju in razporejanju prihodka in do-t3a ter o ugotavljanju in V Sejanju prihodka (Ur. rj3FRj št. 56/84) operaci-bk‘1Zlrane z novim kontnim bjs ^ šele v začetku letoš-v 3 leta. Po drugi strani pa v*3>h niso zajeti učinki re-lyyrizaCjje zalog, ki bodo 3° bistveno vplivali na te-£ Poslovni rezultat.
13 leto 1985 planiramo ce-lh L Prihodek v višini 3?o/ 4 mio din, kar je le 1<6 “ * * * * v vieč kot v letu 1984. Niz-*l3st- bo posledica zakonci Podpisov, ker se v ce-Prihodek ne bo upošte-%, bruto realizacija, am-razlika v ceni komisij-blaga izvoznih organi-W..er obračunane storitve \tiČn° agencijske dejav-
lj^ub temu, da je zamegli st*1 °težkočena primer-Sktrukture celotnega pri-a s preteklim letom,
lahko ugotavljamo, da so OZD planirale počasnejšo rast materialnih stroškov in nabavne vrednosti prodanega trgovskega blaga v pri-meijavi s celotnim prihodkom, kar pomeni izboljšanje ekonomičnosti poslovanja.
V strukturi porabljenih sredstev je planirana najvišja rast (62%) pri amortizaciji po predpisanih minimalnih stopnjah. Nadpovprečno rast planirajo OZD, ki so aktivirale nove investicije, nabavile nova osnovna sredstva ali modernizirale in rekonstruirale obstoječe objekte in opremo. Tudi delež planiranih izdatkov za pospešeno amortizacijo ni zanemarljiv, saj so načrtovani v višini 566 mio din.
Obresti za kredite za osnovna in obratna sredstva za leto 1985 so planirane v višini 3.472 mio din oz. 46% več kot so znašale v letu 1984. Še nadaljnje prilagajanje obrestne mere stopnji inflaciji zahteva od nas, da bolje gospodarimo s finančnimi sredstvi. S tekočim finančnim planiranjem in spremljanjem uresničevanja planov moramo usmerjati blagovne tokove in optimalno razporejati finančna sred-
stva. Posebno kritična je situacija v proizvodni dejavnosti, Kjer je koeficient obračanja zalog nizek, ki ga pogojuje narava dejavnosti. V tej dejavnosti lahko pomeni prekoračitev izdatkov za obresti nad planirano višino celo izgubo. Tudi relativno nizka akurqulativnost v trgovinski dejavnosti narekuje racionalno obnašanje s finančnimi sredstvi.
Obveznosti iz dohodka imajo planirano visoko rast (1=168), ker so OZD upoštevale prispevne in davčne stopnje, ki so veljale v začetku letošnjega leta in so višje od povprečnih v preteklem letu.
50% rast sredstev za bruto osebne dohodke je planirana v višini 7.146 mio din in zaostaja za planirano rastjo dohodka in akumulacije. Planirani povprečni bruto osebni dohodek na delavca znaša 50.822 din in je za 44% večji v primerjavi s preteklim letom. Planirana rast povprečnih osebnih dohodkov na delavca je nižja od predvidene stopnje inflacije. Zato bo potrebno višino osebnih dohodkov delacev tekoče spremljati in jih pri-
lagajati gibanju življenjskih stroškov skladno z doseženimi poslovnimi rezultati.
V teku leta 1985 bodo OZD ponovno proučile sistem nagrajevanja po delu, zlasti z vidika realnosti nor, mativov dela in zajemanja podatkov po delovnih učinkih/
Višino rezervnega sklada so OZD planirale od »očiščenega« dohodka, kot posledico zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka. Žato je njegova rast le 34% v primerjavi z letom poprej v višini 619 mio din.	n
Kljub planirani visoki rasti akumulacije (1=185) v višini 3.769 mio din, pa lahko zopet ugotavljamo, da bo nezadostna za pokritje trajnih obratnih sredstev, saj bo nižja, kot je znašal primanjkljaj ob koncu leta 1984. Povečanje akumulacije je planirano v vseh panogah dejavnosti, ki so zastopane v SOZD Emona. Največje povečanje je predvideno v gostinstvu in turizmu, ki z vključitvijo DO Hoteli Jadran, Kardeljevo, planirajo ustvariti 40% delež akumulacije SOZD Emona za leto 1985.
Višina izgub v SOZD Emona je v letu 1984 naraščala nad rastjo izgub slovenskega gospodarstva. Kljub temu, da so za leto 1985 izgube planirane v višini 48 mio din je odpravljanje izgub prioritetna naloga in obveznost SOZD Emona.
Redno spremljanje uresničevanja sanacijskih programov je tekoča naloga imenovanih sanacijskih odborov, ki morajo o tem poročati na samoupravnih organih in po potrebi predlagati tudi dodatne ukrepe za odpravo vzrokov izgub.
Delavski svet SOZD Emona je na 12. seji, ki je bila dne 13. 4. 1985, sprejel sklep, da je obseg izgub, ki ga planirajo posamezne OZD, nesprejemljiv.
Zato je treba:
•	v TOZD Ptujske toplice obseg izgube zmanjšati vsaj na 1/3 t. j. na cca 6 mio din;
•	TOZD Supermarket Maribor ne sme izkazovati Izgube. Če tega v TOZD ni mogoče doseči, je treba takoj pričeti s postopkom ukinitve in priključitve kot organizacijsko enoto k drugi OZD Emone, kakor je to bilo že predvideno v predsa-nacijskem programu;
•	smiselno isto kot za TOZD Supermarket Maribor, velja za TOZD Restavracija Cankarjev dom;
•	TOZD Hotel Evropa Celje mora sprejeti ukrepe, da izgube ne bo, ne glede na to, če je ta v obstoječem sanacijskem programu za leto 1985 še predvidena.
■ BOLJE PREPREČEVATI, KAKOR ZDRAVITI
Dopust, ki vrača zdravje
Termah zvrstilo že prek 200 delavk in delavcev, leta 1983 samo iz Agroemone 30 delavcev, že naslednje leto pa delavci iz Merkuijevega Centromerkuija, Maximar-keta, Elektronskega centra, Inženiringa in delovne skupnosti Poslovne stavbe Emona.
Letos je na MPAO v Čate-ške toplice prvič prišla večja skupina delavcev iz Kmetijskega kombinata na Ptuju. Skupini so se pridružili delavci iz ljubljanske Tovarne močnih krmil. To je letos že četrta skupina delavcev poslanih na medicinsko programirani aktivni oddih. Prednosti takega za delavce koristnega oddiha so spoznali tudi gostinci in med prvimi so bili letos na MPAO gostinski delavci iz ljubljanskega hotela Union. Kot je povedala Mira Težakova, so za letos predvidene v jesenskem delu nove skupine delavcev, bo jih štiri ali pet, med njimi tudi delavci iz ljubljanskega Supermarketa in turistične agencije Emona Globtour.
In kaj menijo o takem oddihu udeleženci sami?
Rudi Lozinšek, vzorčeva-lec krmilnih surovin v Tovarni močnih krmil v Dra-žencih pri Ptuju:
»Od svojih 42 let, kolikor jih imam, že 22 let delam v kombinatu. Pred 4 leti sem se že zdravil zaradi okvare na hrbtenici. Zaradi te sem invalid tretje kategorije. Tukaj v toplicah so me razporedili v B skupino, ki ima malo lažji program rekreacije. Zdravniki so mi določili tudi nekaj fizioterapije, obsevanje z UKW, telovadbo v bazenu, rekreativno balinam, malo kegljam in hodim na izlete. Po desetih dneh se precej bolje počutim. Manj sem okoren, vitalna kapaciteta pljuč se mi je povečala in shujšal sem za dva kilograma.
Hrana je tukaj odlična, pestra in zelo okusna. Naši go-stincf iz Ptujskih toplic naj pridejo sem. Marsikaj se bodo lahko naučili. Pri tem menim predvsem na strežbo in vljudnost.«
Z mnenjem Rudija se je popolnoma strinjala Anica Zemljak, ki dela na prašiče-rejski farmi v Dražencih kot nakladalka. Pravi:
»Tudi mene so dah v lažjo B skupino. Sem invalid druge stopnje zaradi okvare na hrbtenici in nogi. Prvič sem na takem oddihu. Že lani sem se zdravila z akupunkturo. Pretežka sem bila. Imela sem 85 kg. Preveč za mojo postavo. Sedaj jih imam 67 in se veliko bolje počutim.«
Štefan Cafuta, je bil 12 let čuvaj v kombinatov! Tovar-
ni močnih krmil v Dražencih, sedaj pa, tik pred upokojitvijo je, opravlja lažja priložnostna dela.
»Vse je tako, kot pravijo -
O.	K. Tudi jaz sem bil v skupini B in imel lažji rekreacijski program. Prvič sem tukaj, prvič sem po 37 letih zopet plaval in prvič sem sploh v hotelu na dopustu. Naj omenim še to, da na morju sploh še nisem bil.«
Anica Vinko iz Vidma pri Ptuju dela v Kmetijskem kombinatu že 23 let, pet let od teh v Turnišču, 12 let v hlevih na farmi v Dražencih, zadnjih 6 let pa prevzema krmila za farmo. Povedala je:
»Zelo sem zadovoljna. Od leta 1979 imam težave s hrbtenico in sem se že zdravila v bolnici v Mariboru ter v Laškem. Tukaj telovadim v telovadnici • in v bazenu v termalni vodi. Še vedno pa me muči malce previsok krvni pritisk. Shujšala sem za 3 kg. Ne zaradi hrane, ki je je dovolj, temveč zaradi telovadbe in gibanja na svežem zraku. Rečem le lahko - vse je odlično in bi na takšen oddih še prišla.«
Nenad Jokič, delavec iz ljubljanske Tovarne močnih krmil, tozda Agroemone, ki dela na usipu mineralov in vitaminov, je povedal:
»Bil sem v skupini A, ki je imela zahtevnejši rekreativni program. Veliko sem bil v bazenu, kolesaril sem, predvsem pa sem veliko kegljal ter se tako pripravljal za letošnje športne igre Emone, ki bodo tu v Čatežu. Zadovoljen sem tako, da nameravam priti drugo leto sem z vso družino. Imam dva sina v starosti 6 in 11 let. Takšen oddih mi zelo ugaja in mi izboljša počutje. V službi imam dokaj naporno delo, saj premečem dnevno tudi do 200 vreč, težkih 50 kg.«
Marija Kratochwillova iz
ljubtianskega Maximarketa in njena kolegica Anica Kastelic sta si bili enotni:
»Krivični bi bili, če bi karkoli kritizirali. Prehrana tu je zelo dobra, dovolj bogata z vsem, kar organizem potrebuje ter strokovno in izredno okusno pripravljena. Okolje je prijetno, zrak čist, veliko bofi kot v Ljubljani, rekreacijski program pa tudi za nas, ki se bolj malo gibljemo ni preveč natrpan. Iskreno rečeno, takšen oddih lahko samo pohvalimo.«
Tako o medicinsko programiranem aktivnem oddihu Emonke in Emonci in to tisti, ki so na njem bili in so najbolj poklicani, da o njem kaj povedo. Menimo, da je kakršenkoli komentar nepotreben.
ZVONE GJURIN
ČATEŽ OB SAVI, 26 aprila - Danes se vračajo nazaj na delo delavci Emoninih delovnih organizacij, Kmetijskega kombinata Ptuj in Agroemone ter ljubljanskega Merkurja, ki so bili v ča-teških Termah na 10-dnev-nem medicinsko programiranem aktivnem oddihu, ali, kot mu na kratko pravijo, MPAO.
Odbor za šport in rekreacijo pri Konferenci sindikata je že pred časom sprejel kot eno svojih glavnih nalog - organizacijo tovrstnega oddiha, ki ima glede na svoje posebnosti vrsto prednosti.
Naj jih nekaj naštejemo.
Vsakega delavca ob nastopu dopusta pregleda zdravniška ekipa, ki ugotovi stanje njegovega organizma ter mu na podlagi ugotovitev predpiše program aktivnosti, ki jih nato delavec izvaja v času dopusta. V kolikor je potrebno, določi zdravnik
tudi razne oblike fizioprofi-lakse, kot na primer - masažo, sauno, kopeli, obsevanja in podobno.
Rekreativni program' traja dnevno približno do 5 ur. Delavci pod nadzorstvom organizatoijev rekreacije balinajo, plavajo, kegljajo, igrajo minigolf, kolesarijo, igrajo razne igre z žogo, delajo krajše ali daljše izlete in podobno.
Ponovno testiranje ob koncu dopusta ter zdravniški pregled pokaže na razliko zdravstvenega stanja organizma od prvega pregleda ob nastopu dopusta. Ugotovitve zadnjih dveh let govore vedno v prid delavcem. Izboljša se zmogljivost pljuč, krvni obtok, poveča se gibljivost sklepov, zmanjša se telesna teža, predvsem pa se izboljša splošno počutje. K temu pa seveda veliko pripomore predpisana fizioterapija.
Dosedaj se je v čateških
Na tehtnici skoči jeziček skoraj na številko 600 — (Točno 574)
Ptujčanke so še vedno brez konkurence
Pred in po MPAO na zdravniškem pregledu izmeri]0
oddiha podele v čateških Termah tudi diplomo v I uspešno sodelovanje v rekreaciji.
*	_____________________ S '
Pogoji za neuspeh in ekspanzijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tako vsak posamezen primer vodi k prebijanju lokalnih in regionalnih, v bistvu neekonomskih omejitev. Začnimo torej od tu dalje.
Verjetno se bodo rezultati takih akcij, poleg boljše preskrbe domačega tržišča, čutili tudi v povečanju turistične potrošnje, v našem tako imenovanem »tihem izvozu«.
EP: Lahko od take racionalizacije in posodobitve prometa na drobno pričakujemo tudi določeno renesanso v izvoznih poslih?
Filipan: Problem je še bolj zapleten, ker sta v dolgoletnem obdobju neenotna tako jugoslovansko tržišče kot tud proizvodnja. Prav zato so bili onemogočeni tudi trgovski sistemi, ki bi lahko na mednarodnem tržišču
plasirali izbiro svetovno konkurenčnih proizvodov. Naj spregovorim še o potrebi čim širše predhodne interne izbire blaga s potrditvijo na skupnem domačem tržišču, kot o tržišču - veri-fikatoiju proizvodnje, ki je zanesljivejši, kolikor je večje tržišče. Dovolj je že to, da je z regionalizmom in lokaliz-mom tržišča postavljena tudi fizična ovira za obseg proizvodnje, za velike proizvodne serije, ki so absolutni pogoj za rentabilnost oziroma racionalnost proizvodnje in za konkurenčnost proizvodne cene. S tem so tudi trgovinske cene na mednarodnem tržišču konkurenčne. Paralelni, torej medsebojno primerjalni in pozitivno konkurenčni trgovski sistemi, kakor so bili zamišljeni in v prejšnjem obdobju deloma tudi uresničeni, so z medrepubliškim, jugoslovanskim poslovanjem dvi-
gali na površje tudi velike jugoslovanske proizvajalce. Njihovi proizvodi so dobivali najprej najširšo potrditev, »image« na domačem tržišču, s tem pa vse tisto, kar spremlja velike serije in veliko prodajo. Predvsem zanesljivejšo orientacijo o resnični vredn&tl določenih proizvodov in o sposobnosti njihovih kreatorjev po ceni, kvaliteti in dizajnu, kakor tudi o sposobnosti proizvajalca in njegovega trgovskega partnerja, da zagotovita trajnost proizvodnje in prodaje, torej zaupanje pri potrošnikih. S takšne osnove, ki hkrati pomeni tudi bistven prispevek k dviganju skupne kvalitete življenjskih pogojev pri nas, smo začeli osvajati tuje tržišče.
V Jugoslaviji je malo takih proizvajalcev. Kako naj se v svetu uspešno pojavi kakšen občinski, v najboljšem primeru regionalni pro-
izvajalec, ki je sicer tako tipičen za naše zdajšnje razmere? Na osnovi kakšnih in čigavih kriterijev? S svojim prav tako občinskim ali morebiti regionalnim zunanjetrgovinskim partnerjem? Kolikšen obseg in kakšne kvalitete ima lahko njegov medntfrodni marketing? Ostaja uganka, kako so si v naši družbi v minulih letih predstavljali širjenje izvoza - z rahlanjem, celo z drobljenjem grosistične in maloprodajne mreže gospodarstva, s tem pa tudi drobljenje proizvodnje in izničenje svetovnih meril o njej. Na mnogih forumih in v javnosti kritiziramo med drugim tudi nizke izvozne cene naših proizvodov.
Vzroki so jasni. Ce se trgovini vrne njena logična prodajna funkcija in prav tako osnovni ekonomski pogoj, da to funkcijo opravlja, bo jugoslovanska proizvodnja
doživela velik preporod z racionalno razširitvijo izvoza. Seveda pa ta proces ne more biti niti kratkotrajen niti brez težav. V dolgih letih lo-kalističnega, v bistvu in v skrajnih posledicah antieko-nomskega protekcionizma, ni bil le dejansko, pač pa tudi psihološko odrinjen pojem selekcije - eden od osnovnih pogojev napredka.
Ostajam optimist, kakor večina gospodarstvenikov v podobnih trgovskih organizacijah. Kakor kaže zbor, ki ga je Emona orgnizirala v Portorožu, poskušamo vse, da bi racionalnost in učinkovitost ponovno začeli prodirati iz ožjih v širša področja in združenja. V smislu poslovne ali fizične povezanosti s proizvajalci je to temelj tudi našega optimizma. V sporazumevanju s proizvajalci, v razreševanju in iskanju soglasij v dohodkovnih in drugih odnosih v zavaro-
vanju možnih in namišljen^ odstopanj, smo se oddalL od osnovnega namena noVj; odnosov; od resničnega ek nomskega učinka za udeležence sporazumevanj To je ena od napak splo’.^, družbene prakse pretek1' let. Celo udeleženci pri sPjj, razumevanju so bili pog°°j napačno imenovani ali VL v napačnem vrstnem red Kot primer naj navedem d v ločanje cen proizvodov ^ prometu, kjer je imela vf ko večji pomen predhod^
medsebojna povezanost V
proizvajalcev danega artik* kar velja tudi za njihove . govske partnerje, kot pa P’ zadevanje posameznega P\j, izvajalca in trgovca, teravn udeležba trgovine tudi v n ugodnejšem primeru ni Pf,. segala 20%. To pomeni n v s tajanje velikih sisteh> proizvodnje in trgovine. 11 ko je bil začaran krog Vyj ožji. Trgovec, zdrobljen
RADIO BREŽICE
Caleške terme v živo
ČATEŽ OB SAVI, 18. «Rr ,a ~ »Spoštovani poslu-Tc!’ najbrž ste že opazili, ® °a,nes ni bilo posebne na-Povedi današnje oddaje.
Hi„a uro in pol smo naš stu-t _ Preselili v čateški hotel v„ .m,c' kjer se bomo pogo-ipah z delavci hotelske hi-se‘n z gosti, da...«
I7nn^em.* besedami je ob ,uu pričela redno oddajo napovedovalka brežiške lo-v.,ne, radijske postaje Ida Jakova. Bila je to prva 2» v žlvo' ki so jo pri-hJ“ prizadevni delavci paškega radia, katerega vas sega od Brežic tja do |MVe®a mesta na eno in da-v.,.y sosednjo republiko Hr-u., °' Bojda jih posluša več valce\0 C*rUgi m*bj°n prebi-
sodijo čateške Terme d večje in posebno glede svojo ponudbo najpo-^^bnejše delovne organi-.kle V občini in bila žplia
zabavne glasbe so gostinski in mokriški grad pa so že ta-in turistični delavci čateških ko tradicionalni.
predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona, in Ivanka Rižnar, direktorica ljubljanskega hotela Union in Holiday Inn.
Ivan Muhič, ki je bil na nekajdnevnem oddihu v
taa; e, Y °bčini, je bila želja l .klskih delavcev, da jo vjjo fV P°drobnosti predsta-
Term seznanjali poslušalce s Svoje mnenje, ki je izzve-posebnostmi ponudbe in nelo iskreno in pohvalno, so novostmi, ki so jih pripravili povedali tudi gostje te zdra-za svoje goste. Tako je Jože viliške in hotelske hiše.
Poček, upravnik gradu Mo- Gospod Viktor Hoffmann, kriče predstavil posebnosti predstavnik tvrdke iz Augs- Termah meni, da gostinski grajskega turizma, ki razen burga, ki izdeluje stroje za in zdravstveni delavci znajo odlične kuhinje in romantič- pohištveno industrijo, že do- svoj posel, da so prijazni in nega ambienta nudi tudi re- brih 25 let obiskuje čateške da se tu zelo dobro počuti, kreativno jahanje po prelepi toplice in pravi: »Leta in le- Ivanka Rižnarje povedala, bližnji okolici, za katerega ta že hodim sam in se tu res da je zadovoljna tako z go-se še posebno navdušujejo odlično počutim, povedati s tinsko kot z zdravstveno otroci, saj imajo za njih na pa mora, da sta ustrežljivost ponudbo. Poudarila je, da so voljo male krotke ponije. in prijaznost tu že pravilo, v strežbi izredno hitri in pri-Milan Šafer je na kratko Spremljam in vidim razvoj, jazni ter da se počuti kot do-predstavil gostinsko ponud- ki ga dosega ta hiša in me- ma. Ob koncu je povedala,
da se Terme sicer razlikujejo od hotela Union in Holiday Inn-a, da pa bi se gostinski delavci ljubljanskih hotelov tu marsikaj lahko naučili in seveda tudi obratno.
Prav na koncu oddaje je Vlado Deržič, direktor Term, ki bodo leta 1987 praznovale 190-letnico, v nekaj besedah orisal načrtova-
u
emona hoteli
svojemu občinstvu.
bo, več pa se je zadržal pri kulinariki, ker prav tej po-!,!» '■ “jcmu uBcmsivu. svečajo v čateških Termah Vlad P?govor so povabili vso pozornost. Uvajajo do-tem ?. Deržiča,, direktorja mače, že skoraj pozabljene dr	organizacije^ doc. jedi, kar znanstveno pa se
iuj' Antona Franoviča, ki posvečajo dietnemu progra-sl* na, skrbi zdravstveno mu prehrane, ki je eden bi-njL.Do’ Jožeta Počka, uprav- stvenih elementov v šoli *"	gradu, hujšanja.
Tatjana Poharjeva je povedala, da prihajajo gostje iz vseh republik Jugoslavije, iz
M„“. mokriškega „ p0,rjank° Sotler in Tatjano s) ”ar iz prodajne službe, od e pa Milana Šaferja, tSO izn
nim, da bo dosegla, ko bo ni razvoj zdravilišča, ki gre v urejena še okolica in park, smer povečanja avtokampa, evropsko raven.«	obnove starega Zdraviliške-
Med gosti sta bila tudi dva ga doma in dokončne preno-znana delavca Emone - ve gradu Mokrice.
Ivan Muhič, namestnik	Zvone Gjurin
OBISKI:
‘zmene.	tujine pa največ iz sosednje
(jjj. Pogovorih, ki sta jih vo- Avstrije ter iz Zvezne repu-cj jJ“a Novakova in Fran- blike Nemčije, v zadnjem Prerit Je Vlado Deržič času pa je tudi nekaj gostov av'l osebno izkaznico iz Izraela. Vedno češči so go-pr„ skih Term, dr. Anton sti tudi iz 'skandinavskih ar>°vič pa je nazorno in ^umljivo orisal zdravniško
J^ost in dosedanje do- na skrbi kulturno ponudbo, sleri ■ toplic> saJ postajajo je povedala, da za letošnjo it,.1111!® vedno bolj podaljša- sezono načrtujejo tedensko i sv.1"? , slovenske zdravni- vsaj dve prireditvi za goste | Jerine na področju to- - folklorne nastope in kontnega zdravljenja.	certe, izleti v bližnjo znano
led odlomki domače in Kostanjevico, v Kumrovec
sti tudi iz skandinavskih dežel.
Marjanka Sotler, ki ima
Delegacija
italijanskih
kmetov
LJUBLJANA, 7. maja -Delegacija italijanske Konfederacije kmetov in Kmečke zveze iz Trsta, ki je bila na dvodnevnem obisku v Sloveniji je obiskala tudi Emono. V delegaciji, ki jo je vodil Giuseppe Avolio, predsednik Konfederacije kmetov Italije so bili še podpredsednik Massimo Bel-latti strokovni sodelavec konfederacije za kmečki turizem Alceo Bizzarri, predsednik Kmečke zveze iz Trsta Alfonz Guštin, tajnik Edi Blekovec ter strokovni sodelavec Mario Gregorič. Razgovorom v Emoni so pri-'sostvovali Klime Čarbe,
Emoninega Inženiringa in delovne organizacije Emona Commerce ter Emonine Kmetijske zadruge.
Obisk je namenjen utrjevanju odnosov med stanovskimi organizacijami kmetov ter proučitvi možnosti obojestranskega sodelovanja na področju kmetijstva.
Borut Šnuderl je gostom na kratko predstavil SOZD Emono zatem pa so si gostje ogledali film o Emoni s poudarkom na kmetijstvu, proizvodnji in inženirinški dejavnosti.
V razgovorih so se gostje predvsem zanimali o obliki povezovanja kmetov v Kme-
član predsedstva Zadružne tijsko zadrugo Emona ter o
^aji v »živo« v čateških Termah - vodja programa Brežice Franci Hedl v pogovoru z doc. dr. Antonom •lovičem.
zveze Jugoslavije, Leo Frelih predsednik Zadružne zveze Slovenije in tajnik Viktor Marinc.
Delegacijo je v Emoni sprejel Borut Snuderl, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona s svojimi sodelavci iz Agroemone,
obsegu in načinu njihovega odločanja v sodelovanju.
Ob koncu, ko se je predsednik Konfederacije kmetov Italije gostiteljem zahvalil za sprejem, je dejal: »Prvi korak je storjen, drugi bodo prišli.«
Z. G.
Pogoji za neuspeh in ekspanzijo
$tv manj vreden partner-hiJP°d družbeno moralno %0telto’ *oc*a z administra-v c‘° zamrznjeno udeležbo kusk’ 'n Proizvajalec, de-toria vse bolj nezaslužen, Ho* zaščiten z lokalističnim *W°Po^om’ sta se »spora-o vse manjšem ii °dku - med tisoč papir-v0lf razvrednotenim naslo-tto., »samoupravni spo-
viUe • Proces obnove trgo-V0ti„!n s tem obnove proiz-^ai i ne more biti niti $te niti brez težav. Tako Ohtj^.vedli, kljub svojemu le, j,, 'zmu. Katere so ovi-tej* to povzročajo? bjtiJPan: Predvsem mora $Qbh °vina objektivno spo-ho aa začeti z lastno, inter-blj 'o°dernizacijo. S sedanji-hitj naržami, ki ne pokrivajo str°šk°v kapitala, po-Nin -fa za financiranje naj-bostj J“ih zalog, nima mož-tzpolniti niti tega prve-
ga pogoja za učinkovitejše sodelovanje s proizvajalci. Celo če bi bili v tem trenutku sprejeti instrumenti, ki uveljavljajo tržne zakonitosti, bi bilo potrebno trgovini dolgo obdobje, vsaj pet do deset let, da bi ustvarjeno akumulacijo usmerila v učinkovito modernizacijo svojih kapacitet. V celoti trgovina zdaj zaostaja za celo desetletje za potrebami srednje razvite industrijske države. Spremeniti in razveljaviti moramo cel splet administrativnih ukrepov, posebno lokalno usmerjevalnih ovir. Premagati in razveljaviti moramo vzpostavljene dejanske lokalno-trgovin-ske monopole. Dejansko in praktično moramo razveljaviti razdelitev na »domače«, »domicilne« in »zunanje« ali »tuje« trgovske organizacije. In končno, umakniti moramo urbanistične ovire: nesposobnost za učinkovito
prostorsko planiranje naselij je pogosto naj zanesljivejša obramba pred trgovskimi »prišleki«. Seveda to niso edine ovire pred obnovo jugoslovanskega prometa in proizvodnje. Ključ je samo eden: vzpostaviti odprto jugoslovansko tržišče ali vsaj prepričljivo začeti z njegovim vzpostavljanjem.
EP: Povejte nam, prosim, kako ocenjujete opredelitve udeležencev akcijske konference komunistov o jugoslovanski trgovini. Ali pomenijo prepričljiv začetek nekega novega obdobja?
Filipan: Tudi na drugih naj višjih političnih in skupščinskih forumih je bilo v prejšnjih letih veliko logičnih in konstruktivnih opredelitev v odnosu na probleme trgovine. Pa vendar je vloga trgovine ostala nedorečena in politika o njej nedogovorjena. Pri tem so bile
nedorečenost in nejasnosti mnogokrat negativno stopnjevane v praksi, ki je bila z naknadno sprejetimi odločitvami v protislovju s prej sprejetimi odločitvami. Bilo je mnogo poskusov, da bi določili vlogo trgovine kot prenosnega instrumentarija med proizvodnjo in potrošnjo v kakršnikoli obliki.
Toda v zadnjih letih je bilo uravnavanje napeljano na zmanjšanje vloge trgovine. Prišlo je celo do zmešnjave v pojmih. Pod pritiskom lo-kalizma, na primer, je nastala mreža umetne trgovine, vsekakor kvazi-veletrgov-skih organizacij, zaščitenih s teritorialno poslovnimi monopoli. Seveda ta umetna trgovina ni mogla izpolniti vloge prave, toda kljub temu je bila prava trgovina s tem bistveno ovirana in onemogočen je bil njen razvoj. Posledice so znane, predvsem v smislu pomanjkanja
S slovesne seje delavskega sveta tozda Terme Čatež -predsednik delavskega sveta Terme Čatež Zvone Krulc čestita Ivanu Pinteriču ob 10-letnem jubileju.
■ NOVO IZ RADENSKE
Swing cola
V želji, da bi čim bolj zadovoljili potrebe naših kupcev, smo se v »Radenski« odločili za nov izdelek SWING COLO.
Zakaj prav okus cole? Raziskave so pokazale, da je ta okus v svetu in tudi pri nas, poleg okusov po limoni in oranži, eden najbolj priljubljenih. To potrjujejo tudi podatki o prodaji cole: 68% vseh prodanih brezalkoholnih pijač v Jugoslaviji je te vrste.
Okus.cole je najbolj priljubljen pri mladih, celo pri otrocih. Cole izvirajo iz Amerike. Prva je bila pripravljena iz oreščka cole, ki vsebuje precej velik odstotek kofeina. Po oreščku so poimenovali pijačo. Še danes dajemo to ime osvežilnim pijačam temne barve, za katere pa sploh ni več nujno, da vsebuje kofein, ortofosfoijevo kislino, sladkor in navadno vodo, kar je osnovni recept cole.
Kako smo v »Radenski« pripravili SWING COLO?
Tako kot pri vseh naših izdelkih smo se držali načela, ki nam je v »Radenski« tudi sicer vodilo pri drugih odločitvah, da namreč ponudimo ljudem, ki dajo nekaj na zdravo življenje, tako pijačo, ki je na trgu še ni. Vzeli smo našo osnovno surovino -mineralno vodo, ji dodali izvlečke oreščka cole, SEVEDA BREZ KOFEINA, vitamine, sladkor in še druge naravne sestavine. Tako je nastala SWING COLA.
Namenjena je ljubiteljem col, torej mladim po srcu in vsem, ki priznavajo kakovost pijačam z mineralno vodo, vendar brez konzervansov.
»RADENSKA«
Hilda Bregar tik pred ciljem — daleč pred ostalimi
osnovnih vrst blaga, artiklov široke potrošnje in reproma-teriala za proizvodnjo. Pri tem je bilo opaziti edinstven nesmisel, namreč da se pri upadanju skupnega obsega prometa povečuje število trgovskih organizacij. Poleg tega je bila kritika forumov in javnosti usmeijena na celotno trgovino, ne samo na tisti del, ki je bil ustvarjen umetno, oziroma na pogoje, ki so do tega pripeljali. Nasprotno, na udaru kritike je bila najprej tista trgovina, ki si je vedno prizadevala proti pojavom, ki so privedli do takšnega stanja. Vedno je težila k poslovanju na najširšem prostoru, s primerjanjem, z izbiranjem po kvaliteti med organizacijami enake panoge. Vse to v korist dveh bistvenih faktorjev vsake družbe - proizvajalcev in potrošnikov. Po svoji poslovno ekonomski logiki želi biti Emona bolj prisotna
v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu ali Skopju. Po isti logiki pa hkrati želi, da bi bil beograjski Centroprom, sarajevski UPI ali katerakoli druga organizacija - močan in kvalificiran partner in tekmec,' bolj prisoten v Ljubljani. Zavedamo se, kaj pomeni valorizacija tržišča, ki raste, če je prisotnih več pravih, kvalificiranih trgovskih partnerjev. Nasprotno pa »trgovinsko« in »proizva-jalsko« zmonopoliziran teritorij ne vodi samo do blokiranja ovrednotenja skritih možnosti prometa in proizvodnje, temveč tudi do skupnega zmanjšanja lokali-stično monopoliziranega »tržišča«. V preteklih letih smo bili vsi mi priče takih procesov.
Še enkrat poudarjam, da se moramo na vseh nivojih tudi zaradi tega spoznanja jasno odločiti o bodoči politiki!
XII. LETNE ŠPORTNE IGRE EMONE
Prehodni pokal že drugič Ptujčanom
ČATEŽ OB SAVI, 25. maja — Na športnih igriščih Čateških Toplic in bližnjih Brežic, se je na tradicionalnih letnih športnih igrah Emone potegovalo za najvišje naslove 1.050 športnic in športnikov, Emonk in Emoncev iz 18 delovnih organizacij Emone, domala iz vse Jugoslavije. Tekmovali so v krosu, malem nogometu, košarki, streljanju z zračno puško, plavanju, namiznem tenisu, vlečenju vrvi, eni najbolj atraktivnih panog, ki ima vedno največ navijačev, šahu, tenisu in športnem ribolovu ter kegljanju.
Čeprav so bila mnenja o zmagovalcu deljena, favoriti so bili ljubljanski Merkur, ptujski Kmetijski kombinat in Blagovni center, so že drugič zapored zmagali športniki Emoninega Kmetijskega kombinata Ptuj in tako ponovno osvojili prehodni pokal. Drugi je bil Blagovni center in tretji predlanski zmagovalec Merkur iz Ljubljane.
V skupni uvrstitvi žensk so bile prve Ptujčanke, druge športnice ljubljanskega Merkurja in tretje športnice iz Emonine zunanje trgovine.
Moški so bili najboljši iz ljubljanskega Blagovnega centra, drugi Ptujčani, tretji pa proti pričakovanju športniki iz delovnih kolektivov Emona hoteli.
Vreme je bilo organizatorjem in športnikom, kot se spodobi na Dan mladosti lepo in sončno, gostitelji - delavci čateških Term pa so se tokrat še posebej izkazali.
Konec nestrpnemu pričakovanju in ugibanju a polnem navdušenju je bil na tovariškem srečanju in na slovesni proglasitvi zmagovalcev ter podelitvi medalj in pokalov, ki so jih podelili MIRAN BLAHA, predsednik organizacijskega odbora, DUŠAN ERŽEN, predsednik odbora za šport in rekreacijo in VLADO DERŽIČ, direktor čateških Term.
Ker do zaključka redakcije našega glasila E-Informatorja še nismo prejeli vseh rezultatov o doseženih točkah nastopajočih, obveščamo bralce, da v tej številki objavljamo samo mesta prvih treh v posameznih panogah. Vse rezultate bodo organizatorji športnih iger, tako so nam zagotovili, objavili v posebem biltenu.
Rezultati:
Ženske — posamezno
Kegljanje
1.	SULC MARINKA - EMONA HOTELI
2.	GRAHEK META - POSAVJE, BREŽICE
3.	UGRIN ROZETA - JESTVINA, KOPER
Kegljačice v akciji
Kros — kategorija C
1.	BREGAR HILDA - POSLOVNA STAVBA EMONA, LJUBLJANA
2.	MEGUŠAR IRENA - COMMERCE, LJUBLJANA
3.	ROTAR IVA - AGROEMONA
Kros - kategorija B
1.	KOSTIČ MIRKA - ANGROPROMET, ČUPRIJA
2.	BAH GABRIJELA - KK PTUJ
3.	ŠTERN JANA - JESTVINA, KOPER
Kros - kategorija A
1.	ŠAUPERL NADA - MERKUR LJUBLJANA
2.	VINDIŠ MARIJA - KK PTUJ
3.	MURKO SLAVICA - KK PTUJ
Namizni tenis
1.	KASTELIC ZINA - MERKUR LJUBLJANA
2.	GOMBAČ MAGDA - COMMERCE
3.	KAISERSBERGER MARJANA - BLAGOVNI CENTER
Mojstri bele žogice
Plavanje - kategorija C
1.	BERNARDI VERONIKA - GLOBTOUR
2.	GREGOREC ELZA - KK PTUJ
3.	PINTERIČ MARIJA - EMONA HOTELI Plavanje - kategorija B
1.	ADAMIČ MAJDA - EMONA HOTELI
2.	BREŽNIK ALENKA - GLOBTOUR
3.	NANUT TATJANA - ERC, LJUBLJANA Plavanje - kategorija A
1.	ČARAP TANJA - EMONA HOTELI
2.	KLEŠNIK IRENA - ERC
3.	MIRKOVIČ RENATA - EMONA HOTELI

-
Pozor! Pripravljeni! Zdaj!
Streljanje
1.	STRAŠEK - AGROEMONA
2.	JURČEVIČ - MERKUR LJUBLJANA
3.	LEŠNIK - KK PTUJ
Moški — posamezno
Kegljanje
1.	ROŽMAN FRANC - EMONA HOTELI
2.	BOH ALOJZ - MIZ
3.	ČUŠ IVAN - KK PTUJ
Kros - kategorija C
1.	GROZNIK PAVEL - MERKUR LJUBLJANA
2.	CERAR VASJA - MIZ
3.	GREGORC FRANC - BLAGOVNI CENTER
Kros - kategorija B 1. ZADRAVEC ŠTEFAN«- KK PTUJ
2.	DOBRŠEK ANTON - MIZ
3.	LIMONI FRANC - AGROEMONA
Kros — kategorija A
1. KOVAČEC MARJAN - KK PTUJ
2.	STOJANOVIČ MIROSLAV - ANGROPROMET
3.	CVENK BOJAN - MERKUR LJUBLJANA
Namizni tenis
1.	MAKOVEC DARKO - MERKUR LJUBLJANA
2.	ZVER MARJAN - BLAGOVNI CENTER
3.	KONTREC DRAGO - MERKUR LJUBLJANA Plavanje - kategorija C
1.	KRAJNC ANTON - ERC
2.	MILORADOVIČ MILOŠ - ANGROPROMET
3.	OŠTERBENK ANDREJ - EMONA HOTELI Plavanje - kategorija B
1.	CVETKOVIČ SVETOZAR - ANGROPROMET
2.	SLAK SANDI - POSAVJE
3.	DOBLJEKAR BERNARD - KK PTUJ Plavanje - kategorija A
1.	STOPINŠEK TONI - EMONA HOTELI
2.	ROZMAN FRANJO - KK PTUJ
3.	BEVC LJUBO - AGROEMONA Ribolov
1.	CIRKOVIČ BRANKO - ANGROPROMET
2.	VIDENIČ FRANC - EMONA HOTELI
3.	PAPEŽ MARJAN - DOLENJKA
Streljanje
1.	HRIBAR - BLAGOVNI CENTER
2.	TRATAR - BLAGOVNI CENTER
3.	DREVENŠEK - MERKUR PTUJ
Ostrostrelci Emone
Tenis
L NAHBERGER JANKO - KK PTUJ
2.	HULJEV RADOSLAV - GLOBTOUR
3.	ULČAR JOŽE - COMMERCE
Ekipna uvrstitev:
Balinanje
1.	ILIRIJA ILIRSKA BISTRICA
2.	BLAGOVNI CENTER
3.	MIZ
Kegljanje — ženske
1.	E-COMMERCE LJUBLJANA
2.	E-JESTVINA KOPER
3.	EMONA HOTELI
Kegljanje - moški
1.	MERKUR LJUBLJANA
2.	EMONA HOTELI
3.	MIZ
Košarka
1.	COMMERCE LJUBLJANA
2.	GLOBTOUR
3.	ANGROPROMET ČUPRIJA
Kros — ženske
1.	KK PTUJ
2.	MERKUR LJUBLJANA
3.	POSLOVNA STAVBA EMONA
Kros - moški
1.	KK PTUJ
2.	BLAGOVNI CENTER
3.	MERKUR LJUBLJANA
Mali nogomet
1.	EMONA HOTELI
2.	BLAGOVNI CENTER
3.	JADRAN, KARDELJEVO
Namizni tenis - ženske
1.	MERKUR LJUBLJANA
2.	BLAGOVNI CENTER, LJUBLJANA
3.	COMMERCE
Namizni tenis - moški
1.	BLAGOVNI CENTER, LJUBLJANA
2.	MERKUR LJUBLJANA
3.	ERC LJUBLJANA
Plavanje - ženske
1.	EMONA HOTELI
2.	GLOBTOUR
3.	KK PTUJ
Plavanje - moški
1.	EMONA HOTELI
2.	POSAVJE, BREŽICE
3.	KK PTUJ Streljanje - ženske
1.	KK PTUJ
2.	MERKUR LJUBLJANA
3.	JESTVINA, KOPER
'
Koš za zmago
Streljanje - moški
1.	BLAGOVNI CENTER, LJUBLJANA
2.	KK PTUJ
3.	JESTVINA, KOPER
1.	HOTELI JADRAN, KARDELJEVO
2.	KK PTUJ
3.	MERKUR PTUJ
Vlečenje vrvi - ženske
1.	KK PTUJ
2.	MERKUR LJUBLJANA
3.	BLAGOVNI CENTER, LJUBLJANA
Vlečenje vrvi — moški
1.	KK F£UJ
2.	BLAGOVNI CENTER, LJUBLJANA
3.	POSAVJE, BREŽICE
SKUPNA UVRSTITEV - ŽENSKE
1 KK PTUJ
2.	MERKUR LJUBLJANA
3.	COMMERCE, LJUBLJANA
SKUPNA UVRSTITEV - MOŠKI
1.	BLAGOVNI CENTER, LJUBLJANA
2.	KK PTUJ
3.	EMONA HOTELI
SKUPNA UVRSTITEV - MOŠKI IN ŽENSKE
1. KK PTUJ
2- BLAGOVNI CENTER, LJUBLJANA 3. MERKUR LJUBLJANA
a E-Informmtor
metri pred ciljem so najdaljši
Ljubljana, 5. maja - Na parkirnem prostoru ob Maximar-ketu so se udeleženci IV. mednarodnega rallya Kompas Hertz pomerili v spretnostni vožnji z vozili »bugy domače izdelave za veliko nagrado Maximarketa. Med najspretnejšimi je bil voznik Tomič, favorit rallya Kuzmič pa je bil drugi. Zmagovalcu je nagrado Maximarketa izročila Jelka Dolžan, vodja gostinstva v Maximarketu.
LJUBLJANA, 11. maja - Kolektiv Maximarketa je v okviru praznovanj 40-letnice osvoboditve Ljubljane in zmage nad fašizmom pripravil Ljubljančanom in gostom presenečenje. Na prostoru pred podhodom Maximarketa so strokovnjaki iz Mesne industrije v Zalogu: Jazbec, Kočar, Krzojevič pod vodstvom Obrada Durice spekli lepega težkega vola, ki so ga v kratkem času prodali »za med«. Seveda ni manjkalo zraven odličnega haložana, modre frankinje, pečenega krompirčka, velikih prest, hamburgerjev in na tisoče pločevink piva Goldhom iz Laškega.	Foto: M. Kafol
■ INOVACIJE V EMONI
Dva prispevka -dve nagradi
Komisija za ocenjevanje ustvarjalnih prispevkov -inovacijskih predlogov v ljubljanskem Supermarketu je obravnavala dva predloga jih ocenila kot sprejemljiva ter oba delavca, ki sta jih predlagala nagradila.
Jože Gorjanc, vzdrževalec, je predlagal kako enostavno, ceneno pa vendar vsestransko učinkovito reši problem stropa v pasaži Supermarketa. Predlaga izvirno rešitev z uporabo vmesnih Al mrež, tako bi ostala pasaža še vedno osvetljena z dnevno svetlobo, preprečili
pa bi gnezdenje in preletavanje golobom saj je onesnaževanje doseglo že kritično mejo.
Jože Goijanc je prejel nagrado v višini 2.500 din.
Jaka Trček, vodja vzdrževanja v tozdu je predlagal postavitev oziroma izvirno rešitev podija, ki bi ga občasno uporabljali za priložnostne modne revije oziroma za demonstracijsko prikazovanje raznega blaga.
Tudi ta predlog je komisija nagradila z zneskom din 2.500.
(Po zapisniku)
E-četrtki
in prodajne akcije
Ljubljana, 27. marca - Lani pričeti Emonini četrtki v DO Emona Merkur Ljubljana, ki so doživeli v glavnem ugoden odziv, se letos nadaljujejo z nekimi manjšimi spremembami, ki so posledice dobljenih izkušenj. V letošnjem letu je dogovorjeno, da bodo E-četrtki samo enkrat mesečno in to vsakič v drugi prodajni enoti.
Cilj popularnih E-četrtkov je to, da potrošnikom ponudimo posamezne prehrambene in neprehrambene izdelke po ugodnejši ceni. Letos pa uvajamo tudi tedenske prodajne akcije, ki so organizirane v vseh prodajnih enotah.
S tedenskimi akcijami želimo doseči naslednje cilje: kupcem predstaviti določenega proizvajalca, njegov proizvodni program, kvaliteto izdelka in kraj, kjer je se-
dež proizvajalca. Poleg tega pa potrošniku ponuditi njihove izdelke, nekaj od teh z znižano ceno. Pozornost kupcev skušamo povečati z raznimi anketnimi vprašanji o proizvajalcu, izdelkih, poznavanju kraja, od koder prihajajo izdelki itd.
Letos so se v tej novi akciji že predstavili Kolinska, Vipa, Rogaška Slatina, 28. marca pa se bo v TH Maxi-market, Centromerkur in Supermarket Ljubljana predstavil Labod Novo mesto.
O E-četrtkih in tedenskih prodajnih akcijah pogosto obveščajo sredstva javnega obveščanja.
Pri obeh novih prodajnih akcijah bo seveda še marsikaj treba izboljšati in spremeniti, da bodo postale resnično take kot si jih želijo kupci in delavci naše DO.
■ POROČILO Z ZAGREBŠKEGA VELESEJMA
Zlato, srebro in bron za kakovost
ZAGREB, 19. aprila - Na XXV. tradicionalnem mednarodnem sejmu prehrambene industrije in opreme za prehrambeno industrijo na Zagrebškem velesejmu, ki je bil v času od 15. do 21. aprila 1985 in na katerem je nastopilo 1.835 razstavljal-cev, od tega 1.620 domačih in 215 tujih iz 17 držav, je bila prisotna tudi Emona.
V	paviljonu št. 1 so se obiskovalcem predstavile delovne organizacije Emona Blagnovi center - tozd Prehrana, Emonin Kmetijski kombinat iz Ptuja, Emonina mesna industrija iz Zaloga, ljubljanska turistična agencija Emona Globtour in Emona hoteli ter tozd Globus Emonine zunanje trgovine, Hitachi ter Agroemoni-na Dietetika.
V	paviljonu 2 se je predstavljal Emonin Inženiring in tozd Obala iz Kopra, v paviljonu 5 pa tozd Centromerkur iz Emoninega Blagovnega centra.
Drago Vukovič, vodja Emoninega predstavništva v Zagrebu je povedal, da je bilo čutiti poslovni utrip predvsem v prvih treh dneh, da pa mora priznati, da je sejem le nekako potrdil izvozno orientacijo, gledano seveda iz širšega zornega kota.
Predvsem pa velja omeniti, da je Emona na XXII. ocenjevanju kakovosti industrijskih prehrambenih izdelkov požela doslej morda največjo bero zlatih, srebrnih in bronastih medalj. Končni izkupiček je bil - 3 zlate, 10 srebrnih in ena bronasta medalja.
Tri zlate medalje je dobil tozd Prehrana iz Blagovnega centra za kranjsko kislo zelje z vinom, za kislo repo v lastnem soku in za sušeno jušno zelenjavo. Deset srebrnih je šlo na rovaš dobre kakovosti za francosko solato, za mesno solato s hrenom, za madžarsko solato, za mesno solato s peteršiljem, za sušeno čebulo, za sušeni gomolj zelene, za sušene porove rezine, za sušen koren peteršilja, za sušeno cvetačo in za krpice sušenega korenja.
Bronasto medaljo pa so prejeli v tozdu Prehrana za rusko solato.
Zastopniki tozda Prehrane so domov odnesli tudi posebno priznanje in plaketo za visoke dosežke v tehnologiji živilskih izdelkov.
Podeljene medalje in priznanje, ki jih je prejela proizvodnja temeljne organizacije Prehrana Emoninega Blagovnega centra so vsekakor priznanje za dosežke in prizadevanja kolektiva. Istočasno pa lahko samo razmišljamo zakaj na ocenjevanju kakovosti niso sodelovale tudi druge delovne in temeljne organizacije Emone kot na primer - Mesna industrija iz Zaloga s svojimi izdelki, Kmetijski kombinat iz Ptuja z dobrimi in priznanimi vini in izdelki mlekarne in ne nazadnje Dietetika iz Agroemone z Enemonom in Diemonom, ki sta že znana na tržišču. Morda bi bila bera priznanj in medalj še večja. Priznanje za kakovost pa tudi nekaj velja.
Marjanka Sotler
Pokal, čestitke in aplavz za ptujske »vrvaše«
■ E-INŽENIRING IN NJENI PROJEKTI
Emona prodira na Kitajsko
LJUBLJANA, 22. maja -»Prva pogodba s kitajskimi partnerji je bila slovesno podpisana lani jeseni, in sicer za perutninsko farmo s 13 objekti v vrednosti 1.190. dolarjev, medtem ko so bili dobavni roki (za tehnološko opremo in instalacije) predvideni za 1. april 85 in drugi
(za devet objektov) za 1. junij 85,« nam je povedal dip.
inž. Miha Berčič, direktor
DO Emona inženiring.
Prva dobava je bila realizirana v predvidenem roku, te dni pa poteka realizacija drugega dela.
»Ob obisku v Sečuanu s slovensko gospodarsko de-
NOVI DIREKTORJI V EMONI
Leopold Kaluža, Emona Ilirija
Novi direktor Emonine delovne organizacije Ilirija v Ilirski Bistrici je Leopold Kaluža, diplomant višje upravne šole v Ljubljani.
Leopold Kaluža je bil rojen leta 1944 v Neverlah pri Pivki na Krasu. Po končani višji upravni šoli se je leta 1960 zaposlil v Postojni na Skupščini občine v davčni upravi, kmalu zatem pa v Perutninarskem kombinatu v Pivki. Vrnil se je v Postojno, kjer se je v Nanosu zaposlil kot vodja kadrovske službe.
Leta 1969 se je zaposlil kot direktor splošnega sektorja pri Transportu v Ilirski Bistrici, od leta 1979 do 1984. leta pa je bil v ilirskobistri-ški Iliriji vodja komerciale, oziroma direktor tozda Trgovina.
Tovariš Kaluža je član Zveze komunistov Slovenije od leta 1973 in aktiven družbenopolitičen delavec. Je član Izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice ter sodnik pri sodišču združenega dela v Postojni. Prejšnjo mandatno dobo pa je bil predsednik skupščine Krajevne skupnosti v Ilirski Bistrici ter sodnik porotnik pri Republiškem sodišču združenega dela.
V razgovoru, že na novem delovnem mestu, je povedal:
»Predvsem menim, da se bomo morali v prvi vrsti posvetiti organizacijskim vprašanjem in delitvi dela. Okrepiti pa je treba tudi skupne službe, ki so bolj slabo zasedene.
Izboljšati in obogatiti moramo ponudbo v naših trgovinah, v prvi vrsti pa menim, da vso pozornost posvetimo skrbi za obratna
sredstva in njih obračanju. Do skrajnih možnosti moramo izkoristiti notranje rezerve, povsod kjer te še obstojajo.
Odnosi s SOZD Emona so dobri, v zadnjem času pa je opaziti znaten napredek v notranji trgovini pri enotnejšem skupnem nastopu.«
Valter Podgornik
direktor Globusa
Krmilo tozda Globus, ki ' sodi v okvir delovne organizacije Emona Commerce je prevzel Valter Podgornik.
Valter Podgornik je bil rojen leta 1935 v Zabukovici pri Celju.
Leta 1960 je diplomiral na Višji pomorski šoli na Reki, dve leti kasneje pa je kot inženir pomorskega prometa
legacijo, smo se srečali z investitorjem in obdelali teh-nološko-tehnične osnove in pregledali stanja na licu mesta - zemljišče. Zanimivo je, da so lokacijo farme' zaradi varovanja kmetijskih zemljišč določili v precej strmem bregu, kar pri nas ni primer. Konstruktiven in prijeten pogovor z investitorjem nam je odprl nove možnosti za nadaljnje sodelovanje - pri pripravi načrtov za nove perutninske farme,« poudarja Miha Berčič.
»Teden dni po obisku v Sečuanu sta kitajska partnerja: Ministrstvo za lahko industrijo in investitor iz pokrajine Hubej, z nami podpisala novo pogodbo v vrednosti 766.000 dolarjev, in sicer za dobavo tehnološke opreme in instalacij za drugo perutninsko farmo, ki je locirana v tropskem predelu Kitajske na jugu. Ob tem so Kitajci najavili nove ponudbe, ki jih bomo analizirali do
že položil izpit za kapitana dolge plovbe in si tako pridobil visokošolsko izobrazbo.
Z delom pri Splošni plovbi Piran v svojstvu častnika in poveljnika na ladjah trgovske mornarice pa je izobrazbi dodal še zunanjo trgovinsko registracijo.
V Emoni je od leta 1970 v zunanji trgovini, najprej kot vodja oddelka, meseca junija 1975 pa je postal direktor podjetja Aprimex v Nairobi-ju, v Keniji, ki je v skupni
junija. Verjetno nam bo uspelo dobiti še dva zanimiva projekta, kot so tretja perutninarska farma na severu te velike države in hladilnica za 5 tisoč ton mesa v Pekingu. Priprava in obdelava te ponudbe je razmeroma zahtevna in pogojuje natančno analizo svetovnih cen in možnosti vključevanja Emone v te pogoje. Vsa oprema za Kitajce gre fran-co jugoslovanska meja.«
Ob Simpoziju v Sečuanu, ki so se ga udeležili tudi naši strokovnjaki, je dvakrat zanimivo, da je bilo to delovno srečanje in analiziranje po-smeznih projektov. Čengdu-ja, glavnega mesta sečuan-ske pokrajine, sploh nismo videli. Vsi ti razgovori so bili i2jemno koristni za nadaljnjo pripravo in ponudbo farmskih, klavniških in hla-dilniških projektov, ki jih znamo dobiti in realizirati na Kitajskem,« pravi Miha Berčič.	N. I.
DRUGI O NAS: DNEVNIK
»Popoprana« salama
Poprovo ali pikantno salamo, kot se ji reče, kupujem že več - let. Sprva se mi je zdela to najboljša salama in hvalila sem jo na ves glas. Zadnje čase pa si hvale ne zasluži več. Salama, ki jo izdelujejo v Mesni industriji Zalog, sploh ni več takšna kot je bila. Za nadev uporabljajo žilavo meso slabše vrste, salama je trda, da se komaj reže, še teže pa grize. In tudi cena te salame je že hudo popoprana, še bolj kot njen ovitek, ki je posut s poprom. Stane namreč že več kot 1180 dinaijev za kilogram.
Pišem pa zato, ker me zanima, kdo skrbi za kontrolo izdelkov? Recimo, če je kak izdelek- škart ga izvržejo, če ne ustreza prvi kvaliteti, dobi oznako, da gre za drugorazredni izdelek, ipd. V primeru pikantne oziroma poprove salame je kvaliteta v
zadnjem letu močno padla. Prav zanima me, kdo bi moral v tem primeru ugotoviti ali gre še za prvovrstno salamo oziroma ali je izdelek še upravičen do svoje visoke cene?
Naj dodam le še to, da sem, ko sem pred nekaj meseci prvič naletela na tršo komaj prežvekljivo salamo, pomislila, da je tak le ta in še kak kos, na katerega sem slučajno naletela. Ko sem kupila nov kos salame, sem kaj hitro ugotovila, da tudi ta ni nič boljši - tudi to ni bila tista dobra, stara, poprova salama. Tudi ta, ki jo zdaj jem, potrjuje, da se v Mesni industriji Zalog ne trudijo kaj dosti, da bi obdržali kvaliteto poprove salame, nemara zato, ker so minili časi, ko se je bilo treba za visoko ceno tudi izkazati z visoko kvaliteto.
D. K. Ljubljana
lasti Emone m ljubljanskega Jugotekstila. Leta 1982 se je vrnil v Emono ter bil koordinator za dežele v razvoju v Emonini zunanji trgovini, od 1. julija 1984 pa je opravljal dela vršilca dolžnosti direktorja temeljne organizacije združenega dela Globus.
Pri svojem delu v tujini si je pridobil dragocene izkušnje, ki jih prenaša v svoje delo.-Govori angleško, italijansko in nemško. Je član zveze komunistov ter zveze rezervnih vojaških starešin, več funkcij ima pri Gospodarski zbornici Jugoslavije ter republike Slovenije, aktiven pa je tudi v družbenopolitičnem delu.
»Pri svojem delu nameravam nadaljevati politiko poslovanja tozda Globus v skladu s poslovno politiko • Emona Commerce v ozki povezavi s SOZD Emona ter družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. V prvi vrsti želim čimveč prispevati k resnejšemu sodelovanju in povezavi z ostalimi tozdi v Emoni Commerce - tozdom Obala v Kopru na področju maloobmejnega prometa z Italijo, s tozdom Agroplod pa na področju sanacije tozda preko poslovanja v okviru maloobmejnega prometa z Madžarsko, racionalnejšega izkoriščanja skladišč in opreme Agroploda ter prenosa nekaterih izvoznih programov Globusa,« je dejal Valter Podgornik.
Turisti ne padajo z neba
LJUBLJANA, 3. - Kaj moramo storiti za boljše rezultate v turizmu, prav dobro vedo v delovni organizaciji Emona Hoteli (v katero sodi 8 TOZD s 16 hoteli - 4000 ležišči). Zato skušajo dosedanjo turistično prakso nekoliko preobrniti. Trudijo se, da bi spremenili strukturo gostov, pritegnili goste, ki porabijo več denarja, ter se zavzemajo za boljšo izvenpenslonsko ponudbo.
»Čevapčič turistična industrija nas finančno tepe. Nujno je, da prilagodimo hotelsko ponudbo širši paleti gostov, če hočemo več iztržiti. Drugo je sodelovanje trgovine in drugih dejavnosti v turizmu. Tu imamo še ogromno možnosti. Le za primer: adidas copate izvažamo. Če bi jih prodajali za devize tujim gostom kar doma, bi zaslužili več. To velja tudi za kristal, kože in druge izdelke, ki jih tujci pri nas na veliko kupujejo za dinarje,« je dejal Jano Vehovar, generalni direktor DO Emona Hoteli. Omenil je tudi, da računajo letos na prav tako dobre rezultate kot lani.
Lanski rezultati DO Emona Hoteli pa so bili izjemni. Realizirali so 960.305 nočitev - za 13 odstotkov več kot leto pred tem -in imeli za 19 odstotkv več tujih gostov oziroma za 28 odstotkov večji devizni priliv. Emona Hoteli v mestih so bili v povprečju (za celo leto) zasedeni nad 70 odstotkov, v obmorskih krajih nad 65 odstotkov in v termalnih zdraviliščih nad 75 bdstotkov,
Iz dela delavskega sveta sozd Emona
Poslovanje,
investicije,
imenovanja
Delavski svet sozd Emona se je sestal na seji dne 28. maja. Seznanil seje z rezultati poslovanja SOZD v 1. tromesečju 1985. sprejel letni načrt investicije SOZD Emona za leto 1985, spremembe regresa za prehrano, dodatkov za deljeni delovni čas in nadomestil za čas bolezni, spremembe vzpodbud za pospeševanje izvoza v letu 1985 in poslušal informacijo o uvedbi redne likvidacije TOZD Restavracija Cankarjev dom. Poleg tega je na predlog razpisne komisije imenoval za novega člana poslovodnega odbora SOZD za splošno in pravno področje tovariša Franca Molana, za vodjo delovne skupnosti službe pravne pomoči tovariša Metoda Kovača in sprejel sklep o razpisu del in nalog predsednika poslovodnega odbora SOZD, ker sedanjemu predsedniku tovarišu Borutu Šnuderlu dne 31. 8. 1985, poteče I. mandat.
M. B.
POLJEDELSTVO
Muhasto vreme
zavira rast
Kot je povedala inž. Jožica Matjanova iz domžalskega poljedelskega tozda Emone, je muhasto aprilsko vreme, ki se je potegnilo tudi v mesec maj, najbolj pestilo kmetijce. Veliko bolj kot prejšnja leta, ko so se otepali s težavami okrog rezervnih delov, škropiv in gnojil.
Kljub temu, da so izkoristili vsak dan kolikortoliko lepega vremena kasne s posevki, predvsem koruze, za dobrih štirinajst dni.
Ozimna pšenica je lepo prezimila in dobro kaže. Računajo, da bodo načrtovno žetev dosegli, če ne pride vmes kakšna ujma. Posejali so jo na 411 hektarjih. Zadovoljni so tudi z ozimnim ječmenom na 172 hektarjih ter oljno ogrščico, ki jo imajo
na 149 hektaijih na P°*J pri Mengšu, v Vodicah," Pšati in v Zadobrovi. bodo prodali oljarni v bi venski Bistrici.
Jarega ječmena imaj° P. sejanega na 98 hektari* 1 skoraj prav toliko tudi ovs ' ki ga porabijo bodisi doh) za krmo, ali pa ga prodaj ljubljanskemu Žitu. . .n
Na nekaj njivah, skupaj hektaijev, imajo posejane® krmilnega boba. Bolj za P skus, kako bo ta poljšc1" uspevala na njihovih njiva?
Tudi koruza je skoraj \ vsa v zemlji. Od načrtovan)
900 hektarov so jo Pose^, že na 850 hektarih, na Pr ostlaih 50 hektarih pa ‘ pravkar sejejo. Vso koru bodo silirali in porabili 29 krmo domače črede.
Z. Gjuri"
kar je blizu optimuma. V načrtih za prihodnje leto pa imajo gradnjo druge faze Bernardina s približno 500 ležišči. Objekte naj bi dokončalil še pred pričetkom turistične sezone v 1987. letu. V naslednji srednjeročni plan so začrtali še gradnjo hotela v bližini hotela Riviera v Portorožu s 300 do 400 ležišči in ameriškim casinom (investitor tega bo portoroški casino). Novost, ki jo pripravljajo ob koncu letošnjega leta pa bodo posebne »Inner circ-le« kartice. To ne bodo kreditne kartice, temveč kartice, ki bodo zagotavljale gostom Emona hotelov določene prednosti in ugodnosti in agencije dodatno vzpodbujale, da pripeljejo več gostov v Emona hotele.
»Turisti ne padajo z neba. Veliko truda je treba vložiti, da pridejo k nam. V tej smeri se stvari le premikajo na bolje. Jugoslavija je začela drugačno bitko za gosta. Ni naključje, da imamo v Portorožu že 85 odstotkov vseh gostov tujcev. Portorož je letos že skoraj poln. Na mednarodnih turističnih borzah pa se dogovarjamo že za prihodnjo turistično sezono« je pristavil Jano Vehovar in se obregnil še ob očitke na račun turizma.
»Ni res, da se turizem razprodaja. Če bi to veljalo za turizem, bi veljalo še trikrat bolj za vse ostalo blago, ki ga prodajamo v tujini. Tega namreč prodajamo še ceneje kot turistične usluge. Ne drži tudi, da nismo nič naredili, da bi pridobili goste. Naredili smo resda še premalo, a ne manj kot v drugih panogah.«
MLADINA
Mladina na novih poteh
PORTOROŽ, 16. maja - Kot je povedal Erik Potokar, predsednik mladinske organizacije v tozdu Hoteli Riviera, je mladinska organizacija ubrala letos bolj delavne poti. Marca so izvolili novo prdsed-stvo mladine, v katerega so prišli Erik Potokar, Štefka Sermek-Marčec za sekretarja, za blagajnika Vesna Valenčič, za tajnico Karmen Vugrinec in Vili Domjan za nadzorni odbor.
Marca so očistili okolico hotela. Ob praznovanju dneva OF so sodelovali v nagradnem kvizu. Prijavi; li so ekipo za pohod Učka 85, v načrtu pa imajo tudi proslavo ob dnevu mladosti 25. maja ter udeležbo na proslavi dneva mladosti v Beogradu. Posebno pozornost bodo posvetili rekreacijskim športnim dejavnostim, predvsem pa izobraževanju ob delu, saj se zavedajo, da bodo le tako kos uspešnemu delu v kolektivu.	Z. G-
Novi Globtour v Ajdovščini
AJDOVŠČINA, 19. aprila - Emonima turistična agencija Globtour je s skromno slovesnostjo odprl v Ajdovščini na Prešernovi cesti svojo 29. turistično poslovalnico, ki je v centru meta in nudi vse turistične storitve od letalskih vozovnic, izletov, rent-a-car vozil do organiziranja vsakovrstnih počitniških paketov za delovne organizacije in prebivalce tega območja.
Kot je povedal Bojan Meden, vodja domačega turizma, je bila poslovalnica v Ajdovščini potrebna, kar potrjuje dosedanji obisk poslovalnice in prijave gostov. Dobro poteka tudi servis za delovne organi; zacije pri prodaji letalskih vozovnic. V poslovalnici sta zaposleni dve turistični delavci Marta Slokar, vodja in Marjetka Uršič.	E. !•
iz NAŠIH KOLEKTIVOV:
Povsod slovesno ob dnevu Emone
]fi\me,Secu’ ko praznujemo ,• aprila, Dan Emone, je bi-in	na^‘h temeljnih
nLv,vnih organizacij A* slavnostno. Na de-Sh,ln slovesnih sejah de-51.:, k'h svetov ali na tovari-Dod„,S,rečanJ,h delavcev so ali nJ'1 naSrade jubilantom Pnznarya delavcem, ki so d<-vn^0^rtvovalrdm ifi priza-Odlikoval?elom Še posebej
Slavnostno 1 Emona L°mmerc
mer^eVC* ^mona Com-
so proslavili Dan
tSlrinr,-piuaiuvui uau
kvcJl6 na slavnostni seji de-iii,.*:®68 sveta delovne orga-l9^ lJe' ki je bila dne 18. 4. Po-, v veliki sejni dvorani v Liuh?^ni- stavbi Emone v bju yam- Na svečani seji so sebhc6 avcem Podeljena po-jijkj, .PHznanja ter izročene
lin jenbii0nofrad5-, Po^elje-0110 23 jubilejnih na-
graH 2a 10 letno delo, 8 na-
POA20prifnZjdel° in 12
p0ti„wade in priznanja sta sle aia predsednik delav-djJc sveta Zvone Molan in 0b,;tor DO Saša Geržina, lik a priložnosti je predsed-Mari lavskega sveta SOZD ,n Pičulin izročil pla-ki °tudi Branku Bregarju,
- *eti delovne dobe v itjajjbe.denizmed delavcev vjvPai^im delovnim stažem Sl 0ni'
stVm,VP0stni seji je priso-S]0vval tudi predsednik po-Em°dneea odbora SOZD Pfprt03, Borut Žnuderl, ter lov Redniki delavskih sve-?jhin družbenopolitičnih or-CnZacii Do, TOZD in de-e skupnosti Emona ^»merce.
1 DrjP Podelitvi nagrad in ati Za^vary se je predsednik "ni dosedanjim članom inskega sveta za uspešno ti6l° v preteklem mandatna ?:,j'bc*obju’ novim članom ho^felel obilo uspeha v pri-tredaf' Sv°j° funkcijo je «1 novo izvoljeni pred-
sednici delavskeg sveta DO, Idi Jeranko delavki TOZD Globus, medtem ko je njena namestnica Marjana Majcen iz TOZD Obala.
Slavnostni del seje je bil s tem zaključen, vsi prisotni pa so bili vabljeni v Hotel Slon, kjer so ob prijetni glasbi nadaljevali s praznovanjem.
Matjaž B.
Poročilo iz Mesne industrije v Zalogu
Naša DO je dan Emone primerno obeležila in praznovala 10. aprila 1985.
Ta dan smo imeli slavnostno sejo delavskega sveta na kateri so bila podeljena priznanja za izredno prizadevnost in uspešno opravljanje nalog ter priznanja za 10 in 20. letno delo v Emoni.
V nagovoru je direktor Andrej Štular pozdravil vse prisotne in povedal nekaj besed o delu in razvoju Mesne industrije od ustanovitve pa do današnjih dni ter se zahvalil vsem jubilantom za njihov trud in prizadevnost. Sledila je podelitev priznanj. Predsednik delavskega sveta in direktor sta podelila naslednja priznanja:
-	srebrne plakete petim delavcem
-	jubilejna priznanja za 10-letno delo sedemnajstim delavcem
-	jubilejna priznanja za 20-letno delo osemnajstim delavcem.
Po končani seji delavskega sveta smo praznovanje nadaljevali s krajšim prijateljskim srečanjem.
Bojan Naglič
Slovesno tudi v koprski Jestvini
Delavci trgovske delovne organizacije Emona Jestvina iz Kopra so Dan Emone praznovali 27. aprila 1985 na
tovariškem srečanju v restavraciji Simonovega zaliva v Izoli.
Po podelitvi srebrnih in bronastih plaket Emone so podelili še priznanja jubilantom za 10 in 20 letno zvestobo trgovski hiši.
V ptujskem Kmetijskem kombinatu 118 jubilantov
V	sredo 24. aprila 1985. leta je bila v prostorih hotela »Poetovio« svečana podelitev jubilejnih nagrad in priznanj delavcem Kmetijskega kombinata Ptuj.
Na slovesnosti sta zbranim jubilantom in nagrajencem spregovorila glavni direktor Emone Kmetijskega kombinata Ptuj Branko Gorjup in predsednik delavskega sveta delovne organizacije Miro Kovač.
V	kulturnem programu je sodeloval komorni moški pevski zbor iz Ptuja, pod vodstvom Franca Lačna.
Na svečanosti so bila podeljena srebrna posebna priznanja petim delavcem kombinata in eno bronasto posebno priznanje.
Za 10-letno delo v kombinatu oziroma pjegovih pravnih prednikih je prejelo jubilejne nagrade 12 delavcev; za 20-letno delo v kombinatu so bile podeljena: jubilejne nagrade 43 delavcem; za 10 letno delo v kombinatu je dobilo jubilejne nagrade 63 delavcev.
Zlata posebna priznanja in priznanja za 30- in 35-lgtno delo v kombinatu pa so bila podeljena na slovesnosti ob Dnevu Emona 13. aprila 1985 v Ljubljani.
Dan Emone v Emonski kleti
Delavci največje trgovske hiše Emone v Ljubljani -Maximarketa so Dan Emone praznovali 15. aprila 1985 v
prostorih Emonske kleti. Po slovesni seji delavskega sveta te temeljne organizacije Emona Merkurja sta predsednica delavskega sveta Jana Smodiš in Aljoša Žorga, direktor Maximareta podelila jubilantom za deset in dvajsetletno zvestobo priznanja in nagrade, kakor tudi srebrne in bronaste plakete Emone za posebno požrtvovalno in prizadevno delo.
Razen navedenih priznanj in nagrad so 25 delavcem Maximarketa podelili tudi posebna pismena priznanja za vestno delo.
Posebna priznanja Maxi-marketa so prejeli: Dragica Oberžan, Lučka Blažič, oddelek pletenin, Jana Smodiš, oddelek tapet, Magda Potrebuješ, delavke blagajne, Alenka Žen, Jože Gale, Milan Nipič, Miro Zakrajšek, Ivan Vidra, Martina Galič, Pavlin Marenče, Monika Ilenič, Irena Pulec, Olga Kramberger, Fani Prelec, oddelek pozamenterija, oddelek igrač, Gordana Ne-deljkovič, Darinka Volf, Milka Predojevič, Milan Govekar in Anton Rav-ničan.
Po podelitvi nagrad in priznanj je za dobro vzdušje na tovariškem srečanju poskrbel glasbenik Miha Kralj.
Matija Kafol
Ob dnevu Emone v ljubljanskem Maximarketu - cvetje, nagrade in čestitke
(ptufokci
cdece
je kakovostno vino z geografskim poreklom srednjih slovenskih goric.
Vino je lepe rdeče barve in prijetnega okusa, katerega mu dajejo sorte modra frankinja, modri burgundec in žametna črnina.
Letnik 1982
Vsebina 1 1, alk. 9,7 vol. %
Reg. št. odi. MB 407/82 Ser. št. poln.: 05840C4 Štev. steki, v seriji 146.000
Z dneva Emone v koprski Jestvini - predstavnik skladišča svežega mesa prejema srebrno plaketo Emone.
■ POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
Plakete
najzaslužnejšim
1 SLOVESNOST V DO POSAVJE-BREŽICE
Emonina in prvomajska priznanja
N^E2ICE’ 25- aprila - Še slovesno so Dan helov Praznovali delavci organizacije Emona S i?e v Brežicah. Istoča-%Q*° so praznovali Dan «?. ane. so praznovali tudi Vr?Krila’ dan ustanovitve •Uit j ,0dilne fronte ter prazna*1 L mai-
i ovesni proslavi treh ov so delegati delav-fchT* syeta, jubilanti in na-Hhp prisluhnili besedam Ha ? Pepelnika, predseduj Se konference sindikata, $1 -iJe z besedami spreho-*l0zi čas štiridesetih let , PQ "Ovejše zgodovine.
'i ga kulturnem programu, S%iiJe Pripravila kulturna sindikata, pretežno
iz vrst mladine sta Ivan Ger-movšek, direktor delovne organizacije, Franc Pepelnik skupaj z direktorji temeljnih delovnih organizacij podelila sedemnajstim delavkam in delavcem iz vseh treh tozdov in delovne skupnosti prvomajska priznanja, ki jih ob prazniku dela podeljujejo že vrsto let najbolj prizadevnim delavcem in tistim, ki se še posebej izkažejo pri družbenopolitičnem delu ali pri delu v samoupravnih organih.
Po podelitvi prvomsuskih priznanj so podelili tudi nagrade in priznanja jubilantom za 10, 20 in 30 let zvestobe hiši ter nagrade za deset,
Ni n*16 Za P°sebno priznanje in srebrno plaketo Emone V slovesnosti v delovni organizaciji Emona Posavje
dvajset in trideset let skupne delovne dobe, ob koncu pa še posebna priznanja in srebrne ter bronaste plakete SOZD Emone.
Po slovesni podelitvi priz-nar\j, nagrad in plaket so nastopili še enkrat mladi kulturniki ter skupaj z delegati,
Prvomajska
priznanja
1985
V delovni organizaciji Emona Posavje Brežice so za prizadevno in vestno delo prej eh priznanje naslednji delavci:
TOZD TRGOVINA NA DEBELO
Marjan Klemenčič
Andrej Mešiček
TOZD TRGOVINA NA
DROBNO
Rozika Kostevc
Danica Kos
Mira Špiler
Dragica Deržič
Franc Smonkar
Anica Sotler
Goran Krošelj
Milena Vogrinc
Franc Žušteršič
Jožica Kene
TOZD GOSTINSTVO
Alojz Močnik
Jože Smrekar
•Manja Dirnbek
DELOVNA SKUPNOST
Breda Pavlov
Ljubica Novosele
Iskreno čestitamo!
jubilanti in nagrajenci zapeli znano in priljubljeno pesem - Jugoslavija.
LJUBLJANA, 10. maja -Dan pred otvoritvijo osrednjega ljubljanskega spomenika Poti spominov in tovarištva je bila v veliki dvorani Magistrata slovesnost, na kateri so izročili plakete Poti spominov in tovarištva.
Plakete je sprejelo 67 posameznikov, delovnih organizacij in skupnosti, ki so pri gradnji 34 kilometrov dolgega zelenega prstana okoli Ljubljane prispevali več, kot je bila njihova dolžnost.
O pomenu poti je uvodoma spregovoril Tone Florjančič, predsednik mestne konference SZDL. Med organizacijami je plaketo prejela tudi SOZD Emona, med posamezniki pa Borut Šnu-derl, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona.
Prav vsem, ki so veliko prispevali, da je spomenik ob 40-letnici osvoboditve in
zmage nad fašizmom nared, se je za njihova prizadevanja še posebej zahvalil Jože Ožbolt, predsednik odbora za izgradnjo Poti spominov in tovarištva pri mestni konferenci SZDL.
Omeniti moramo, da so temeljne in delovne organizacije Emone iz ljubljanskih občin in občine Domžale zbrale 2,896.592 dinaijev za ureditev poti, tozd Poljedel-stvo-govedoreja iz Domžal pa je namesto denaija prispevala potrebni hlevski gnoj za posaditev dreves ob poti. Če k navedenemu znesku prištejemo še vrednost opravljenega dela pri zasaditvi dreves, ki so ga opravili delavci Emone, neknj sto jih je sodelovalo, potem lahko mirno rečemo, da velja prispevek Emone več kot tri milijone sedemsto tisoč dinarjev.
Z. G.
MOKRIŠKI POSVET DIREKTORJEV NOTRANJE TRGOVINE
Šola za vsakdanjo rabo
(in pregled, česa nismo naredili)
MOKRICE, 24. in 25. aprila - Na dvodnevnem posve-tovalno-izobraževalnem srečanju Emoninih direktorjev notranje trgovine so si vodilni delavci s tega področja izmenjali izkušnje in se pogovorili o nadaljnjem delu, o najbolj aktualnih problemih ter hkrati naredili obračun lanskih dogovorov z enakega posvetovanja.
nega centra, Franc Pušenjak o sodobnih pogledih na organiziranost grosistične dejavnosti in dr. Saša Divjak ter Boža Javornik o informatiki za potrebe sodobnega poslovanja v trgovini.
Jože Pogačnik, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona za notranjo trgovino je v uvodu osvetlil nekatere ključne probleme (njegov govor objavljamo posebej) Peter Zule, direk-
Jože Pogačnik:
• Preteklo je 13. mesecev od našega prvega posvetovanja. To je precej in malo časa, kakor gledamo. Tudi tokrat med nami ni nekaj naših sodelavcev. Zakaj, je težko reči. Morda je posredi opravičilo ali izgovor, da mi tu krademo bogu čas in kolektivu denar. Ali
Za EMONO, kakor vso državo, tole je zdravilo pravo:
Manj besed, obljub, obtoževanja, več idej, zaupanja, garanja.'
tor notranje trgovine, Jožica Jovan, vodja je konkretno spregovoril o opravljenih nalogah plansko-anahtske službe SOZD in Slavica Crnkovič, vodja plansko-obračunske službe TOZD Trgovska hiša MM sta govorili o problemski analizi poslovanja trgovskih OZD v letu 84, Mitja Svetelj, direktor Interne banke, je govoril o finančno in investicijski politiki v naslednjem obdobju s posebnim oziroma na NT, Pavle Kogej je predaval o pospeševanju prodaje in praktičnem poskusu metode »brain storming« (agresivna prodna), Lucijan Fattori je govoril o politiki osebnih dohodkov s posebnim oziroma na nagrajevanje po delu, praktičen oris nagrajevanja v DO Emona Posavje pa je podal direktor Ivan Germovšek. Viljem Šrajer je govoril o primerjalni analizi nagrajevanja v DO E-Merkur, Anton Intihar o načrtu razvoja Blagov-
pa morda mislijo, da se od sodelavcev ne da ničesar več naučiti. Na to lahko mirno odgovorimo in dokažemo, da so nam prav naši lanski skupni zaključki iz prvega posvetovanja v Mor kricah dosedaj zagotovili 2 ali morda celo 3 S milijarde dinarjev novega dohodka.
O tem bo v nadaljevanju poročal direktor Peter Zule. Ob tem pa se je treba zavedati, da se nekdo, ki abstinira naše srečanje, sam izloča iz družbe, s čimer ni nikjer rečeno, da ga bo to okolje kadarkoli spet sprejelo v svoj krog.
Vemo, da ne bomo bolje delali in poslovali, če nas bodo k temu pozivale parole. Vendar, da nadaljujemo, kjer smo pred letom dni končali s kritičnim pogledom na preteklo obdobje, je pošteno, da ta kritičen način velja tudi za preteklo leto. V takratnih zaključkih se je pod št. 1 zahtevala notranje-
Popravki
V zadnji številki E-Infor-matorja nam je, kar se često dogaja, ponagajal tiskarski škrat in na straneh 6, 7, 8 in 9 preimenoval nekaj imen in priimkov nagrajencev in jubilantov.
Iz nekaterih tozdov in delovnih organizacij pa so nam dodatno takrat ko je bil naš časopis že v tisku, sporočili imena in priimke nagrajencev in jubilantov. Podatke, ki smo jih dobili po izidu glasila objavljamo, za napake tiskarskega škrata pa prosimo bralce, da nam oprostč.
Posebna priznanja in plakete SOZD Emona so prejeli:
SREBRNA
DO EMONA MERKUR Ljubljana
TOZD Maloprodaja Anton Ostrež
DO EMONA BLAGOVNI
CENTER
Ljubljana
TOZD Centromerkur Branko Pihlar BRONASTA DO EMONA ILIRIJA Ilirska Bistrica TOZD Grosist Štefanija Tomšič DO EMONA POSAVJE Brežice
TOZD Gostinstvo Zdenka Marčetič Deset, dvajset, trideset in petintrideset let zvestobe Jubilanti 10 let DO AGROEMONA TOZD Poijedelstvo-govedo-reja
Zudija Kahrimanovič DO KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
TOZD Slovenske gorice -Haloze
Ivan Kolebnik Jožefa Šeruga DO EMONA COMMERCE TOZD Globus Marjana Zupančič Drago Zupančič Tomislav Djordjevič'
DO EMONA RIBARSTVO Franci Legan DO BLAGOVNI CENTER Delovna skupnost Milan Zakrajšek DO EMONA MERKUR TOZD Centromerkur Erika Trampuž DO EMONA JESTVINA Ivanka Berdon DO ANGROPROMET TOZD Maloprodaja Angelina Rejič DO EMONA HOTELI TOZD Hotel Evropa Maks Hrovatič Martin Ojsteršek TOZD Hoteli Bernardin Ljubo Mavser DO EMONA GLOBTOUR Mirana Ravnič
Jubilanti 20 let
DO MESNA INDUSTRIJA
ZALOG
inž. Rado Tihelj
Rozka Žmavc
DO EMONA MERKUR
TOZD Centromerkur
Ciril Bele
DO JESTVINA
Bruno Carpenetti
DO EMONA MERKUR
TOZD Maloprodaja
Veronika Pirc
Jubilanti 30 let
DO AGROEMONA
TOZD Poljedelstvo-govedo-
reja
Štefan Gergek DO EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD Mizarstvo Ignac Krajnc
trgovinska služba z vidika organiziranosti skupne nabave in o organiziranju blagovnih tokov. Dalje, pod št. 2 organizirati sklepanje poslov z najpomembnejšimi poslovnimi partnerji Emone in tretjič oblikovanje liste A in B za blago in določitev skupnih poslovnh partnerjev in kot zadnja zadolžitev, pristop k organiziranju ustrezne marketinško-koor-dinacijsko komercialne službe in prihod SEP v sektor notranje trgovine.
Dalje je tudi res, da se je prehod SEP iz pravnofor-malnih in finančnih razlogov tako zavlekel, da posluje v sestavi notranje trgovine šele od 1. 1. t. 1. Tudi 4 meseci niso tako majhna doba, a moram priznati, da nekih bistvenih premikov oz. konceptov še nismo dosegli. V zvezi s tem je treba seveda povedati, da razmišljanje ali nam obstoječi kadri v Emoni res omogočajo zelo uspešno delo - najbrž ne, saj celo slovenska projekcija, ki omenja kadrovsko strukturo do leta 2000, predvideva med zaposlenimi le 14,3% kadrov z visoko ali višjo izobrazbo, v gospodarstvu pa 8,7%, kar je skrajno malo in za razvoj neobetavno. Še vedno preveč investiramo v zidove, stroje in šele na koncu v kadre. Kaj pa smo v Emoni napravili, da bi obstoječim kadrom omogočili uspešno delo? Že več let DO z velikim razumevanjem podpirajo šolanje lastnih poslovodij. Prav te dni diplomira 4. generacija poslovodij - do sedaj skupno
problematika naših delovnih organizacij le 27% iz tako imenovane »sistemske narave«, t. j. neenotnosti trga, deviz, razvitosti določenih območij, kooperacije ipd. Vseh ostalih 73% pa predvem iz notranjih slabosti gospodarskih organizacij - karovske slabosti, poslovne politike na starih konceptih ipd.
Med subjektivne slabosti naših gospodarskih organizacij bi lahko šteli relativno zastarelo poslovno-upravno organiziranost in strukturo, težnje po ohranitvi obstoječih poslovno-vodenih konceptov, ki nosijo s seboj: neznanje v sodobno - uprav-Ijalski znanosti in velikokrat težnji za napredovanjem manj izobraženih kadrov. Zastarela poslovno-uprav-Ijalska organizacija in struktura ekipe se več kot četrt stoletja niso dovolj obnavljale. Mladi ljudje so pod pritiskom inercije obstoječih avtoritet redko kdaj tako močni, da bi pričeli z novimi poslovno-upravljalskimi pristopi.
10 zapovedi za dobro poslovanje in vodenje
Če kupec tvoj bo gospodar, bo vse.lepo ti šlo v denar!
Dobra roba se res sama hvali, a prej znajdljivo kupcu jo predstavi!
Kar se hitro proda, je vredno zlata!
Bolje poceniti, kot obresti množiti!
Delavec naj sproti ve, kako v denar mu delo gre!
Dobra nagrada in lepa beseda ■ bolj polna bo dohodka skleda
P
V
Em ver ran za < obe Pre
Ni
bot
kov
itiai
ods
Zlil'
nek
ten
Slo
Ni
zai
iste
no(
13,
Več ljudi več ve, (če govoriti sme!)
Nikar vse sebi ne verjemi, od drugega idejo vzemi!
Dobra informacija je že pol odločanja!
Pogoj za uspeh je znanje, ne horuk, zato si vzemi večkrat čas za uk!
t?
5
Sla
6
(64,
d0r
bile
«1
Čeprav so tradicionalne poslovne strukture v preteklosti dokaj uspešno opravljale svoje naloge, danes težko sledijo sodobnim tržnim dogajanjem in hitremu znanstveno-tehničnemu razvoju. Sodobna poslovna organizacija zahteva kreativnost, iznajdljivost vsakega posameznika h kolektivnemu uspehu gospodarskih organizacij, nadzor in primerno napredovanje na temelju doseženih rezulta-
rye v E-notranjem transportu pri manipulacijah z blagom, pri razkladanju, skladiščenju in nakladanju.
Ne strinjam se, da si Emona ne more privoščiti hitrejšega razvoja, ker za to
nja po delu, tudi napn nja in napredka in razv
ne bo. Težko dojema^ stvarnost, preveč vztraja"'' pri dosedanjem načinu spodaijenja, to pa nas 9

bolj potiska v vedno veti' :
Kdor vpliva obresti ne pozna, naj se s »štacuno« ne peča!
Prav gotovo se dobro spominjate, da sta nam prvič izrekla dobrodošlico brežiški župan in direktor Čateških term Vlado Deržič. Zaradi izrednih delovnih pogojev, ambienta in ljubeznivosti kolektiva, ki je del Emone, smo se odločili, da ta graščina postane naš tradicionalni center izobraževanja in posvetovanj. Gotovo bi bilo nesmiselno govoriti, da je bilo 1. posvetovanje prelomnica v našem delu. Ta beseda zveni kot fraza. Res pa je, da se je mnogo več spremenilo, kakor se nam na prvi pogled dozdeva. Že pri sestavljanju programa za tokratno posvetovanje se je prikazala cela vrsta stvari, ki jih je bilo potrebno spremeniti. Oprli smo se predvsem na lastno znanje in šele nato na zunanje sodelavce. Upam, da bodo naši gostje to odločitev oziroma izjavo sprejeli pravilno in dobronamerno in nam pomagali pri razreševanju problemov, ki nas tarejo.
nimamo materialnih možnosti. Trdim, da mi imamo možnosti za hitrejši razvoj. To ni demagoško rečeno. Naši Emonci znajo delati, so ustvarjalni in kreativni, le to energijo jim je treba sprostiti, ne pa jo zavirati, kot delamo sedaj. Zaradi pogojev nagrajevanja je ta energija neuporabna. Že 10 let obstaja le parola o nagrajevanju po delu. Zaradi tega se ne more uveljaviti niti interni način nagrajevanja in stimuliranja dobrega dela, kajti širši okviri ne dovoljujejo, da bi se ti vzvodi sprostili. Dokler ne bo dejanskega nagrajeva-
povprečje. Vse to je tak* |tii kakor bi bila sedanjost ne* je v zraku med preteklost in prihodnostjo - vendar r
IV
%
stv,
N
0

h
Ul
bomo morali ohraniti jasi* w ] cijo
misli, jasno koncepcij- ... jasno vizijo poti, ki se nai* vj odpira. Zato lahko rečetfj Je Moj bog, v kako fantasti* )or nem času živimo!« Ali najjfUi je po godu ali ne, name5'; vprašanja, kdo bo kaj del?*
kdo bo kaj delal jutri.
• e •
V prihodnji številki boi" ^ objavili izvlečke drugih f ’ vornikov.
160+70. Način Emoninega šolanja kadrov pridobiva vse večji ugled v celotni Sloveniji tudi med prosvetnimi delavci in bi to bilo tudi brez njihove pomoči težko izvedljivo.
Sedaj je od nas odvisno, kako bomo uporabili te kadre in njihovo znanje. Mislim pa, da smo v izobraževanju napravili šele prve korake. Imamo že dovolj dobro preizkušen sistem izobraževanja kadrov od vajenca - pomočnika, prodajalca - poslovodje, od tu naprej pa nič ali skoraj nič. Stojimo' pred nalogo, kako odpreti možnost poti napredovanja od vajenca do predsednika SOZD-a. Seveda za takšno izobraževanje ni možno napisati splošno veljavnega recepta, temeljiti pa mora na znanju skupine ljudi, ki bi znala brez predsodkov ta problem metodično rešiti.
Morda kdo izmed vas razmišlja, da je pri nas v času »sedmih suhih krav« nesmiselno tako razmišljati, a moram z vso odgovornostjo reči, da se moti in to utemeljujem še z naslednjim: Dejstvo je, da se temeljne opredelitve - na podlagi enotne strategije Emone ne uresničujejo dovolj. Pri tem se zelo radi sklicujemo na ovire, ki so v politiki.
Znanstvena primerjava 5 tujih podjetih in enakih 5 naših je pokazala, da izvira
tov in kar je najpomembnejše, resnično nagrajevanje po delu.
LIKVIDACIJA TOZD EMONINE RESTAVRACIJE V OSREDNJEM SLOVENSKEM KULTURNEM DOMU
• strah pred spremembami - udobno ostati na starem, za ceno jutrišnjega poslovnega uspeha. Temu botruje tudi splošna pragmatična psihoza naravnana na kratkoročno preživetje, nepripravljenost na radikalnejše razvojne spremembe, saj le-te prinašajo s seboj tudi boleče socialne pretrese.
»Cankar« brez gostilne
Zaradi tega je osnovno vprašanje, zakaj notranja trgovina E še vedno ni dovolj zainteresirana za določene
Le vsi kot eden -in brez kart pod mizo, prebrodili bomo krizo!
rešitve: Zreče, Litija, Maribor, ČmomČlj ipd.
Čas je zlato!
V ilustracijo povejmo, da en delavec ob uporabi palet-nih enot in premičnega motornega dvigalnika v eni uri brez naprezanja preloži okrog 2,3 tone tovora, medtem ko bi ga ročno le 420 kg. In še, paletizirano blago je možno spraviti v vagon, ki sprejme težo 10 ton v 20 min. Ali devetkrat hitreje, kakor bi ga po starem zmoglo v povprečju naložiti 12-15 težakov. Primer je sta-
LJUBLJANA, 16. aprila -Navkljub prizadevanjem sanacijskega odbora, ki se je dve leti trudil, da bi rešil restavracijo v Cankarjevem domu iz stalnih izgub in da bi ji našel novo vsebino dela, so bila vsa prizadevanja zaman, zato se je DO organizacija Emona hoteli odločila za skrajni poseg - redno likvidacijo TOZD. Lani se je namreč izguba restavracije CD povzpela na 1,6 S milijarde dinarjev, letošnja pa bi znala biti še bistveno višja.
Ker je bila spričo vsega tega ogrožena socialna varnost 30 zaposlenih delavcev in ne nazadnje družbena lastnina, je prišlo do zaprtja tega sicer reprezentativnega lokala sredi Ljubljane z letošnjim 1. majem.
Izvirni greh za to, da restavracija od vsega začetka ni mogla splavati, je bržčas v načinu financiranja, ekipi, ki je sprejela izjemno zahtevno delo (celodnevno in nočno delo z velikimi presledki), nesposobnost organizatorjev, da bi se znašli v tako zahtevnem gostinskem lokalu, (ne smemo pozabiti,
le
ve<
da je Cankarjeva restavra6! \lj ja lani dobila priznanje tu" stični nagelj) in izredno v’ šokih vzdrževalnih stroški" ki so praktično ukinili to ~ stavracijo. Vzrokov je se'* da še več.
Vodstvo Cankarjevega "j ma meni, da leži osno'"' razlog za neuspeh restaV^ c (je v CD v dejstvu, da bila največkrat odprta zvečer in ponoči, s čimer mogla akumulirati dovolj K svoj obstoj. Zakaj? Lani r po podatkih CD restavrafU plačala 6,7 milijona dinari"« kar naj bi pomenilo, ", vzdrževalni stroški le n*"
pomenili glavnine primanijj.
Ijaja od 16 milijonov narjev.	^
Restavracija je zdaj zap1^, Kdo jo bo prevzel? Cank»\ jev dom ne more biti bjj reprezentativne restavraeti Bo mesto priskočilo na i moč, kakor je v navadi ® god po svetu, ali bomo zn' najti boljšega gostinski organizatorja, ki bo usPf najti novo rentabilno in binsko bogatejše celodn" no poslovanje?	^
se danes zastavlja vprašani6 kj
fo(
'ot
Mt
Jv
bo
s
N
ble
655
b*
‘Ut
1 EMONA HOTELI POROČAJO
Poslovni rezultati v prvem trimesečju
r,y delovni organizaciji «nona hoteli je bilo v pr-,™esečju letos realizi-152.027 nočitev, kar je tiM ?.st°tke več kot v tem DrM°bJU 'anL Povečal se je teKSem tu"stični promet S£-?ostov> ki so v naših ^hopravih za 12 odstot-ZV,eč nočitev kot lani. Do-ffi* nočitev je bilo za 1 ulitek več. Doseženi re-neifvi 80 v Emona hotelih
tem ^ boljši, kot so bili v
Sim. ... °bju zabeleženi v tuiit,eniJ1’ ^jor 80 se nočitve za n gostov sicer povečale isi-/ odstotkov, vendar se je itaw<.asno zmanjšalo število
l3odesIotkov.aČih g0St°V M
lovZLStd?nost Emone hotečih iLbl a v Prvih treh mese-bo,i etos 4?.5 odstotna. Nnj-Slavl.50 bili zasedeni hotel TerLUa v Mariboru (75,8%), hot^e l, Čatežu (65,6%) in
Slon
v Ljubljani
®4,4%).
don?Z?,eije med nočitvami
bilo7n-QA-n tujih gostov je vj ‘uw m se je v primeija-Prejšnjim letom, ko je
bilo to razmerje 72:28, izbolj-šalo^v korist tujih gostov.
V celotni delovni organizaciji je bil dosežen direktni devizni priliv v višini 83 milijonov din, kasiranih pa je bilo tudi za 26,5 milijonov din dinarskih čekov Narodne banke Jugoslavije.
Zaradi novega zakona o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka so v letošnjem letu ekonomske kategorije slabo primerljive z doseženimi v lanskem letu. Vse temeljne organizacije v okviru DD Emona hoteli so v prvih treh mesecih letos dosegle 751.825 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 70 odstotkov več kot v tem obdobju lani. Tako je bilo realiziranega 18 odstotkov letno planiranega celotnega prihodka. Četrtino plana celotnega prihodka so že dosegli v hotelu Slon (25%), Sla-vija (28%), Evropa (25%) in Grand hotel Union (28%), manj kot četrtino pa v obmorskih hotelih Riviera in Bernardin, kjer v tem izven-sezonskem obdobju vedno ustvarijo proporcionalno
manjši del plana celotnega prihodka. Najslabše se je odrezal TOZD Restavracija Cankarjev dom, kjer so v tem, za njih »sezonskem« obdobju, realizirali le 20 odstotkov letno planiranega celotnega prihodka.
Porabljena sredstva so se zaradi dodatnih stroškov, ki so se včasih krili iz dohodka, sednj pa so zajeti med poslovne stroške, močno povečala in so rasla hitreje kot celotni prihodek. Realno, brez teh dodatnih stroškov, so se povečala za 78 odstotkov, kar je v veliki meri posledica visoke rasti cen, ki so se v tem obdobju povečala za škorcu 72 odstotkov.
Zaradi vseh omenjenih sprememb, ki jih je prinesel nov zakon, tudi dohodek, ki se je povečal za 20 odstotkov ni primerljiv z ustvarjenim v istem obdobju lani.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega je v delovni organizaciji Emona hoteli v prvem tromesečju letos znašal 33.788 din, kar je za 77 odstotkov več, kot v primerjanem lanskem obdobju. Ta
osebni dohodek je približno enak poprečju v gostinski panogi in za 12,5 odstotkov nižji kot je bil v tem obdobju dosežen v gospodarstvu Slovenije.
V poslovni sklad so letos izločili v hotelih Slon, Slavi-ja in Grand hotelu Union skupaj 14.177 tisoč din, kar je za 86 odstotkov več kot v tem obdobu lani, z izgubo ki znaša skupaj 213.156 tisoč din pa so tromesečje zaključili v Restavraciji Cankarjev dom, Termah Čatež ter por-torških hotelih Bernardin in Riviera.
Čeprav je izguba v teh temeljnih organizacijah v glavnem sezonskega značaja, se bomo morali delavci v delovni organizaciji Emona hoteli v letošnjem letu še posebej potruditi, da bomo dosegli zastavljene cilje - ti pa so: doseči 982.552 nočitev, 905.166 tisoč din direktnega deviznega priliva, 4,228.932 tisoč din celotnega prihodka in 634.993 tisoč din akumulacija.
Ana Zalar
Našim gostom ne bo dolgčas
č Itvu tUrističnem gospodar- jemo, da bo direktni devizni 'je stvo dolgo znano dej- priliv večji za 14% kot leto iti ' ima največ možno- poprej, st« 8 Pridobivanje gostov ti-
NvfemZ,aCJja’ kAUim uUdi
tadi « “Sto, s čimer bi se q y času oddiha ukvarjali, ta. IV‘jcno povpraševanje k ^stično ponudbo v na-L hotelih se na tržišču po v, ti, poletnem rekordnem le-!• LJ^daljuje tudi v letoš-
*	R h* ebu" 2 namenom, da
#	L 0celom v DO Emona ho-jtto °slal° čim več dohodka J L^o*?.poreditev, je potrebno
v, , 1 vse napore k obogatili: ^ pVenpenzionske ponudit' ?onurirKuvel^vjtvii noyiteV
it i^nuabi za letošnjo turisti-
Sezono.
t v ij°dna turistična sezona |č' Cu 1984, ki se kaže v re-tofjPem številu gostov in V in nespremenjene • kapacitete -nam na-latrt3'0’ da za leto 1985 ne fWuiemo povečanja fizi-b0 =a obsega prodaje. Zato ^fslovna politika še in-LiiVlleje usmeijena v iz-H^sanje kvalitete storitev,
*lie h ponudbo, poveča-v^^viznega priliva, v po-jtojT^e izvenpenzionske po-tltiv6 ter v nadaljnji razvoj 6» PPega in enotnega nasto-‘	3 domačem in tujem
V letu 1984 pričeto akcijo, da naši hoteli niso le bival-no-spalna naselja, bomo tudi v bodoče nadaljevali ter organizirali različne prireditve in dogajanja. Za dosego čim višjega prometa bomo odprli nova prodajna mesta z gostinskimi storitvami ter za 5% povečali fizični obseg izvenpenzionske potrošnje.
Po posameznih hotelih bodo organizirane naslednje akcije:
■	v hotelu SLON bodo aktivno sodelovali pri vseh prireditvah, ki se bodo odvijale v samem mestu,
■	v hotelu SLAVIJA bodo v poletnih mesecih (julij--avgust) odprli v »Totem baru« disco club, da bi letake popestrili nočno življenje v Mariboru
■	v hotelu EVROPA imajo v mesecu juniju organizirano v dopoldanskem času koncertno glasbo ob nede-
izvenpenzionsko ponudbo, iz česar sledi, da pokrivajo EMONA HOTELI v pretežnem delu ponudbo v Porto-' rožu.
Kaj bo novega v hotelih Bernardina, objavljamo v tej številki v posebnem prispevku.
Tudi v hotelu RIVIERA
bo nekaj novosti. Lokala JURČEK in nova discoteka GET 27 bosta imela ob standardni glasbi tudi 3 dni na teden posebne programe. Vsi ti programi, ki niso sezonskega značaja, so v sodelovanju z ljubljansko disco-teko VALENTINO. Na terasi hotela Slovenija igra že klasičen ansambel za starejše goste. V sodelovanju s hoteli Bernardin bodo tudi v tej hotelski hiši folklorni na-
■ ŠPORT IN REKREACIJA UFOS 85 I.
Bron za kegljače
a____	Vsaj na športnem področ-
jjah, pred hotelom in na vrtu ju pogosto tudi izven raznih
ha
>.
J
boj leto 1985 planiramo, da 1 n° v naših hotelih dose-

e n"« uaz nočitev, od tega . 'u°l tujih in se bistveno
^ai1Preminja v primerjavi z ; 4,?lranim v letu 1984. t ti,fUb temu, da v letu 1985
predvidevamo bistveno lUjih nočitev, pa načrtu-
(Pivovarna Laško), posebno ponudbo za goste hotela, ki se udeležujejo sejma v septembru, podaljšan obratovalni čas restavracije, dneve narodnih jedi: madžarske narodne in istrske kuhinje v oktobru in novembru.
- Za oba naša obmorska hotela lahko trdimo, da imata v letošnjem letu pestrejšo
občinskih ali ligaških trim tekmovanj pride do srečanj med ekipami iz različnih SOZD, celo drugih občin pa tudi različnih delovnih področij. Eno takih je bilo pred dnevi v kegljanju na kegljišču KS Stadion na Staničevi, ki so se ga udeležile ekipe kegljačev organizatorja Iskra Veze TOZD Feri ti ter nadalje Iskra Veze
stopi in nastopi poljskih baletnih grup.
V hotelu UNION so pripravili za popestritev ponudbe že standardne mesečne ponudbe v kletni restavraciji (mesec kunčjih jedi, gosjih jedi, ribjih jedi, mesec divjačine, malancan, belušev, kolin, srbska kuhinja).
Turistično ponudbo 1985 bodo v TERMAH ČATEŽ popestrili na ta način, da bodo organizirali za svoje goste več kulturno-zabavnih prireditev, izletov, piknikov ter drugih prireditev. V glavni sezoni bodo povečali čas igranja redne glasbe v restavraciji.
Upamo, da s tako popestreno ponudbo gostom v naših hotelih ne bo dolgčas.
Sadko Mezgec
Izložbe Maximarketa v Ljubljani so vedno privlačne za oko — domiselne, enostavne in sodobne, zato tudi nagrajene.
Priznanje aranžerjem Maximarke ta
* Kot vsako leto, so tudi letos na Magistratu v Ljubljani podelili štirim trgovskim hišam priznanje za najbolj urejene izložbe v preteklem letu 1984. Aranžerji naše največje trgovske hiše v Ljubljani - Maximarketu so lahko ponosni. Že tretjič po vrsti so dobili to priznanje, ki ga daje Mestni komite za prehrano, trgovino, gostinstvo in turizem.
Priznanje je na skromni slovesnosti na Magistratu izročil predstavnikom ljubljanske Modne hiše, prodajalni ONA-ON iz Šubičeve in Ko-to ter Emo-ninega Maximarketa Albin Vengust, predsednik skupščine občine Ljubljana-Center.
Aranžerskim delavcem Maximarketa iskreno čestitamo!	M. Kafol
■ NOVE OBLIKE PRIZNANJ IN NAGRAD
Ema Marks - delavka leta v Bernardine
BERNARDIN, 16. maja -Že v prejšnji številki našega glasila smo zabeležili, da je delavski svet tozda Hoteli Bernardin sprejel pravilnik o podeljevanju naziva - delavec meseca, delavec leta in oddelek leta.
Dva delavca leta v Bemar-dinu, Marijo Lazar in Miroslava Krigla smo že predstavili našim bralcem. Danes pa vam predstavljamo Emo Marks.
TOZD Orodjarna, Emona Hoteli TOZD Grand hotel Union in Mercator-Sadje zelenjava. Športno srečanje je izzvenelo v izredno tekmovalnem in tovariškem vzdušju, doseženi so bili za »sindikalne tekme« kar dobri rezultati, zmagovalec pa je prejel ličen lesen prehodni pokal. Rezultati srečanja sicer niso bili najpomembnejši, ker pa je bil namen srečanja tudi tekmovanje naj jih zapišemo:
Najuspešnejši so bili tekmovalci ekipe organizatorja, ki so podrli 1120 kegljev (tekmovalo je šest tekmovalcev s 50 meti mešano), drugi so bili tekmovalci Mercator-Sadje zelenjava s 1032 podrtimi keglji, tretji Grand Hotel Union z 937 keglji in četrti Iskra Orodjarna z 920 podrtimi keglji.
Med posamezniki je bil najboljši z 203 podrtimi keglji Štefan Šestak (Iskra Feri-ti) drugi Miro Vaupotič (Mercator-Sadje zelenjava) s 196 keglji, tretji Mohor Svoljšak (Grand Hotel Union) s 195 keglji (ter manj praznimi meti) in četrti z istim številom kegljev Milan Markovič (Iskra Feriti).
Tekmovalci in navijači, ki so se zbrali v velikem številu, so si bili edini - še si želimo takih srečanj, zato so se dogovorili, da podobno tekmovanje jeseni pripravijo organizatoiji iz Mercator-Sadje zelenjava.
M. Vaupotič
Ema Marks, kvalificirana natakarica streže v restavraciji Grand hotela Emona. V hotelih Bernardin dela že od samega začetka, od otvoritve leta 1976 dalje. Najprej je delala v bistroju Park, zatem v Taverni, pa v restavraciji Majolka, nato v slaščičarni Eskimo ter v Grillu.
Danes je še kvalificirana natakarica, čez štiri dni pa bo imela v žepu, o tem smo prepričani, že visoko kvalifikacijo oziroma naziv - natakar specialist. Končala je namreč drugi semester Gostinske šole v Opatiji, ki ji daje V. stopnjo izobrazbe gostin-
ske stroke. Pred njo je le še končni izpit.
»Doma sem iz Šentilja na meji z Avstrijo. Svoj poklic delam s srcem, saj sem se kot mlada deklica odločila za ta poklic. Šolala sem se v mariborski Astoriji. V gostinstvu delam že 22 let in sem prepričana, da če bi se še enkrat rodila, bi se ponovno odločila za gostinstvo. Tako bi ravnala kljub temu, da se z zaslužkom gostinci ne moremo ravno pohvaliti. Če je človek skromen in nima prevelikih zahtev še nekako gre. Hčerka mi je danes diplomirala na pedagoški akademiji V Mariboru, jaz pa študiram malce bolj kasno,« je s smehom povedala Ema.
Da velja Ema v Bernardi-nu za natakarico, ki dosega najboljši promet, je povedal Ivan Silič, direktor hotelov Bernardin. Pri gostih je priljubljena in njena izjava, da dela s srcem, ni iz trte zvita.
»Priznanje delavca leta me je presenetilo, ker ga nisem pričakovala. Tako je pač odločila komisija,« meni Ema.
»Hvaležna pa sem, to zapišite, direktoiju in strokovnemu kolegiju, da so me poslali na šolanje za pridobitev višje kvalifikacije. V dveh semestrih, ki so trajali po 4 mesecem, sem -se veliko naučila. Razen strokovnosti sem pridobila tudi pri znanju tiyih jezikov - angleščine in nemščine. Pregovor, da nikoli ni prepozno, drži. Tako menim jaz osebno in mislim, da se z menoj strinja tudi 20 drugih, ki so bili na dopolnilnem šolanju v Opatiji,« je povedala Ema Marks.
Z. G.
U
emona hoteli
■ POSTANI ČLAN BVP KLUBA UPOKOJENCEV
Poročilo blagajne vzajemne pomoči za leto 1984
Blagajna vzajemne pomoči pri Klubu upokojencev SOZD EMONA je humana solidarnostna organizacija, ki pomaga svojcem umrlih članov z medsebojnim zbiranjem finančnih prispevkov.
Na dan 31. 12. 1984 je štela Blagajna vzajemne pomoči 918 članov. V letu 1984 je na novo pristopilo v BVP 70 upokojencev, a ker jih je med letom umrlo 39 je bil dejanski porast članov na-pram letu 1983 samo 23 članov, ker je 8 članov tudi izstopilo.
Tudi v letu 1984 je BVP pomagala z izplačili finančne pomoči 37 umrlim članom. Umrlo je sicer 39 članov, vendar svojcem, dveh umrlih članov BVP ni izplačala posmrtnine, ker sta umrla pred iztekom karenč-ne dobe, ki taja po »Pravilniku BVP« 6 mesecev po vplačilu vpisnine.
V letu 1984 se je izplačevala posmrtnina v višini din 12,00 od vsakega člana BVP, a v letu 1985 se je ta prispe-
vek po sklepu plenuma KU Emona povišal na din 15,00. To pomoč svojcem umrlih članov blagajna BVP izplačuje takoj po predložitvi izpiska iz matične knjige umrlih iz svojih sredstev, katera se formirajo iz vpisnine (din 200,00), od obresti in vloge v Interni banki Emone in od raznih dotacij. To medletno kreditiranje traja vse do novega leta, oziroma do vseh plačil članskih prispevkov, za katere prejmejo člani BVP položnice takoj po no-vehn letu. Večina članov svoje obveznosti poravna v prvih mesecih leta, nekaj pa se jih vleče kar do konca leta in to še celo kljub večkratnemu opominjanju.
Za nemoteno poslovanje Blagajne vzajemne pomoči oziroma za tekoče izplačevanje pomoči rabi BVP večjo vsoto lastnega denaija. S povečanjem prispevka od 10,00 na 15,00, se nam na ta način povečuje potreba po večjih lastnih sredstvih. V slučaju, da v enem letu
umre 40 članov, rabimo za izplačilo pomoči svojcem že cca 600.000,00 lastnih sredstev za premostitev.
Da lastna sredstva BVP z inflacijo" niso preveč prizadeta in razvrednotena, se BVP poslužuje tudi trome-sečnih vezav razpoložljivih lastnih sredstev v banki.
Blagajna vzajemne pomoči nima nobenih izdatkov in so vsa sredstva - denarna vplačila uporabljena izključno za izplačila posmrtnin.
KU SOZD Emona šteje danes že cca 1800 članov, BVP pa šteje skupno z zakonskimi tovariši samo 918 članov. Zato vabimo vse na
novo upokojene člane-upo-kojence, da se istočasno, ko se včlanijo v Klub upokojencev Emona, včlanijo tudi v Blagajno vagemne pomoči. Z večjim številom članov je tudi vsakokratna pomoč svojcem umrlega člana večja.
Včlanjevanje upokojencev v BVP je zadovoljivo v Ljubljani in pri poverjeništvu v Brežicah, v ostalih poverjeništvih je agitacija za včlanjevanje v • BVP premajhna.
Apeliramo na prizadeta poverjeništva, da temu posvetijo več pozornosti.
Boža Dovjak
■ OB DNEVU EMONE
Upokojenci zapeli v Cankarjevem domu
■ E-IZOBRAŽEVANJE
Diplomanti četrte generacije
Na slovesni prireditvi v hotelu Slon je na predvečer dneva zmage trideset emonskih trgovinskih delavcev, ki so se izobraževali ob delu, prejelo diplome pete zahtevnostne stopnje ekonomske usmeritve.
Zdaj lahko govorimo že o tradiciji emonske poslovodske šole, saj je tokrat prejela diplome četrta generacija šolajočih se Emoncev. Diplomantom sta čestitala ravnateljica Srednje šole za trgovinsko dejavnost Jožica Metelko-Zupančič in predsednik PO SOZD Emone Borut Šnuderl. Slovesnosti so se poleg naših vodilnih delavcev iz trgovinskih OZD udeležili tudi profesorji iz šole in emonski predavatelji.
Na tem zanimivem in predvsem prijetnem srečanju »šole in združenega dela« smo se spomnili, kako smo pred štirimi leti Emona in tedanji Šolski center za blagovni promet iz Ljubljane z velikim strahom in nezaupanjem začeli uresničevati pravilnik o minimalni izobrazbi oseb, ki delajo v
blagovnem prometu (izdal ga je republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve), da bi po novem, drugačnem, skrajšanem, pa vendar verificiranem vzgoj-noizobraževalnem programu šolali in izšolali naše poslovodje. Da bi jih poslali na redno izobraževanje v šolo (dve do tri leta), skoraj pomisliti nismo smeli.
Sedaj lahko rečemo, da nam je uspelo. Prva generacija je dala 35 diplomantov, druga 36, tretja - oddelek je bil v Brežicah - kar 53, v zadnji generaciji je bilo uspešnih 30 slušateljev.
Predavanja trenutno obiskujejo še Emonci v Kopru in Ljubljani.
Da, oddelki Emone so postali odmevni, dobili so svoje mesto, svoj pomen in vrednost.
Želimo si lahko le, da šolanja lastnih trgovinskih delavcev ne bi prekinjali in bi skupaj s šolskimi in emonskimi predavatelji v tako organiziranih oddelkih kot doslej gradili na področju izobraževanja svoj image, pa tudi svojo doktrino.
Vesna Raztresen
■ EMONA INŽENIRING PRODIRA V TUNIS
Tri farme kokoši
LJUBLJANA, 7. maja - V okviru najnovejših oblik sodelovanja, kijih gojimo s Tunizijo, in sicer v veliki meri po zaslugi bratov Chatty, ki so študirali v Jugoslaviji, smo z njihovo firmo sklenili tri pogodbe za gradnjo kurjih farm, in sicer v skupni vrednosti okoli 4 milijone dolarjev,« pravi direktor DO E-inženiring Miha Berčič.
Firma Chatty je dolgoletni dober poslovni partner E-Commerca, kije od nas kupoval konzumna in valilna jajca. Po prvi pogodbi se je E-inženiring obvezal za gradnjo šestih objektov za kure nesnice, z drugo za gradnjo 30 objektov za stare starše (valilna jajca) in s tretjo pogodbo za dobavo tehnološke opreme za farmo kokoši nesnic, za konzumna jajca.
Kar zadeva realizacijo projektov v Tuniziji, gre za tri projekte, in sicer pri prvem za 6 objektov, pri drugem za 30 objektov, tretji predstavlja oblikovanje jugoslovansko-tunizijsko mešano družbo, in pri četrtem za 12 objektov.
N. I.
Dan Emone smo tudi letos svečano proslavili v Domu Ivana Cnakarja. Za upokojence je bil to izjemen dan -nastopil je mešani pevski zbor Kluba upokojencev Emona.
Že lani smo se ponudili za sodelovanje, vendar smo morali čakati do letos... Morda je bilo celo tako bolje, saj smo med tem že nekajkrat nastopili in to celo javno in na srečanju upokojencev osvojili prvo mesto! Začetne zadrege smo tako preboleli in naši pevci so dobili pogum.
Ko smo dobili povabilo za letošnji nastop, smo se zbrali in sklenili, da se bomo temeljito pripravili. Res smo vadili, tudi dvakrat tedensko, dopoldne in popoldne, po skupinah in skupno. Menda se je to pri nastopu poznalo...
Izbira pesmi je bila primerna za praznik: Uvodna Zdravo, zdravo, Mihelčičeva Slovenska pesem, Gobčeva Pozdravna pesem, Kemja-
kova Rož, Podjuna, Žila, narodna Plovi, plovi in Ulago-va Prvomajska, je bila zelo primerna za slavje in za predstavitev zbora.
Namerno ne bi hvalili petja, saj je bila dvorana polna in vsi so slišali in lahko ocenili petje. Med sodelujočimi pri programu je bil tudi prof. dr. Cvetko. Seveda smo ga, kot znapo avtoriteto, naprosili za mnenje o naših pevcih in petju. Povedal je, da so bili disciplinirani, uglašenih glasov in da so v kratkem času obstoja in vaje pokazali lep uspeh. To je gotovo velika vzpodbudna beseda za nadaljnje delo naših pevcev.
Tudi naši pevci se sedaj, ko jih že poznate, ponudijo za interne nastope po naših delovnih organizacijah.
V načrtu pa je že nastop in koncert septembra letos v Crikvenici v našem domu in na veliki turistični prireditvi Ribarski teden,
Edo Uratnik
■ PRED ZAČETKOM GLAVNE TURISTIČNE SEZONE
Bernardin razširja svojo ponudba
PORTOROŽ, 16. maja - V Bemardinu so letos povsem prenovili lokal Kapitanovo kabino in Jahting klub (2 S milijarde din), razširili in sodobno opremili kuhinjo itd. Penzionski gostje bodo letos zares deležni ribjih specialitet (80 sedežev). 25. maja, ob srečanju članov ADAC kluba, so naštete novosti zaživele.
Naslednje novosti predstavljajo razširitev restavracije Pristan, s čimer je Bernardin pridobil 250 sedežev (zajtrki in večeije), postrežba na prostem. Ob koncu maja Bernardin odpira Grili Emono pod grand hotelom Emona - odprta kuhinja s pergulo za goste s polnim penzionom, ki bodo v pripeki takoj s plaže lahko pohiteli na kosilo v senci. In: boni za kosilo kjerkoli v okviru bernardinskih restavracij, kar pomeni zelo široko razvejano ponudbo.
Razen tega Bernardin pripravlja širšo glasbeno ponudbo od klasične do zabavne in narodne glasbe v svojih lokalih, kot so Grili, Ma-jolika, Kapitanova kabina,
Bistro in Snack bar. Od 15. julija do 15. septembra bo Benrardin poln glasbenih večerov in raznih prireditev, in sicer bodo nastopali vsi od slovenskih narodnih ansamblov do ansamblov modeme glasbe. V grand hotelu Emona bo igrala pianistka.
Povsem novo je, da bo v laguni Bernardina od 15. junija do 15. septembra - kadar bo vreme - vsako soboto izmenično po ena prireditev: ribja tržnica ali grill festival.
Prva: tisoč dvesto sedežev - klopi in mize, 5 žarov, 80 različnih jedi na žaru. Folklorni ansambel z Reke. Naslednji sobotni program: ribja tržnica: ladja pripelje sveže ribe. Vsak gost si izbere svojo. V laguni jih čistijo, vsak gost si jo prinese do žara in si jo speče. Igra dalmatinska klapa. Čas: od osme do 24. polnočne ure. Lanski tovrstni poskus je bil izjemno uspešen.
Za folkloro je 70 S milijonov prispevala obalno-kra-ška poslovna turistična skupnost.	E-inf.
Blagajna vzajemne pomoči
Lani več kot 70 milijonov din posojil
Blagajna vzajemne pomoči je v letu 1984 uspešno poslovala. Vloge so od začetnih 28.301.260, - din na 39.661.635, - din na koncu leta. V letu 1984 je bilo vplačanih 12.898.188,	- din vlog, izplačanih
3.395.775, - din vlog ob odhodih delavcev. Po sporazumu je bilo dovolj lastnih sreds'tev za 5% pripis k vlogam v višini 1.857.962, — din.
Prosilci so dobili posojila v višini 240% na lastne vloge. 2411 prosilcem je bilo odobreno 70.513.563, -din posojil.
Blagajna pokriva stroške za svoje poslovanje iz vplačanih obresti. Iz teh sredstev izplačuje po Sporazumu tudi pomoč ob rojstvu, smrti in ob odhodu v pokoj.
Bilanca stanja na dah 31. 12. 1984.
Aktiva	Pasiva
vloge	39.661.635
lastna sredstva	726.285.85
posojila dana članom 35.078.195	
banka	5.215.832,50 blagajna	93.893,35	
40.387.920,85	40.387.920.85
Iz skromnih začetkov so se v letih obstoja blagih ne nabrala znatna sredstva. Člani dobijp iz teh sredstev gotovinska posojila z nizko obrestno mero. Ta vrsta solidarnosti in enostavna pot, do gotovinskega posojila je velikega pomena v sedanjem času, saj Je že marsikateremu članu pomagala takrat, ko je pomoč najbolj potreboval.
Vabimo vse delavce SOZD Emona, ki še niso člani BVP, da se včlanijo ter pristopijo k tgj obliki varčevanja v korist sebi in drugim članom SOZD Emona.
Tilka Frelih
SOZD EMONA LJUBLJANA Ljubljana, Šmartinska c. 130 in
SREDNJA ŠOLA ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST
Ljubljana, Poljanska c. 28 a
objavljata
RAZPIS
za vpis v poslovodsko šolo - Srednja šola za trgovinsko dejavnost, smer trgovinski poslovodja - za šolsko leto 1985/86, oddelek v EMONI.
VZGOJNOIZOBRAZEVALNI
PROGRAM
-	je verificiran
-	V. stopnja zahtevnosti ekonomske usmeritve
-	predvidenih 480 pedagoških ur (12 mesecev) do sedaj 850 pedagoških ur)
-	predavanja v Emonki, dvakrat na teden v tuf' nusu
-	je namenjen vsem, ki si morajo ali želijo pridobi-
ti naziv trgovinskega poslovodja ali komercialnega tehnika	,
-	seminarska oblika izobraževanja
-	urniki in predavanja prilagojena izobraževan)11 ob delu
-	začetek šolanja: 15. oktobra 1985 v prostorih male sejne sobe v Emonki, Ljubljana, Šmartinska c. 130/1.
POGOJI ZA VPIS SO NASLEDNJI
-	uspešno končana poklicna šola, IV. stopnja, obvezna je ocena iz tujega jezika
-	dve leti delovnih izkušenj pri trgovskih ali komercialnih delih in nalogah
-	delavec mora biti redno zaposlen v eni izmed emonskih OZD. Vsi,.ki se boste odločili, da se boste izobraževali ob delu v oddelku Emona, se najh evidentno prijavite pisno, po telefonu ali osebno d
15. junija 1985 na naslov:
-	SOZD EMONA, Kadrovsko-organizacijska služba, Ljubljana, Šmartinska 130	.
-	telefon: (061) 441-944, int.: 21-16, 21-14 ali 442-96» in 441-085.
Vse informacije v zvezi z razpisom, daje Vesna Raztresen, kadrovsko organizacijska služba SOZD Emona, Ljubljana, Šmartinska c. 130/XI, telefoh (061) 441-944, int. 21-16.
Nagradni kviz: »Poznaš NOB?«
Ob 40-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom t ?a naše reševalce pripravili nagradni kviz iz matike NOB. Menimo, da vam ne bo predstavljal Prevelikih težav. Te dni je o naši preteklosti toliko napisanega, da do pravilnih odgovorov pot ne bo pre-žka Marsikje pa smo odgovore že napisali in bo potrebno le malce pomisliti in izbrati pravilen odgovor.
• . velike bitke še posebej izstopajo v naši zgodo-:	NOB, o teh treh - bitki na Kozari, na reki Neretvi
n outjeski pa so bili posneti tudi znani filmi. Odgovo-te kdaj, katerega meseca in leta so bile te bitke, avajamo že tri datume, vi jih le pravilno razporedite:
*• Bitka na Neretvi _____________________________
Bitka na Kozari _______________________________
Bitka na Sutjeski _____________________________
9 jVny 1943> b. julij 1942, c. marec 1943) lpf , a^e Slavno mesto Beograd je bilo osvobojeno že nS .4' Katerega dne je bil osvobojen Beograd? okrožite pravilen odgovor.
20. septembra 1944 “■ 10- oktobra 1944 "• 20. oktobra 1944
sliv Y.Partizane so odšli tudi številni naši umetniki -, Med naštetimi je eden, ki po neki logiki ne e £faven- Kdo je to? Obkrožite ga!
]:,* Drago Vidmar, Vladimir Lakovič, France Mihe-Bogomir Magajna, Nikolaj Pirnat, Dore Klemen-*c-Maj, France Slana, Božidar Jakac, šett , uga svetovna vojna v Evropi je trajala skoraj kje s 6t ®Prašujemo kdaj in kje se je začela in kdaj in
začela dne ______________________________________
končala dne
Stane Semič- ___
Janko Premrl- __
Edvard Kardelj- _ Karel Destovnik-Maks Pečar- ____
Franc Leskovšek-
Cai zaporedju. Peter Stante- _ Prane Rozman-*ranc Ravbar- . Bušan Kveder-Boris Kidrič- _ Perc Mirko- ___
Črne, Viter, Peter, Tomaž, Skala, Stane, Vojko, Maks, Luka, Bevc, Daki, Kajuh.
6.	Dva dokumenta - »Naloge in sestav narodnoosvobodilnih odborov« in »Pojasnila in navodila za delo narodnoosvobodilnih odborov v osvobojenih krajih«, ki predstavljata temeljna načela organiziranja nove revolucionarne oblasti sta CK KPJ in vrhovni štab izdala februarja leta 1942
1.	v osvobojenih Užicah
2.	v osvobojeni Foči
3.	v osvobojenem Bihaču
7.	Prvo zasedanje AVNOJ, ki je bilo leta 1942 v osvobojenem Bihaču s pričetkom ob 18. uri
1.	23. novembra
2.	26. novembra
3.	29. novembra
8.	Josip Broz-Tito je postal generalni sekretar Komunistične partije Jugoslavije še pred pričetkom druge svetovne vojne. Katerega meseca in leta?
1.	novembra 1935. leta
2.	decembra 1937. leta
3.	aprila 1940. leta
9.	12. marca leta 1966 je v Beogradu umrl španski borec, prvoborec in narodni heroj, pokopan pa je v Ljubljani v grobnici narodnih herojev. Rojen je bil v Šentjurju pri Celju. Med vojno je bil na vodilnih mestih NOV in POS, po vojni pa vrsto let tudi v naši diplomatski službi. Napiši njegovo ime, priimek, in partizansko ime.
10.	Narodnoosvobodilna vojska in Partizanski odredi Jugoslavije so se še pred koncem vojne preimenovali v Jugoslovansko armado. Kdaj?
1.	25. decembra 1944
2.	1. marca 1945
3.	25. aprila 1945
Rešitve nagradnega kviza: »Poznaš NOB« pošljite v zaprti kuverti z oznako »Nagradni E-kviz« do 20. junija 1985 na naslov uredištva E-Informator - 61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130.
Emona - šah
I. tradicionalni hitropotezni turnir
Otf.54- tradicionalni hitro-turnir EMONE je v UsPg1. Turnir je orga-aia šahovska sekcija v počastitev Dneva V ae in obletnici OF. k g5°boto 20. 4. 1985 se je Vi Ur’ v prostorih resta-»Je Efnonke zbralo prelije : ®3histov iz cele Slove-nek^j pa tudi iz so-e ip republike. Turnirja u.ddežho lepo število imen iz šahovskega ,ta- Med udeleženci sta ttj ?va mednarodna moj-Sh ? mojstrov in 30 mojstr-Va.ndidatov.
(^‘r je odprl in vse ude-pozdravil v imenu U, 'a Emona Miran
Igralni čas je bil 5 minut za tekmovalca. Po zagrizenih predtekmovalnih bojih so se formirale finalne skupine.
V prvi finalni skupini je zmagal mednarodni mojster Komljenovič, drugo mesto je osvojil pravtako mednarodni mojster Lalič, na naslednje mesta pa so uvrščeni naslednji šahovski mojstri in mojstrski kandidati: Mi-kac, Podlesnik, Konvalin-ka, Šifrer, Praznik, Halik, Osterman, Orel, Vošpemik, itd. torej vsi šahisti, ki nekaj pomenijo v slovenskem šahu.
Najbolje uvrščeni Emonec je bil Igor Horvatec mojstrski kandidat iz DO Elek-
tronski center, ki je osvojil 4-mesto v drugi finalni skupini.	—
Zmagovalci so osvojili lepe denarne nagrade in pokale. 1. nagrada je bila 15.000 din druga 12.000, tretja 10.000, četrtja 8.000, peta 6.000 in šesta 4.000 din.
Poleg denarnih nagrad in pokalov so pokrovitelji Emona Inženiring, Emona Globtour, Commerce TOZD Globus prispevale tudi lepe in praktične nagrade. Šahisti so se po turnirju razšli z ugotovitvijo, da je to eden od bolje organiziranih turnirjev in obljubili, da na naslednjega 5. ponovno pridejo.
Turnir je uspel tudi predvsem zaradi požrtvovalnega dela in dobre organizacije tov. Kovše Emila iz DO Inženiring.
Šahisti iz Emone imamo v načrtu še druge akcije. Udeležbo na 37. odprtem delavskem moštvenem prvenstvu Slovenije na Bledu. V jeseni pa organizacijo simulantke in razgovor z velemojstrom Parmo.
Vsak zadnji torek v mesecu ob 15.30 pa se igra redni hitropotezni turnir v Emon-ki na katerem so zaželeni vsi Emonci - ljubitelji šaha.
Anton KRAJNC
Sionski šahisti hgi v Sloveniji
Vjij je bilo v organi-SL- .B Radovljica in pod V^teljstvom Republi-sQhsYeta ZSS Ljubljana, klq?tc> 11. in nedelo 5 37. delavsko moli n? šahovsko prvenstvo W,‘0venije za leto 1985.
Jhij*0valo je 40 ekip iz Slo-ji|v ; med njimi tudi naša Jta^Postavi: Logar, Horni (J Kovše, Šrajer. Emon-<5 irv tv°. čigar glavna od-h *a izenačenost in iz-k i>r2Sm°6enost, je dose-S* en uspeh z osvoji-rUgega mesta. Ta ne-;‘i h°Van uspeh pa je po X |i0vsem zaslužen, saj Mhv8** 2 vsemi nnjmoč-vZ ekipami in se z nji-x eas enakopravno bo-
plasiranih ekip z lanskega prvenstva (Veriga, Železarna Jesenice, Papirnica Količevo) ni uspela ponoviti lanske uvrstitve, poleg vsega pa so morale priznati premoč Emoncev.
Šahisti Emone so se letos komaj drugič udeležili Delavskega prvenstva Slovenije. Lanskoletno deseto mesto in letošnje drugo potrjujeta, da uspeh ni bil slučajen, ampak odraz zavzetega dela Šahovske sekcije Emone.
Boj na črnobelih poljih, na turnirju je Mile Simonovič (prvi z leve) priboril nekaj dragocenih točk.
Čestitka iz Kenije
Marjan Pičulin, predsednik DS SOZD Emona:
Ob dnevu Emone čestitam vam in vsem delavcem Emone z željo po nadaljnjih uspehih in rasti kolektiva!
Lepe pozdrave vsem iz daljne Afrike,
Zvone Veber APRIMEX, Nairobi
■ PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
Veteranke Emone med prvimi
Hilda Bregar
LJUBLJANA, 11. maja -Na 29. tradicionalnem pohodu - Po poteh partizanske Ljubljane so se Emonke -veteranke že tretjič po vrsti dobro odrezale. Na »Partizanskem maršu« dolgem 15 kilometrov so zasedle med 21 ekipami delovnih organizacij odlično četrto mesto.
O tem Hilda Bregar, tekačica Emonine ekipe:
»Kot doslej smo se tudi za letos prijavile za Partizanski marš na 15 kilometrski pro-
gi v ekipi Miša Rismondi, Lea Klemen in jaz. Ker smo vse tri stare tam okoli štirideset let, smo tekmovale med veterankami. Lani in predlani smo dosegle odlično tretje mesto, glede na hudo konkureco na tretjo ponovitev uspeha nismo niti računale. Kljub malce pomanjkljivi pripravi smo bile letos četrte s časom 1.20,00, torej eno uro dvajset minut. Glede na to, da sva dve v ekipi že pred leti praznovale rojstni dan s štiridesetimi svečkami je to po mojem mnenju dober uspeh.
Startale smo pri spomeniku na Sv. Urhu, nato tekle preko Golovca do Karlovškega mostu, po »Ižanki« do Livade ter preko Trnovega do cilja, ki je bil na Ajdovščini.
Kako bo drugo leto na jubilejnem pohodu pa še ne vemo",« je dejala Hilda Bregarjeva, ki se medtem že zagrizeno pripravlja na letne športne igre Emone v Čatežu.
Vsem veterankam Emone iskreno čestitamo! Z. G.
Vsem upokojencem!
Upokojenci, ki žele preživeti svoj dopust v domovih in kampih v lasti SOZD EMONA vabimo, da se takoj javjjo (torek in petek od 8. do 12. ure) v naši pisarni, Kidričeva 13 a.
Prosili smo nekatere TOZD in DO, da nam bi v pred in posezoni prispevali za svoje upokojence toliko, kot za svoje aktivne delavce. Obljubili so nam pomoč.
Zato se takoj odločite, kam in kdaj želite iti na počitnice, da bomo lahko mesta pravočasno rezer-virali-	KLUB UPOKOJENCEV
EMONA LJUBLJANA
Končni vrstni red:
1.	Iskra I
2.	Emona
3.	Ingrad
4.	Impol I
5.	Železan
20 točk 17 točk 16 točk 15 točk elezama Jesenice
si$ *:rat zmagala, trikrat ,e°dločeno in samo NiLVzgubila. Izenačenost ri v^ ekip je bila precejš-l.<L^Potrjuje tudi poda-nobena od treh prvo-
	15 točk
6. Veriga Lesce	15 točk
7. Papirnica Količevo	
	14 točk
i 8. Litostroj	13 točk
9. Stol	13 točk
lO.Astra itd.	13 točk
Logar Metod	
ZAHVALA Ob smrti moje mame TEREZIJE GRČAR se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za Izrečeno sožalje ter spremljanje na zadnji poti. Osnovni organizaciji Zveze sindikatov Emona Mesna industrija Zalog pa se zahvaljujem za podarjeni venec.
Ivan GRČAR
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Prehrana, Skladišče II za denarno pomoč in izrečeno sožalje.
Jana Vidič
ZAHVALA Ob smrti moje drage mame MARIJE VIR-SEK se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tozda Transport in regatnemu skladišču v Ljubljani za izrečena sožalja, darovano cvetje kakor tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti.
Jože Viršek z družino
ZAHVALA
Ob izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Emona Blagovnega centra — tozda Centro-merkur za izrečena sožalja in darovano cvetje.
Vera Gorenc
■ OBLIKOVANJE TUNIZIJSKO-JUGOSLOVANSKEGA PODJETJA SOTVDA
Govedo, tople grede, sadovnjaki
LJUBLJANA, 7. maja - vesticijska banka s posoji-»Na pobudo Tunizije smo se lom na dve leti s prav takš-pravkar začeli pogovarjati o no vsoto pri pripravi študije oblikovanju tunizijsko-jugo- za te projekte in vsestranski slovanskega podjetja - z presoji te naložbe, imenom Sotyda - ki naj bi Emona bo za uresničitev poskrbela za realizacijo treh teh načrtov angažirala svoje projektov: farme krav molž- govedorejske strokovnjake nic (550 glav), gradnjo toplih iz Domžal in KK Ptuj ter si gred na 20 hektarih in zasa- pomagala s strokovnjaki iz ditev 200 hektarov zemljišča drugih DO za tople grede in z jablanami in hruškami,« sadjarstvo. Skupna vrednost nam je povedal dipl. inž. Mi- vseh treh načrtov znaša 12 ha Berčič, direktor DO E-In- milijonov dolarjev, od česar žiniring.	bomo iz Jugoslavije v na-
Bratje oziroma firma slednjih dveh do treh letih Chatty so sodelovali s 45.000 izvozili za 5 do 7 milijonov dolarji in jugoslovanska in- dolarjev opreme (Agrostroj,
■ Emonska oskrba ladij v Kardeljevem ,
Skladišče in prosta prodajalna?
KARDELJEVO, 26. aprila - Kakor nam je povedal Gatsos Constantinos, referent za oskrbo ladij v naši enoti (tozd Obala, E-Commerce) v tem turističnem centru ob Jadranu, osem delavcev, ki oskrbujejo ladje v tem pristanišču, najbolj pesti pomanjkanje skladiščnega prostora.
Prav zaradi tega so pri oskrbi ladij manj konkurenčni, kot bi lahko bili, suj imajo prvo skladišče v 25 kilometrov oddaljenem mestu Metkoviču. Gradnja skladišča v Kardeljevem bi bila torej nujno potrebna.
»Za nas je najpomembnejši čas. Razen tega nimamo svojega teleksa, kar nas tudi ovira pri delu. Meso, ki ga izvažamo, smo prisiljeni kupovati po domačih cenah. Morali bi si izboriti izvozne cene, če bi hoteli več prodati in bolje zaslužiti. Gre za neposreden izvoz pretežno domačega blaga, za trde devize. In: reški Brodocommerce se pripravlja, da bo v Kardeljevem vsak čas odprl svoj free shop. Mi ne bi smeli čakati križem rok. Kardeljevo je velika luka, možnosti sp še neizčrpne: suho meso, konzerve, kristal. Torej nujno je lastno skladišče v Kardeljevem s prodajalno free shop,« poudarja podjetni Grk, ki se je oženil v Kardeljevem in se tu tudi ustalil.	E-press Service
Riviera drugič: NE!
PORTOROŽ, 16. maja - V torek 14. maja so se delavci tozda hotela Riviera v Portorožu, delovne organizacije Emona Hoteli, že drugič, prvi referendum so imeli 14. februarja 1985, odločali za sprejem Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona in za Samoupravni sporazum o gospodarjenju z investicijskimi sredstvi v SOZD Emona.
Čeprav so se za drugi referendum, tako trdijo v Rivieri, bolje in temeljiteje pripravili, referendum tudi drugič ni uspel.
Pri glasovanju za samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona je tokrat glasovalo PROTI 122 delavcev, na prvem referendumu 53 delavcev. Na prvem referendumu je glasovalo PROTI Samoupravnemu sporazumu o gospodarjenju z investicijskimi sredstvi v SOZD Emona 49 delavcev, na drugem pa je PROTI glasovalo 130 delavcev. Na prvem referendumu ni glasovalo 75 delavcev, na drugem le 25 delavcev.
Slavko Mastnak, direktor portoroške Riviere je povedal:
»Reči karkoli, ta trenutek, o vzrokih za neuspeh referenduma, je težko, je nemogoče. Že včeraj smo o tem imeli delne zbore delavcev, imamo jih tudi še danes, vse z namenom, da analiziramo in ugotovimo vzroke neuspelega referenduma. Šele po izčrpni analizi vseh ugotovitev bomo imeli o tem jasnejšo sliko.
Osebno menim, da je vzrokov več. Eden poglavitnih je splošna razpoloženjska klima na obalnem območju, saj beležimo tu že več neuspelih občinskih referendumov.
Morda, pravim, morda, je delni vzrok tudi reorganizacija pri razporeditvi strežnega osebja, ali pa morda tudi v razliki izhodiščne osnove osebnega dohodka med Bernardinem in Riviero, kjer znaša 148, medtem ko je v Bernardinu 180.
Za nobeno od navedenih vzrokov ne morem trditi, da je vplival na rezultat referenduma. Lahko le domnevamo, da so vsak po svoje vplivali na izid glasovanja.
Zagotovo trdim le, da smo se na referendum dobro pripravili. Imeli smo več sej z družbenopolitičnimi organizacijami, sestanke po sindikalnih skupinah, na zboru delavcev, ki je bil 6. maja 1985 pa je o vsebini in pomenu obeh internih aktih enostavno in razumljivo tolmačil Ivan Muhič, namestnik predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona.«
* * *
Referendum o združevanju in gospodarjenju je v portoroških hotelih že drugič propadel. Zakaj? Se želijo delavci v Rivieri odcepiti od matičnega sozda? Nočejo več biti v okviru Emone? So popolnoma pozabili, kako jih je matična hiša v hudih časih reševala iz težav in jim pomagala? Kaj je narobe? Je nakopičenih preveč drugih problemov, kot so stanovanjski, medsebojni odnosi, personalna prehrana, prenašanje tako imenovanih prerazporedi tvenih ur iz lanskega v letošnje leto, ah je še kaj več? Se kdo sprašuje, kaj bo jutri?
Celoten sozd Emone, ki se je v veliki večini določil ZA, ima konec koncev pravico izvedeti, zakaj tako!
E-Informator
IPKO Podpeč, Agros Šent-peter itd.).
V toplih gredah, ki jih bomo gradili v Tuniziji, bodo gojili paradižnik, por, papriko, rdeče jagode, pa tudi nove kulture, ki jih zdaj pretežno uvažajo. Krave mlekarice z novih farm naj bi mleko v prahu, ki ga zdaj pretežno uvažajo, zamenjale s svežim. In sadjarstvo: kilogram jabolk je bil aprila v Tuniziji vreden tri kilograme poma-
ranč! Zato ni čudno, da so se odloči za zasaditev velikega sadovnjaka jablan in hrušk, ki jih zdaj uvažajo.
Dela smo se lotili z vso resnostjo. Na vrsti so podnebne in pedološke raziskave. Želimo realizirati vzorčne projekte, ki bodo repre-zentirali naše znanje in možnosti za nadaljnjo ekspanzijo v tej državi. Vsi trije načrti naj bi bili realizirani v 2 do 3 letih.
■ PORTOROŽ: 10 ODSTOTKOV GOSTOV VEČ KOT LANI
Bernardin bo prebukiran?
PORTOROŽ, 17. maja - V prvih štirih letošnjih mesecih so v hotelih Bernardin gostili 8% več tujih in 2% več domačih gostov kot v enakem času lani. Je to napoved za letošnjo sezono? »Je, kakor vse kaže,« pravi šef prodaje Maijan Jakič, ki se boji, da bo Bernardin vsak čas prebukiran ali preknjižen, ker je vrsta agencij zamudila z rezervacijami, hoteli pa so praktično že polni čez vso visoko sezono in še dobršen del čez.
Lanski štirimesečni prihodek je znašal 10,7 S milijarde, letošnji 21 S milijarde din, kar pomeni 96% več (cene, kurzne razlike, večja prodaja) in 70 tisoč prenočitev.
Letos v Bernardinu opažajo spremenjeno strukturo gostov:	bistveno več je
Skandinavcev in Angležev kot lani, kar pomeni tudi precej večjo zahtevnost in
izvenpenzionsko potrošnjo. Tudi nemških in avstrijskih gostov je več. Ni se še zgodilo, da bi bil Bernardin v začetku maja praktično razprodan. Za avgust in september je praktično zaseden. To seveda ni dobro, meni tov. Jakič. Nastopili bodo problemi. Močne agencije, ki so zamudile s prijavami, nas bodo oblegale. Tudi v Istri je podobno: Rovinj je poln, Poreč je že »zaprt«.
In dozidava Bernardina. »Iščemo pravo finančno konstrukcijo za novo investicijo,« pravi Jakič. Kakšno? »Takšno, ki ne bi vsega bremena odplačevanja posojil prevrgla na kolektiv, ki ne bi videla samo hotelske postelje. Naselje vile Park dajejo okrneno ponudbo (nimajo svoje recepcije, restavracije itd.) in so zatočišče za 46 družin naših delavcev ali 206 članov delovnega kolektiva, ki zaseda 60 hotelskih sob.«
N. I.
Povišane dnevnice, dodatki in regres za prehrano
Na podlagi določil SaS o skupnih osnovah in merilih o delitvi osebnih dohodkov (čl. 72-114) je Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD na svoji seji dne 17. maja 1985 sprejel spremembe naslednjih dodatkov, izdatkov v zvezi z delom in nadomestil, za katere je po sporazumu pristojen:
•	dnevnica nad 12 ur
brez prenočevanja od 1.100 din na 1.300 din S dnevnica nad 12 ur
s prenočevanjem	od	1.400 din na	1.600	din
•	polovična dnevnica
8-12 ur	od	700 din na	900	din
•	kilometrina	od	18 din na	24	din
•	ločeno življenje	od	9.500 din na	12.000	din
•	prevoz na delo
delavec prispeva	400 din
Prav tako je delavski svet SOZD na svoji seji dne 28. 5. 1985 po predlogu zveznega družbenega dogovora o izdatkih za prehrano sprejel sklep, da se povišajo:
•	regres za prehrano
od 2.500 din na 3.900 din mesečno oz. od 96 din na 150 din na dan
•	dodatek za deljen
delovni čas	od 2.000 din na 2.500 din
•	terenski dodatek	od 600 din na 750 din
Delavski svet SOZD je na 11. seji sprejel sklep, da
se med letom nadomestila za čas bolezni obračunavajo tako, da se za vsako tromesečje ugotovi rast povprečnega osebnega dohodka v tekočem letu -kumulativno napram povprečju celega preteklega leta v celem SOŽD in za tak odstotek poveča osnova za nadomestilo.
V najkrajšem času pa bo sprejet dogovor po katerem bo enako usklajevanje moralo potekati mesečno. Zato je delavski svet SOZD na seji 28. 5. 1985 sprejel naslednji SKLEP:
Osnova za nadomestilo za čas boleznine se vsak mesec usklajuje z rastjo povprečnega mesečnega osebnega dohodka v celi SOŽD na ta način, da se primerja celotni povprečni netto mesečni osebni dohodek v celi SOZD preteklega leta s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v tekočem letu do meseca v katerem se nadomestilo izplačuje, in se za toliko % kolikor je rast osebnih dohodkov poveča osnovo za nadomestilo.
Vse spremembe veljajo od 1. junija 1985 dalje.
E-inženiring: farmska vzgoja kuncev
Izvozili bomo 150 tisoč zajcev
LJUBLJANA, 19. maja — Vsakih 14 dni izvozimo po dva do štiri tisoč kuncev, največ v Italijo, med; tem ko jih bomo letos v celoti izvozili okoli 150,000,« pravi Janez Hren, vodja organizacijske enote za kunčjerejo pri E-inženiringu.
Kar zadeva kunčjerejo, E-inženiring vse bolj sodeluje s KZ Šentjur pri Celju, ki so odlični zajčjerej-ci, predvsem samic eleo (hibrid), ki jo je upeljal E-inženiring. Imajo .namreč zelo dobre lastnosti, so primernejše za pitanje oziroma farmsko prirejo. Kakor je bolj kot ne znano, so Francozi najboljši kunč-jerejci, ki vzgajajo hibride za farmsko vzgojo. Zaie.c mora v 70 dneh dobiti 2,5 kilograma teže. Ena sami; ca povrže 60 do 65 mladičev. Petdeset jih ponavadi doseže 2,5 kilograma teže, kar je tržna teža. Krmijo jih izključno z močnimi krmili, za dodatek dobe le nekaj slame za boljšo presnovo.
Emona inženiring je za deset zajčjih farm dobavila po 200 plemenskih kuncev po vsej Jugoslaviji; Leskovac, Vranje, Novi Sad in Beograd - nudi kompletni inženiring za gradnjo zajčjih farm.in preskrbi zarod. Zajce tudi odkupuje in jih izvaža.
Svoje kooperante ima v Tuncah pri Kamniku, v Šentjurju pri Celju, v okviru KZ Medvode. Do konca leta bo pri kooperantih na voljo 3 tisoč plemenskih samic, izvozili pa bodo 150 tisoč kuncev. Plemenske zajkle so po 3.700, plemenjaki pa po 3.900 din. E-inženiring ima na voljo tudi kompletne zajč-nike, posamezne ali v baterijah, po konkurenčnih cenah.
Kunčjereja se je navkljub dolgoletni skepsi poznavalcev in ljubiteljev vendarle uveljavila ne samo kot inženiring ponudba, temveč tudi kot proizvod; no zanimiva panoga, saj zajčje meso po kakovosti sodi nad teletino in je še posebej priporočljivo za diabetike..	NJ-
■ NOVOSTI IZ HOTELOV RIVIERA
Disco restavracija in sončna energija
PORTOROŽ, 16. maja - V hotelih Riviera so te dni odprli nov lokal, in sicer disco-restavracijo, prvo tovrstno pri nas, ki zna popestriti zu-najpenzionsko ponudbo. V njej bo trikrat na teden tako imenovani živi program, kakor pravi direktor Slavko Mastnak, v katerem bodo nastopali klasični ansambli in najmodernejši.
Sezona teče. Rivera je polna. Knjiženje gostov po alot-matskih pogodbah je dobro. Pričakujejo izjemno dobro sezono.
In kaj je še novega v Rivieri? Letos so obnovili kuhinjo. Končno so uredili interno menzo za zaposlene. Okoli 180 sončnih kolektor-jev »veselo« greje sanitarno vodo in nadomešča predrago kurilno olje. Zamenjali so tudi dva ogrevalna kotla, ki so ju krpali zadnja leta. Že lani je sonce poskusno ogrevalo Riviero čez poletje. 15 do 17% druge energija je nadomestilo
Mimogrede:	kolektoiji
menda bolje sprejemajo sončne žarke, če jih občasno očistimo prahu, ki se čez leto nabere na njih!) Naložba okoli 2 S milijardi naj bi se obrnila v šestih letih, če ne še prej. Brez prahu seveda... Riviera je pač prva, ki jo delno ogreva tudi sonce v Portorožu, ki je deklarirano
sicer sončno mesto. Do ,3 tudi v portoroškem kainP c gu se delno grejejo na so*1 ^ Letos je Riviera d obnovo ali investicti j vzdrževanje čez 5 S nuhl dinatjev.	iCt
E-press seri”

informator
glasilo delavcev sozd emona |JuD'
Izhaja enkrat mesečo®,., Glavni In odgovorni ure”*], Miran Blaha. Uredniški bor: Dušen Bračun,
Cigale, Mira Ooelč, p* Groznik, Jure Krltnar, M* Jan Pirc, Mihaela Plšek. T» Jana Slebajna, Mira Te*** Janez Zagmejster. Uredn tvo: 61000 Ljubljana, »n* tlneka cesta 130, tel.
044. Tlak ČOP »Delo«,
IJene - naklada 13.500 dov. Oproščeno temell®", promet nege devka od P meta proizvodov.