IjjR Le samo 60 komado imamo še Koledarja za 1.1899 ; velja le 25 centov. I To pač znači, da je dober, ker *; od 1600 je to pač malo število. t Kdor Slovencev ga še nema naj$ brzo oglasi. H oda: List slovenskih delavcev v Ameriki. 22. JSTo \aj IS. -m area 1899. I_.0t30 VII- Grozna nesreča. Hotel Windsor pogorel. 14 mrtvih, 31 ranjenih, 5 pogrešanih. (•rožni prizori. Gostje v hotelu so pri oknih gledali parado Sv. Patrika; proč vržena goreča žvepljenka je uzrok velikej neserči. — Gostje so skakali skozi okna. — V malo minutah vse veliko poslopje v plamenu. Windsor Hotel, kteri je bil skozi 30 let najbolj znan v Zjed. državah jo včeraj v petek popoludne popolnoma pi»gorel in mnogo ljudi je žrtvovalo življenje. Koliko? To se hode še le zvedelo kadar bodo razvaline pospravili. Nad 50 osob je več ali manj poškodovanih. Večina teh je poska-kala raz okno. skoraj vse žene so ali žrtvovale življenje, ali pa poškodovane, med mrtvimi je tudi žena in hči posestnika hotela Warren Lelanda. Nad dvajset osob je bilo od gasilcev rešenih. Prizori, k.eri so se vršili v navzočnosti ogromne množice ljudi, so bili grozni. Med rešenimi s« nahaja soproga McKinleya, nje hči in brat Abner. pravi ob v pročelju poslopja lestve za silo, mož ni to storil, ker je bil mnenja, da pokvari lepoto pročelja, ter je „mazal", da ga niso nadlegovali, zato toliko mrtvih in poškodovanih in pogrešanih ljudi! Ambulance iz bolnišnic par milj na okolu so prihitele na mesto požara in ranjene odpeljavale v bolnišnice. Prevrnivši se zid je razhil gasilcem dve brizgalnici, več gasilcev je poškodovanih. \\ indsor hotel je jeden najstarejših aristokratičnih hotelov v New Vorku, Blovel je tudi po Evropi. V njem so bivali samo odlični ljudje, kter ih premoženje se piše z sedmimi številkami; v njem je bival že Don Carlos, španski, Dom Pedro, bivši braziljanski cesar in druga visoka gospoda. Graditi so ga pričeli leta 1*71. Ob 5. Ave. se razteza 200 čevljev na dolgo in 160 čevljev na široko, ter meji na 4t>. in 47- ulico. Visok je bil osem nadstropij ter imel 500 sob za ptujce. Šegeča naloga. Po pariškej mirovnej pogodbi so Zjed. države prevzele razne dolžnosti, o kterih izvajanju pa tedanji mešetarji pač niso mislili, da bodo tako zelo težavne. Kljubu temu, da mirovno pogodbo še niso potrdili španski kortesi (državni zbori, in toraj še ni pjstalfc pravnovezna. so se že pokazale razne neprilike, s Gasilce in policaje je pri rešilnem 1 kterimi se bodo naši veliki držav-delovanju ovirala množica ljudi, uiki v Washingtonu. kakor tudi na ktera j«- glodala parado ev. Patrika. kolonijah, še mnogokrat glave ubi-Ako bi tudi te ne bilo, ne bi bila jali. Ta gospoda je vse, kar je v nesreča dosti manjša, ker seje ogenj zvezi s koionijalno politiko, veliko izvaurcdno hitro razširil po vsem prenizko cenila. Ob času pogajanja potilopju. Ta požar je bil najgrozo- v Parizu, ko so naši komisarji za-viteje v poslednjih 20 letih. htevali odstop vsega Filipinskega Listina pogrešanih še ni popolna, otočja, ni nobeden človek v odloč-Gotovo leži še mnogo trupel pod nih krogih mislil na to, da bode po-razvalinami. Dr. Leonaro Pitkin, treba krvavih glav, da se Aguiualdu zdravnik hotelu pravi, da je bilo v in drugim Tagalom, Filipinom itd. hotelu osem bolnikov, od kterih je dopove in prepriča o blagoslovu najbrž.- samo jeden rešen. liasiici so se junaško obnašali, ali pokazalo seje, da za tako velike požare še vedno niso popolnoma in pravilno urejeni, posebno jim je manjkalo lovi In ih mrež, ker imeli so jih no prostoru kakih 12, potrebovali bi jih pa najmanj 70. Škode na hotelu je milijon dolarjev. Požar je nastal v jedilnici vsled goreč*, pr«»č vržene žvepljenke, kar je storil gost, ko si je prižgal ciga- amerikanske civilizacije in varuštva. Kljubu prav dobro menečim svarilom od strani strokovnjakov in jednega dela časnikov, kteremu so dohajala strokovnjaška poročila, se jemerodajna gospoda bolj v ponosu, nego v pravej gotovosti zibala, češ, da bodo vsako vpiranje onih elementov ukrotili le z mogočno besedo. Da bode potreba sklicati vojno silo 30.000 mož, in s pomočjo bro-dovja vetaše pregnati iz bližu e okolice Manile, o tem gospoda še sa- r. t". < trt ure potem, ko so gasilce njala ni. V popolnoma čudnem, li-pozvali, je /e streha udrla. Po- beralnem razpoloženju, v kterem so slopje ho imeli za ,,ognja varno*4. Pred desetimi leti je stavl>ena oblast posestniku naročilu, da na- Razmotrivanje pod črto. I 'ist* Free 1 .anet*. Ta nauk potrjuje njih neomade-ževano življenje. Zunanji blišč, svit in obredi ne veljajo prinjih nič. Bog, kteri gospoduje nad biljoni in biljo-ni večjih in popolnejših svetov, kor naša siromašna zemlja — kaj ■o njemu največje katedrale, zlate obleke in v biserih lesketajoči oltarji? Najmanjši žarek pravega dušnega Človeka, je Bogu več, kakor vse to. Tako razkladajo Duhoborci vero. Oni verujejo v Jezusa Krista in sicer z vso dušo in z vsem življenjem. Molitvi prištevajo veliko moč in Bkupno mislijo in pojejo slavo Bogu tudi pri delu. Kristjani v dejanji, ne le v besedovanji, se kažejo ti ljudji vedno. Vzemimo na pr. njih branitev nosi ti orožje. Tudi mi pripoznamo ubijanje kot strašansko prelomlje-nje božje postave. Katoliškim duhovnom ni nikdar pripuščeno vzeti •yojemo bližnjemu življenje, tudi se takrat nahajali naši vodeči krogi, so celo dovolili 20 milijonov dolarjev kot kupno ceno za nekaj, kar bi niti v dar ne smeli vzeti, ko so nasprotnika prisilili v odstop. V istem razpoloženju se tudi udali pogodbenemu paragrafu, po kterem se Zjed. države zavežejo, „podvzeti, da izpo-slujejo oproščenje vjetim Špancem po vstaših", ali po angleškem besedilu : ,,To undertake to obtain the release of" itd. V tej, sicer na videz, zelo nedolžnej določbi, je naša vlada že sedaj, ko še ni pravoveljavna, našla prav debelo dlako. Z rešen jem tega vprašanja so zvezane raznovrstne in zelo resne naloge. Prvič je naša vlada Bedaj, ko je vojna res končana in otočje spraz-njeno po španskem vojaštvu, mora-lično obvezana skrbeti za gotovost še v vjetju zaostalih španskih vjet-nikov, ker je nastopila zapovedni-štvo, in to tudi celo brez posebnih pogodbenih določil. Drugič pa postane ta moralična obveza po onej pogodbenej določbi tudi popolnoma pogodbena in to v onem trenotku, ko bode pogodba sprejeta, na ktero pač ne bode dolgo čakati. To dvojno dolžnost je pa težko spolniti, da celo nemogoče, ker oni Spanci, za kterih oproščenje smo takorekoč jamčili, se pa sedaj nahajajo v oblasti naših nasprotnikov, s kterimi se pa tudi vojujemo. Aguinaldo in njegovi ljudje bi bili pa zelo bedasti, ako bi talnike, ktere imajo v svojih pesteh, kur brez premisleka odpustili. Ti vedo, da razpolagajo s temi z zelo %'spešnim orožjem. Da se pa Španci sami zelo prizadevajo imajo naši prostovoljci na Filipinah Kako se bode vsa zamota rešila, pa še ni mogoče sedaj reči. Moderni filantrop. V današnjem prozaičnem času, posebno v našej deželi, kjer se vedno bolj razkoračuje militarizem, kteri vaa plemenita čuvstva v človeškem srcu, kakor tudi vse idealistično prizadevanje mori, v takem času je dvojno razveseljilno in povzdigujoče čutiod posameznih plemenitih ljudi, kteri ,,vse bivauje" na tej zemlji žrtvujejo za vzvišene namene in za zboljšanje osode svojih soljudi. Čigavo oko na pr. naj bi ostalo suho, pri slikanju nastopnega prizora, kterega ni sicer izumel kak pesnik, ampak popolnoma pripove-dan po iBtinitem dejanju. Kraj dejanja — Chicago. Udeležene osobe : Dr. Gunsaulus, vodja Armour zavoda vChicagi in Armour sam.Armour podari darilo vredno $750 000 (to je na podlagi sedanje vrednosti zemljišča, in to vrednost določa tudi borza.) To je resnično dejanje. Sedaj pride na vrsto vspeh. Trezno misleči in proračuuivši čitalec bi naravnost mislil, da edino uspeh te transakcije je bil, da je dr. Gunsaulus pisal pobotnico. Nikakor ne ! Dr. Gunsaulus se je jokal. To še ue bi bilo pri slu-osloboditi žabuiku Armourja tako napačno in svoje rojake, to jim nemoremo za zlo začudenja vredno. Alidr.Gunsaulus vzeti, in prednone postane pogodba je namreč poročal, da seje sam Ar- pravLioveljavna, jim tudi ne moremo zabraniti, da se na lastno pest pogajajo z vstaši glede odkupniue. Kljub temu je pa general Otis ugovarjal proti plačanju odkupnine, ker bi s to vstaši dobili sredstvo za nadaljevanje vojevanja, iu priznati moramo, da je tudi to stališče pravilno. Začasno so se pogajanja med Španci in vstaši razbila, ker so poslednji svoje zahteve previsoko postavili, ali veudar se zamore zgoditi, da se pogodu. Zgoditi se pa kaj lahko zamore, da se naše ,,podjetje" glede skrbi za odpuščenje vjetnikov ponesreči, in da bodo Španci imeli pri tem večji vspeli. Mi bodemo potem doživeli, da bodo Spanci svoje rojake odkupili z delom novcev, ktere bodemo mi dali za odstop Filipin, ali z drugimi besedami rečeno: vstaši Be bodo z ameriškim denarjem bojevali proti Amerikanc. ! Mogoče se pa potem še najdejo domoljubja do kurjega očesa ginjeni ameriški pa-trijotje, kteri bodo za ameriške novce vstašem tudi orožje prodajali in to mogoče celo boljše, nego ga ne, ako bi si s tem lnhko življenje rešili. Duhoborci so žrtvali osobno prostost, prestali bo preganjanje, umrli so v ječah, pa te zapovedi niso prelomili. Večni mir in lepa bratovska ljubezen bi vladala na zemlji, ako bi vsi ljudje ravnali v tem duhu. Se ve da, potem bi pa veliko stanov, kteri zdaj po gosposko brez ukvarjanja života žive, potreba ne bilo in vsak bi užival sad svojega truda. Pa nevarno je vsejedno duhobor-stvo modernim državnim napravam. Vendar se ne more nobena posvetna moč ustaviti borenje duha proti vsem zaprekam, ktere ovirajo človeško prosto voljo, ali pa njegovo telo. Da se anglo-saksonske države (Anglija s kolonijami in Zjedinje-ne države) uikakih izjav človeškega duha ne strašijo, da mu dajo prosto delovanje v verskem, političnem in društvenem, ali socijalnem oziru, dokler v dejanju ne trčijo z postavami dežele, to je faktum, kteri nam kaže to pleme v najsijajnejšem svitu. Prosta beseda, prosto pisanje, to so največje dobrote, ktero more človečanstvo vživati in radi tega se lahko pregledajo marsiktere nedo-statnosti. Slednjič vendarle v takih odnošajih prodere resnica in pravica in ostane to, kar je v največji hasen množice. Nedavno je v Chicagi senator Cokran v svojem govoru rekel, da je delavec sotrudnik in sodrug onega, kteremu dela, ne pa Blužabnik, kakor se je to do sedaj mislilo. Vedno več tovarnarjev v Ameriki začenja svoj dobiček med njih delavce razdeljevati, plača delavcev se slobodno pokvišuje — ali niso to znamenja, ktera morejo človeka z nado naudajati, da se bliža vek pravega bratoljubja. Prosta beBeda, prosto pisanje je to prisililo — in nič druzega. Anglosaksonski duh je trd, otvo-ren, brez sentimentalnih čutov, pa v dna srca je pravičen in kakor Bam ljubi neodvisnost, tako jo tndi drugim privošči. Ako bi se potapljal na angleški ladiji, bi vedel, da me bo požrlo 1 Rfc&Sč J» :3 -J_a tr mr—jokal. Solzeganenja so bile. ktere je gospod Armour v svojej vzvišenej osobi prelil. Gospod Armour je bil toraj od lastnega veli-kodušja do solza ginjen. ^ekaj začudenja se je tudi med njegova čuvstva zmešalo. £750.000 pa tudi ni kar tako hitro priberačenih 1 Seveda se svetu kaj hitro dopade, da počrui — kar se blesketa. Slabo bodo govorili tudi o tem činu bla-godušuega milijonarja. Gotovo se najdejo ljudje, kteri bodo celo mislili, da bi Armour lahko bolj naravnost poravnal z ljudstvom. Našli se bodo celo ljudje, kteri bodo mnenja, da Armourju ni bilo potreba naj preje toliko tisoč hrabrih vojakov spraviti v nadloge, da bi potem z skupilom te sumljive podle kupčije, mogoče par sto mladih ljudi napravil plemenite. Pa saj to je bo veda le jednostavna nevoščljivost. Armourjev zgled se sedaj blesketa in gotovo bode našel poBnemalce. Russel Sage bode ustanovil šolo za mlade pirotehnike (ker je bil, kakor znano napaden z bombo po Norcrossu, pred sebe po- tisnil klerka, ta bil hudo poškodovan, a se leta tožil, da mu ni bilo potreba nič dati ). George Gould bode ustanovil visoko šolo, ktera se bode posebno ozirala na študije poštne zveze za časa Metternicha. Kakor je Rockefeller ustanovil in jo tudi z velikimi stroški vzdržuje visoko šolo, ktera mora poučevati vedo po njegovem okusu, tako bodo polagoma tudi drugi ,,dobrotniki človeštva*', Vanderbilti, Morgani in kakor se že vsi zovejo, ustanovili enake šole iu zavode, ter se ne bodo ustrašili nikakih žrtev, da bi naraščajočo ljudstvo podučevali— seveda v njih smislu. Tako bode ,,malemu možu" odvzeto marsikako breme, lahko bode po ceni svoje sinove izobraževal in nastala bode generacija ali rod, kteri ue bode ,,nič vedel" o nezadovoljnosti.in tem ,plemenitim, kapitaustom bode ves svet hvaležen za njih „miloščino". Vprašanje ,Where did you get it' se seveda ne sme staviti tem plemenitim, človeštvo osrečujočim mecenom. Podarjenemu konju — kakor znano — se ne sme gledati na zobe. Pri podarjenih zavodih se ne sme gledati na začetek in tudi ne, kako so bili novci pridobljeni. Saj denar ne diši. Celo, ako je bil ,,zaslužen4' z maziljenim mesom. Meac^je dišalo, ali po njem pridobljeni novci imajo vladen -drib. In to je desinficirano. Iz naših novi! Unij. Gomez ima prijatelje. Havana, 15. marca. Glavni governer Brooke in general Gomez sta imela danes dve uri trajajočo konferenco. Kakor se poroča, ostane Gomez v Havani in bode pri razpustitvi kubanske armade pomagal. Ideja skupščine, da bi njej izročili S3,000.000 za razdelitev med kubanske vojake, je res smešna. Razdelitev bodeta izvršila Brooke in Gomez, in ako bi se kubanski vojaki upirali odložiti orožje, ne bodo nič dobili. Kubanski generali so danes zvečer zborovali, ter sklenili generala Gomeza braniti proti skupščini. To je tem važnejše, ker zapovedujejo vsem kubanskim vojnim oddelkom. Iz notrajnih krajev se poroča, da Bamo štiije kubanski načelniki, in sicer v pokrajinah Sancta Spiritus in Mueda Paz drže z skupščino. 30 častnikov, kteri drže z skupščino je danes večer sklenolo se podati k svojim krdelom in biti na vse kar pride pripravljenim. morje le, ako ni nobenega rešilnega sredstva več v rokah mornarjev; ako bi padel na bojnem polju ra-ujeu, angleška kri me bo rešila z največjimi žrtvami. Velike svoje može častč in slave ti narodi. V Rusiji pa še najbolj plemeniti, najbolj učeni in pravični duh — grof Tolstoj — ni varen proguunstva v Sibirijo. Ta možje največ pomagal Duhoborcem, da so se mogli naseliti v Kanado. Ko ne bi bil mladi car tako previden, moder in napreden, ko bi ga osobno prijateljstvo na tega ruskega velikana ne vezalo — že davno bi bil v Sibiriji. Iz tega se vidi, da car in ruBka vlada ste dve razne stvari. Ako-ravno je prvi avtokrat (samovla-dar) vendar ga mrtva roka srednjeveških mračnih sil, brzda v osreče-nje svojega ljudstva. Tužna majka Slava 1 Slovenci imajo bližje kraje, kjer je še dosti proBtora za pridnega kmetovalca. Na Hrvatskem, v Slavoniji, Srbiji, v Bosni je še prostora za tisoče kmetovalcev. Cele vasi bo v Slavoniji naseljene po Cehih in menda dobro izhajajo. Razmere v teh krajih bo pa tudi take, da spominjajo na Rusko in Azijo. Kjer je v Rusiji razkolni pop, je tudi tam, kjer je v Rusiji kozak, je pa tam paudur ali orožnik. Morebiti je še najbolje v Bosni, pa tudi tam so forinti redki, koruzni kruh pa Kranjcu diši kakor žaganje. Zopet anglosaksonski „beef steak" poseka vse. Kakor se zdaj izselje-vanjske razmere ponujajo Slovencem, je vendar-le dežela kjer se zasluži na dan najmanj 3 gold. 50 krajcerjev, kjer funt mesa velja 18 kraje., funt moke 5 kraje., kjer namesto vode pije pivo— najboljša. Zemlje za kmetijske naselbine pa imamo tu v Ameriki tndi na milijone oralov, le pridnih rok je treba. Naši nevkretnosti in neje dinosti je prištevati, da nimamo Slovenci svoje velike poljedeljske kolonije. Tudi to bodemo ustanovili in v kratkem Časa. Potem bodemo pa „all right"! Zastopniki mest in vasi iz notranjega otoka so danes uprizorili novo demonstracijo za Gomeza. Slednji je v svojem govoru rekel, da mu je njihova zvestoba zadostna plača. Boril se je za Kubo in ker je sedaj prosta, rešena je njegova naloga. Danes je izdala skupščina manifest, v kterem med drugim trdi, da so Gomezovi privrženci strahopetci, kteri se med vstajo niso ganili. Nasprotno pa trdijo časopisi, da Be veČina skupščine ni nikdar bojevala. Santiago, 15. marca. Včeraj se je vršilo zborovanje 10.000 Kuba ncev broječe množice za Gomeza in proti skupščini. Glavni govorniki so se izrazili, da skupščina nema niti pravice, niti moči Gomeza odstaviti. Rekli so, nikdar ne bodo prebivalci na iztoku pozabili velikega moža, kteri je vodil Kubance skozi dolgotrajno vstajo. Brez Gomeza si vstaje ni možno misliti in skupščino, ktero nihče ne mara, naj bi pognali na cesto. Amerikanci in Kubanci so z razmerami tu in po vsej deželi nezadovoljni. Temu so deloma krivi Kubanci, deloma pa Amerikanci. Amerikanci mislijo, da Kubanci še niso zreli za samovlado. Kubanci pa so mnenja, da je amerikauBko »skrbništvo popolnoma napačno. P a s i g osvojili. Manila, 15. marca. Po sedem-umem ljutem boju, pri kterem so vstaši zgubili kakih 400 mož, so amerikanski vojaki Pasig osvojili. Washingtonski vojaki bo prekoračili reko, pregnali vstaše iz Patrosa in Taguiga, vplenili 50 s živili za vstaše naloženih čolnov in vjeli 150 Filipincev. Patros so vpepelili in dva pol ka zaBedla nasprotno obrežje. V Taguig so se vstaši najdalj časa vpirali. Pri naskoku na Pasig je topničarka zdatuo podpirala pehotne vojne oddelke. General Otis pravi, ta zmaga je največja, ktero so priborili amerikanski vojaki od 5. februvarija. Vstaši so bili 4000 mož močni. Amerikanci so vjeli 363 Filipincav. Usmrtena sta bila vojaka Fornoft' od 20. in Buskirk od washiugton-skega pešpolka; ranjenih je bilo 5 mož. Španska častnika Zorilla in Ruiz sta bila krivim spoznana ponever-jenja $10.000 meseca septembra m. 1., in obsojena vsak v šestmesečni zapor in vsak $2500 globe. Zmaga vsaki dan. Manila, 16. marca. Batalijon 20. pešpolka je danes zjutraj napadel vas Cainta in jo v naskoku vzel. Med tem, ko so vstaši imeli velike zgube, imeli so Amerikanci sam«^ jednega mrtvega in 17 ranjenih. r V v Z^alzaj je SUPERIOR STOCK pivo ljudBtvu priljubljeno.. O zato, ker je tudi najboljše. Prodaja se povsodi. BOSCB BEEWIHG CO., LASE LINDEN, - MICH. _ __ A ________ __i. jy , : i - gr- ■ v; - -■ . oasl ivnika O »pi. om in po*iIjatvam naredite t« tslovom : „Glas Naroda', l /ti Greenwich St. New York Gtty. V Manili je mirno, vkljub tem pa je redarstvo še vedno skrajno oprezno. Da bi se spuntali domačini v m--stil, je skoraj nemogoče. Zdravstvene razmere med vojaki so ugodne, akoravno ljudje vsled \ro-čine mnogo trpe. Krdelo vojakov zaseda še vedno včeraj osvojeni Pasig. General Otis sedaj prizna\a, da seje namenil vstaše tako dolgo preganjati, dokler se Aguinaldo brezpogojno ne poda. Glede oprostitve od Filipincev vjetih španskih vojakov se nit** novega ni izvedelo, ker general Otis v tem oziru noče nič objaviti. Kubanska skupščina. Havana, Iti. marca. Šest kubanskih generalov seje včeraj večer i/reklo za general Gomeza in pr^ti Vubaneki skupščini. Sporazumeli so se, svoje oddelke razpustiti, kakor hitro sprejemo povelje od general Gomeza. Sklenili so tudi od Zjed. držav ponndenili S3,000.000 za njihove vojake sprejeti. Da izvršijo svoje načrte, bode vsak general osobno prevzel poveljništvo čez avuj vojui oddelek in potem obvestil poverjenike, kteri te oddelke v skupščini zastopajo, da se njihovo zastopniško poslovanje preneha isti trenotek, ko generali prevzamejo povelj ništvo. To pomeni praktično razpustitev skupščine, ktera bode potem oropana oblasti, ktera jo je vstvarila. Ostali bodo le trije White Passe, Alaska, 23. febr. Slavno uredništvo ,,Glas Naro-■la" prosim za vsprejem mojega dopisa, v kterem želim rojakom naznaniti naše potovanje v AlaBko. Dne 21. jan. smo se podali iz Ca-l i for ni je iz Lake Co. in Napte Co. v San Francisco, od tam pa se dne 26. jan. podali s parnikom Walla Walla" v Seatle, Wash., kjer smo nakupili vso prtljago zase in našo živiuo, ker smo seboj vzeli dve muli, dva konja in dva psa, od vsega tega so nam povsod slano računali, posebuo parobrodna družba. Od Seatla do Skagwaya smo od imenovane živine plačali $140.40. Nas ie bila Slovencev lepa družba, 16 Math. Brown iz črnomaljske župnije; Ja-.cob Rauch, Josip Iiauch, .Josip Plut, John Rom, John Plut, John Šuftteršič, Math. Derganc, Nik. Erdelac, Frank Ogulin, John Jud-nič, Josip Kambič, Math. Fox, John Fox in Jacob Fox iz semiške ^upuije. Iz Seatla smo jo odrinili ■I ne 7. fel>r. s parni kom „OId Key" v Skagway smo dospeli 12. febr. zvečer. Tam so nan zelo skrbno preiskali, ako ima kdo žganje seboj, akoravno spada Skagway pod Zjed. države, vsej ed no strogo ptizijo, da nihče žganja seboj ne nese. Ako ga pri kom najdejo, mu ga jednostavno odvzamejo, ravno tako 9e je zgodilo mojemu tovarišu Josipu Zajcu, kteremu so odvzeti 10 gaton dobrega žganja, John Plutu pa pet ga-lon. Povedati pa tudi nismo hoteli čigavo je žganje, ker bi moral plakati kazen in tako so nam samo žganje vzeli ; meni ga niso mogli v zeti, ker ga imel nisem. V pristanišču Sktigvvava j** precej veliko uaganjačttv, kteri ljudi kličejo na iiotele, eden bolj kriči, kakor drugi, in eden bolj sili v ljudi, kakor drugi; v nas je silil ljudilovec, kf-rije nam povedal, daje v Uuited States hotelu dobra postrežba, dobre postelje in VBe v redu, zato smo šli ž njim v lT. S. hotel. Komaj smo vstopili v hotel. smo že spoznali kam smo naleteli, ter kmalu podali k počitku Ko so nam odk:izali celice za spanje, je bilo mene kakor moje tovariše groza. V takem hotelu še nisem uikdar spil, bolj je bilo podobno hlevu kakor hotelu. Spali Hmo na tl^h, mrzlo iu vse je bilo nesnažno, bali smo se celo, da ne ualezemo onih malih, belih živalic, kar se vendar ni primerilo, ko bi pa dalje tam ostali, vum, da ne bi brez njih odšli. Takoj drugi dan smo jo ubrali na stezo proti White Pass in postavili šotore po Mojzesovi šegi, Summit. Od tukaj se bodemo podali na Lake Benett. Ako bi se kdo naših rojakov podal v A laško, naj ne gre na Dyea-Chil-cot Pass-Summit t, ker moj tovariš je potoval tam pred tremi leti in pravi, da človek uemore nesti sto funtov, s konjem pa še prazen težko preide, tako je slaba pot. Tudi naša pot je slaba, a vendar zamore mož na sebi nesti sto funtov; kouj pa zamore vleči 400 funtov. Zi ma je huda, burja tako brije dau na dau, da hoče nos in obraz zgoreti. 22. febr. smo imeli 48 stopinj mraza pod ničlo in ravno ta dan so ušesa, obrazi in nosovi po-zebli mojim tovarišem, tudi mojim bratom so ušesa in nos pozebla; jednemu je ves obraz pozebel, skoraj vsakdo ju nekoliko ozel>el. Ali vse to nič ne pom d ga, potovanje se mora nadaljevati in vse potrpeti. Ako bi človek preje vedel, kaj mora na tem potu prestati, se mnogo naših rojakov ne bi podalo na to pot in tudi drugih ljudij ne. Jaz nikomur ne svetujem hoditi v to obljubljeno deželo, ker po mojem mnenju je to dežela trpljenja in gorja. Kdor mi to ne veruje, je pa najbolje, da sam poskusi in bode prepričan, da resnico pišem, saj sam nisem preje verjel drugim rojakom, ki so pisali iz Alagke, koliko težav je tam, ali sedaj vse verujem, ker sein na istem potu, kakor so bili oni preje. Dragi rojaki, prihodnjič nameravam vse še bolj- popisati, to se pravi kadar pridem na stalno mesto, kamor smo namenjeni in resnično hočem rojake obvestiti o vsem po našem priljubljenem liBtu „Glas Naroda". Vsem rojakom izrekam moj presrčni pozdrav, tebi dragi mi„Glas Naroda" pa želim obilo uspeha. Z Bogom! Jakob Fox. ali štirje poverjeniki, kteri pa nn t*31" začeli pertljago izvažati \/. pri-bodo imeli niti oblasti niti upljiva. atanišča, deloma se živino, deb.ma General Mayis Rodriguez, kteri poveljuje kubanskim vojakom v po-k krajini Havana, je edini močan 'prijatelj, kterega skupščina še ima na svoji strani. Generali, kteri Gomeza podpirajo, so generala Rabija v Siutiagu o svojem početju obvestili iu ga pozvali, naj njim prip imore. Znano je, da je Gome-xov pristaš, toraj bode gotovo z njimi potegnil. Na ta način je Gomez Bvoje nasprotnike sijaj.io zmagal. O zdravju Leona XIII. Rim, 16. marca. Današnji „Mea-Mgero" poroča, da je glede zdravja svetega Očeta opazovati čeda lje večjo alaboaL Zdravniki ao zelo v skrbi ta njegovo življenj s, kar je razvidno ie is tega, da skrbno pazijo na vsako malenkostno spremembo. Po druzih poznejših poročilih okrevanje papeža normalno napreduje. Profeaor Mazzoni in dr. Lapponi, oaobna zdravnika papeža pravita, da ni *a njegovo življenje nikake nevarnosti. Rana vsled operacije je jo pa nosili na ramah. V par dnevih smo imeli vso prtljago pri šotorih, ker vse je tehtalo brez obleke iu kovčekov 17 tou. Od tukaj smo zopet začeli naprej prevažati po trudapolnem potu pet milj daleč. Ali to je tako trpljenje, da ga ni mogoče popisati, ker to tudi nihče ne veruje, ako sam ni bil tukaj. Steza vodi ob reki, po ledu med groznimi pečiuami, pot je zelo slaba, polna jam, kakor hitro sani iz-vlečeš na grič, ti že zopet v jamo odlete, ali se pa tudi prevrnejo Be-daj na eno, sedaj na drugo stran. Vedno se ti kaj polomi in je trebe popravljati, včasih Be ti vse zvrne, konji in sani, ker je pa vedno dost' ljudi na stezi, hitro zvlečejo sani in konje iz snega, ter eden drugemu pomagajo, ali tacega posla je vedno dosti. Železničua proga je skoraj got ovit do White pass-Summit; pod progo so napravili vožnjo pot, ali ako p. njej voziš, moraš plačati od 100 funtov 75 centov, na železnici p j računajo po 30 centov od milje za •koraj saceljena, irce in pljuča so! človeka, za prtljago pa po 4 in 5 sdrava; papeževa slabost ni nič.centov od funta. Mi Brno potrebo- __ večja, kakorje pri skoraj devetdeset- vali tri tedne, da smo vso prtljago (celico, pnila PUc^^dLloCi' leu em Starčku naravno. Iipravili od Skagwaya naWhite Paas-' Jetnifika sLrežnica « - — Razna vesti. Ceue za fiarnike znižujejo. Hamburg amerikanska družba je znižula cene na $2« za brzoparuike ; dosedaj so zahtevali $33; enako je storila ameriška družba, ktera je zahtevala samo do Southampton« za medkrovje $32, sedaj je pa ceua do Berlina $31; v kratkem bodo sledile še druge družbe in se že nekaj govori, da bodo počasneji par-uiki veljali $22, brzoparniki pa S2G—28. Oiiejša vožnja v Hamburg. Hamburška parniška družba je za svoje parnike „Pennsylvania", ,,Pretoria", „Patricia" in ,,Gral Waldersets" napravila nov vožnji načrt, kteri bode 29. aprila stopil v veljavo. Imenovani paruiki bodo vozili iz New Vorka v Plymouth, Cherbourg in Hamburg iu pri vožnji nazaj pri Boulogne ustavili. Najnižja cena za prvo kajito je $45 v in od Plymoutha (London). Navadne cene za vožnjo v in od Hamburga I »od o št> za $5 znižali. Za drugo kajito bode stala vožnja v London $37. Tudi cene za med-krc v je znižujejo, v par dnevih bodemo iloliili od raznih družli defini-tivno znižane cen*'. Ve 0 svoji osodi Sing Sing, 16. marca. Jetni-ški nadzornik Sage je danes zjutraj uaznanil Marti Place, da bode morula umreti. Žena je to poročilo prav mirno poslušala. Čula je nadzor nikovo hojo po mostovžu in mu stopila nasproti, ko je vstopil. Po običajnem vprašanju, kako se počuti, je dejal nadzornik : „Gospa Place, žal, da prinašam slaba poročila. Zdravniki, kteri so vaš duševni stan preiskali, so govemerju poročali in ta vas ni hotel pomilostiti." Gospa Place je pogumno prestala najhujši udarec, v njenih cčeh ni bilo zapaziti solze. Po par minut trajajočem premolku je dejal Sage: ,, Brzojavil Bem čast. dr. Colu, vašemu duševnemu svetovalcu, prišel bode danes popoludne." „ Veseli me, da ste to storili, kajti rada bi ž njim govorila", o 'govorila je gospa Place. Nato je pro^la nadzornika, naj piše njegovemu bratu v New Brunswick, N. J., da jo v ječi obišče, kar je Sage tudi storil. Potem, ko je nadzornik zapustil Nadzornikov* žena je obsojenko Bko-raj vsak dan obiskala in j^j minoli ponedeljek rekla, da po prihodnji nedelji bode morala zapustiti to celico, kjer je tako dolgo stanovala in jo tako pripravljala na s-irt. Pra vijo, da Place ves čas njen* ga dolgotrajnega zapora nikdar ni kazala najmanjše znamenje kesa radi nje-uega čina. Governer države New York je priporočal, da seje pri izvršitvi obsodbe treba, kolikor le mogoče izogniti senzaciualuosti. Dalje želi governer Roosevelt, da streže gospej Place na njenem slednjem potu ženska, kakor tudi, daje med pričami ženski zdravnik. Jetniškemu nadzorniku je pisal, uaj k obsodbi povabi samo od obsojenke določena duhovnika in tiste priče, ktere zakon predpisuje. Je I i umor. M e s s e 11 g e r v i 11 e, N. Y., 15. marca. Franc H. Miller, samec, kteri je živel sam na nekej farmi S milj južno od Cortlanda, je postal, kakor se kaže, žrtev umora. Zapustil je pol miljo oddaljeno hišo njegove matere ob (i. uri zvečer. Ob 11. uri so videli ogenj švigati iz M i Ue rje ve hiše, in ko so ogenj pogasili, našli so v kleti gospodarjevo truplo na pol ožgano. Zločina sumljiv jo nek ptujec, kteri je baje od umorjenega hotel kupiti konja. Ptujca so poslednjič videli ob 5. uri zvečer, ko je hodil s puško po okolici. Povsod tnisti in sindikati. Philadelphia, Pa., 1(>. marca. Število baukirjey se bavi z osnovanjem Bethl^h^ni Steel Co., ktera hoč.* kupiti znano Bethlehem Iron Co. Buffalo, N. Y., 16. marca. Družba, ktera bode izdelke vseh tovarn za konzerve sadja iu sočivja v državi New York kontrolirala, ter imela $20,000.000 na razpolago se je ustanovila. Ta sindikat je osobito naperjen na boj proti trustu za konzerve. Philadelphia, Pa., 1(J. marca. Pod imenom ,,Milk Dealers Protective Organisation" iz Phila-•lelphne so se prodajalci mleka zje-vliuili v trust, proti velikimi mlekarji te^a m»*sta, kteri preti* manjše uničiti. Prva zadruga ima baje S 10,000.000 skupnega kapitala. Boston, 16. marca. Spalding, znani tovarnar biciklov in mnogovrstnih stvari za sport se je vspešno prizadeva osnovati tru*tza bicikle. v'eč velikih bankirjev je pri podjetju interesiranih, za ktero so baje že pridobljeni najbolj poznani tovarnarji. Plače zvišali delavcem, i 11 s b u r g, 16. marca. Tukaj- jo je tolaiila. šua ' >i 1 Well Supply Co., ktera dela v Fraukstowner valjavnicah, je daues zvišala plačo pudlerjein za 25 ct. pri t.">ni, vsem drugim njihovim delavcem pa za 5 odstotkov. Pudl^rji bodo dobivali sedaj 2.r) centov več nego je „Algamated Association" določila. Zvišane plače bode deležnih 1000 delavcev. .Vezgode na morju. Baltimore, 15. marca. Angle-sk: parnik „Brator'1 iz Londona je danes ob o. uri zjutraj blizu rešilne postaja Henry roga obtičal na skali. Parnik je v Daiquiri na Kubi naložil 3000 ton rude in bil v Sparrow Point, Md., namenjen. V go-stej megli je za vozil na skalo in se nahajo v zelo nevarnem položaju, tembolj ker je vreme ueugodno in morje viharno. ,,Brator" je bil 1 1896 v Glasgowu na SkotBkem zgrajen. New Bedford, Mass., 15 marca. Parnik „Nautucket"izNau-tucketa v Woods Hole namenjen, se nahaja vsled pokvarjenih stroje\ v nezmožnem stanu, ne daleč od Nautucketa. Victoria, B. C., 15. marca Tukajšni parnik „Tees" je našel m. visokem morju paruik ,,Dirigo' v poškodovanem stanu in ga vleke! v Juneau. Washington, 15. marca. Amerikauski konzul v Adenu v pre kopu je daues brzojavil državnemu oddelku, daje ladija ,,Briško" an gleške mornarice, našla v rudečem morju malo amerikansko ladijo v nezmožnem stanu, ktero je 200 do 250 milj dalječ vlekla, potem pa zopet zgubila. Ker je kmalu potem nastal o viharno vreme, mislijo, da je mogoče ladija kje butnila ob skale in se potopila. Ime ladije ni znano. Becker priznal z'«ein. Chicago, 111., 15. marca. Mesar Avgust Becker, čigar žena je 27. jauuvarija zginila, in kteri seje 14 dni pozneje poročil z lTletuo Ido Sutterlin, je danes izpovedal drugo obtožbo, ktero smatrajo resnično. Pravi, da je 27. jauuvarija s kladivom razbiI svojej ženi lobanjo, truplo razkosal, vse kuhal v kotlu iu potem sežgal, ostanke pa zakopal bli-iiu svoje hiše ob Rcckwell cesti. Peljal je v noči redarje na isto mesto in našli so v istini tam ostanke kostij. Sprva, ko so Beckerja deli pod ključ, je tajil, daje umoril svojo ženo, pozneje pa je trdil, da jo je vrgel v jezero. Na prizadevanje •?ospe Scliiitte iz Milwaukee, sestre umorjene, je sedaj vendar vse izpovedal. Livarji ilobe večjo piaeo. Chicago, 16. marca. Sest tovarnarjev, kteri zastopajo 90 od 6 to t kov V3* h tovarn v deželi za izd- io vanje peči i:i odbor od Iron Moulders Union je imelo shod. Posledica 13 ur trajajoče obravnave je bila ta, la so tovarnarji obljubili zvišati plačo ".a 10odstotkov, kar ima takoj stopiti v veljavo. Velik s t raj k preti. I n d i a n a po 1 i s, I ud., 1K marca Mitchell, predsednik odi nited M ine Workers of America seje včeraj večer povrnil iz premogarskega okraja v Indiani. Njegovi napori, posre lovati med delavci iu premogarski-ni posestniki, so popolnoma spodleteli. On trdi, da bode vseh 3000 premogarjev pričelo štrajkati. Pre pir je nastal radi tega, ker so posestniki zahtevali, da morajo pre-nogarji kopati predore za mule, kar sodo sedaj opravljali dninarji, pre- uro je bilo prebivalstvo razburjeno. Konečno, ko so se ljudje nekoliko pomirili, naložili so trupla na voz in jih odpeljali h pogrebniku. Pri družinah usmrtenih pričelo Be je giuljivo plakanje, ko so zvedeli žalostno novico. Williams zapušča Nariše in odrašene sestre, Gosloe pa ženo z mnogimi otroci. Tudi Hart zapušča ženo iti otroke, edino Toler nima ni kaki h sorodnikov. Prebivalstvo je do vrhunca razburjeno ter zahteva, da governer odstavi šerifa vsaj začasno. S. nI ni k Veldoti je bil danes večer kot policijski nadzornik zaprisežen in več mestjanov imenovanih tajnim policajem, kteri patrulirajo po cestah. Vse gostilne so zaprte. Vihar v Alahami. B i rm i n g h a m, Ala., 15. marca. V predmestjih Avondale in Woodhiwn je vihar vrtinec pro-uzročil veliko opustošenje. Sila viharja podrla i2 hiš in tri cerkve, mnogo drugim p» slopjam pa je odtrgalo strehe. Kolikor s»» je moglo do sedaj izvedeti, prebivalcev ni bil nihče usmrten. Pa je zadnjič nekdo pisal, da v Alabami ni vremenskih n ?zgod ! Moda še hnšje kakor kje drugje. Žrtve besnega ljudstva. P a I m e t t o , Ga., 16. marca. Tolpa I i nčarjev je tukaj na strašen način izvršila ljudsko sodbo. Devet zamorcev je bilo radi požiganja zaprl [h. Besna množica je udrla v ječo iu postrelila uboge žrtve; štirje so bili na mestu mrtvi, drugih pet pa nevarno ranjenih. Po storjenem krvnem činu so linčarji neovirano odšli. Prebivalce mesta so slednji čas vznemirjali požigalci. Od jauuvarija pripetili Bose trije veliki požari, kteri so, maloda ne, vse ui^sto v pepel i ii Devet požiganja sumljivih zamorcev so zaprli iu razkačeno ljudstvo je sklenilo nad vjetniki izvršiti hitro obsodbo. Bilo je ob 2. uri zjutraj, ko je tolpa oboroženih mož naskočila malo, od slednjega požara kot jetnišnico služeče poslopje. Hitro so bila vrata razbita in ključar zvezan. Ubogi zamorci SO Čuli prihajati divjo tolpo in v smrtnem trepetu popadali na kolena in prosili za svoje življenje. Toda belopoltni rabeljni niso imeli usmiljenja ; za grome! i go streli iz pušk in samokresov; štirje vjetniki so hitro prestali smrtno muko, druzih pet pa se je valjajo smrtno zadetih v svoji krvi. Bliskoma seje raznesla vest o lin-čanju po mestu in velika razburjenost se je polsstila prebivalstva. Povsod so prihajali oboroženi na ceste in videti je bilo nekaj časa, kakor bi bil boj neizogibljiv. Zamorci so pretili smrt svojih pajdr.-šev maščevati; večkrat so se že zbral i skupaj, toda vselej jih je meščanska hramba, ktera je stražila na cestah, razpodila. Med tem časom so ležali v krvi na tleh jetnišnice mrtvi in ranjeni zamorci. Poleg žrtev strašne ljudske sodbe klečale so plakaje žene in otroci pomorjenih. Bil je zelo pretresljiv prizor. Bilo je kakih 150 linčarjev. Nihče noče vedeti od kod so prišli in kdo so bili. Imeli so krinke na obrazih in ni jih bilo moč spoznati. Pridrvili so na konjih v mesto in po storjenem činu ravno tako hitro odjahali. Vstaja v Nicaragni. New Orleans, 15. marca. General Ruhling, kteri je pri Blue-fields premagal generala Reyega in zatrl vstajo, j« bežal v Porto Limon v Castarici. Ruhling je po-milostil vse vstaše in jim dovobl orožje obdržati pod pogojem, ako zapuste deželo. S tem pa predsednik Zelayas ni bil zadovoljen in hotel postaviti Ruhlinga pred vojno sodišče. Ta l i niti trenotek dvomil, kaj ga čaka, zato je brzo Nicaragut obrnil hrb-t. V B uetields bodo baje sedaj 150 oboI) radi udeleženja vstaje postavili pred vojno sodišče. Odkar so Zelayasovi vojaki zopet Bluefieids zasedli, zvišali so čolni-no za 55 odstotkov. Vr.' ■ • v S -S Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik : JožefAonič, Box 266 P<*j»kr in I j, 15. marca. Tukaj si ljudje pri p ■ veduj- jo, da je prinee-zinja L' uiza Kohurška, 1«*Vita žena princa Filipa KohurAkega in starejša hei kralja Lw»p<;lda l**lgijsk«-ga v zavodu za nervozne v Purkers dorfu pri Dunaju povila sineeka. Oče otroka jt? haje nadporočnik Mattaehich-Kegl^vieh, kteri gedi sedaj v vojaškem zaporu radi ponarejanja menjic v imenu princezinje. Tukajšni časopisi trdijo, da je vest popolnoma verojetna. Uradne oblasti tudi prav i;ič ne skušajo za-treti razftiranje vesti. Ako se je Udgijaka kraljeva dvojica bolj razveselila novega vnuka, ali brat nemftke cesarice svojega najmlajšega svaka, ali princeziuja Štefanija najmlajšega str.čuika, o tem ne pov6 veut nič natančnejega. London, 15. marca. Na bri-tiškej križarki se je razletel parni kotel, .leden kurjač ,e bil na mestu uamrteu in šest družili večali manj hudo poškodovanih. 1'zrok nesreče Ae ni bilo moč poizvedeti. L o n d o n, L<». uiarca. ,, Evening N«W«U i«»ročaf daje bivši ruski poslanik grof Mohrenheim izdal Nemčiji rusko francoske tajnosti. Ruska vlada je baje sama o tem prepričana, toda kaznovati ga nečejo, ker bi nastal Se večji škandal kakor z Dreyfusovo zadevo. Grof M hren-hein ne sni«* več priti pred carjevo obličje. ^ Kuski poslanik v Parizt^lfe^f Mohrenheim je bil meseca decembra IM97 odpoklican iz Pariza in na njegovo mesto prišel knez UrusolV. B e r 1 i n, ld teh laglje zacelile; zato so krogljo z jeklenim zavojem pozdravljaji kot ..humano krogljo". Kar so pa že zo-|»et davno zanikali Preiskave, ktere ho se vršile leta 1894 po nalogu pruskega vojnega ministerstva, kakor tudi preiskave švicarskih in avstrijskih vojaških zdravnikov so neovr-gljivo dokazale, da so rane od teh krogelj mnogo bolj nevarne. ,,Humana kroglja" deluje naravnost, kakor razletiva kroglja, kar takole raz agajo: Vsled izvanredne hitrosti, s ktero udari celo v velikej daljavi, silijo tekoči deli trupla nazaj in raz-nego posode. Zato je začetna odprtina primerna kalibru, ali izhodna odprtina se nam predstavi kot zevajoča rana 7. raztegnjenimi robovi. Kroglja prerež- na njenem teku krvne posode na ta način, da so konci daleč narazen odtrgani in to prouzroči po navadi notranje okr-vavljenje. Kroglja tudi vsled svoje grozn, prebijalne moči zdrobi kosti j Nesreča. V Kočevju se jepone-na lak način, da neznansko število srečil rudar Fran Medvešček. Padla majhnih drobcev vsili v mehka dela | mu ua Ilt^0 velika skala, ki gaje ni tkanine uniči. Tudi se je za na- hudo poškodovala. Prevedli so ga pačn o skazalo. da kroglja z ovojem v Ljubljano v bolnico, kjer je umrl. postane manj nespodobna, nego Drobnosti. Odlikovanje. 23. febr. vršilo se je v Metliki odlikovanje gospoda predsednika kraj nega šolskega sveta Leopold Gangla. kterega je pre-svitli cesar odlikoval z zlatim križcem za zasluge. Mej streljanjem topičev in z godbo so v slavnostnem prevodu spremili slavjenca iz njegovega stanovanja pred mestno hišo, kjer so bili zbrani cesarski uradniki, mestni zastop, učiteljstvo, žendar-merija, gasilno društvo in veliko občinstva. prejšnja svinčena kroglja, nasprot no, bolj postanejo nespodobne in ob-stre|ek z udarjajočo krogljo, kteri vsili v telo, deluje kakor stopljeni svinec. Vse to jr-dah« povod švicarskemu vojaškemu zdravniku dr. Ko-cherja, da se je na medicinskem kongresu v Rimu izjavil: „Učinek novošegne krogije z ovojem je zelo prek< >račil mej,- nravnodopustljive.'* Topničarstvo seveda ni zaostalo. Leta 1*91 je profesor Langlois zra-čunal. da pri enakem številu strelov je streljanje novošeguih topov petkrat vspešneje. nego od leta 1870 rabljenih topov. Ker pa top v enakem času 2 l do3krat toliko strelov odda, toraj se je učinek topničar-skega streljanja od onega časa 12-do 15krat pomnožil. Toda ta račun daues ne velja več Tatovi in zlobneži. V torek, dne 21. febr. so neznani tatovi pokradli II. Hebatu iz Britofa gnja-tij in svinjskih krač, drugim sosedom pa perutnine. O tem svojem poslu so se jako hrumeče vedli, so ropotali, in konečno nabrani plen spravili na voziček, pripravljen pod vasjo, ter se odpeljali proti Trstu. V vasi so pobrali neki deklici tudi razna krila, katera so se sušila na hišnem mostovžu. — V sredo, dne 22. febr. sta pa opazi la Jože Furlan in Janez Kerševan nekega ,,prijatelja iz dežele polente in makaro-uov", kako je po gozdnem zemljišču nadgradom s ceste zažgal pogoz-denje. Ko so priskočili bližnji delavci, ki delajo na novi cesti proti Kom ju, se je skušal ta laški tiček skriti, pa so ga vjeli in odvedli na Od takrat so Nemčija. Francoska'* j « . • , . „ , 1 ' ,au^BKa žandarmenjsko postajo, kamor se m Rusija uvedle brzostrelne topove . - £ i , , 1 J^ pa hranil iti na vso moč. Sele in avtoritete, kakor general Wille. ____i ,- .. ' . ,B . ,V , dober pritisk s palico ga je spravil profesor Pototzv in kapitan Moch i * - "... Tf ... ' . . , skozi vrata k postajevodji. Po go- zagotavljajo, da je učinek teh naj manj dvakrat tolik, kakor oni topov od leta 1891. Potem bi bil učinek 9edaj rabljenih topov 24- do 30krat večji nego oni topov od leta 1870. Ob jednem pa še neprenehoma delujejo na vedno močnejih razstrelilnih tvarinah in vedno bolj uničujočih krogljah. Leta 1870 so rabili granate, ktere so se razletele v 19 do 30 kosov — ali danes v 240; šrapnel se je takrat razletel v 37, a daues 340 koscev. Kar se tiče raz-počilne granat", je sprememba postala tako velika, da je težko navesti primero, toda nastopna sestava naj da približni pojem: Iz železa vlita, zsmodnikom nabasana bomba 37 kilogramov težka se razleti v 42 kosov, sedaj pa, ko je z pyrociliuom nabita, se pa razleti v 1204 koscev! — Preje bo s kroglja in i le iz manjše daljave streljali, danes pa prouzroče razleteli kosci smrt in uničujejo na krogu 200 metrov od prostora, kjer so se razletele, in to pri strelu v daljavi 3000 metrov. Toraj velja za puško, kakor top, stavek: Učinek moritnega orožja jo mnogo večji, nego onih, kteri so bili skušani v dosedanjih bitkah ; vojne z enakimi evropejskimi armadami iu tem orožjem se še niso bile in nihče še nemore danes reči, kak izid bi imel tak boj. Pri vseru tem se pa nahajamo, da bodo v bližnjem času zdatno spremenili tehuiko topov, in sicer bode najbrže top bodočnosti avtomatično delujoči brzostrelni top. Tak top je že gotov kot mitralajza, sistem Maxim. Princip je ta, da bi sunek raz-streljeuega topa v porabil i Ta drugi naboj in izstreljenje. Tako mitra-lejzo lahko oskrbuje samo jeden mož in razstreli 200 strelov v minuti. Rabijo jo že v augleškej armadi (kjer se je grozno skazala v postajevodji. i'o go voru je bilo spoznati, da je to člo-veče naredilo vse to iz narodnega sovraštva. * * * S a m o m o r. 3. marca popoludue je gospa Roza Brosolo, stanujoča v Via Media št. 13. v Trstu naznanila policiji, da je prejšnji dan njeni 231etni sin odšel od doma, ne da bi se bil povrnil in da se je bati, da se mu je primerila kaka nesreča. Ob 11. uri predpoludue je prišel neki gozdni čuvaj iz Bazovice, ki pa je že naznanil zaskrbljeni rodbini, da ao v tamošmjem gozdu našli mrtvo truplo nekega človeka, ki se je obesil. Mož je tudi prinesel neko pismo, katero so našli pri umrliču. Pismo je bilo naslovjeno na stariše mladega samomorilca. Mrliča so prevedli v mrtvašnico ua mirodvo-ru v Bazovici. Za uzrok samomora se ne ve. • • * „S loven k a", glasilo slovenskega žeustva, izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti" vsako drugo soboto. Velja na leto 3 gld. Ta list je kljubu vsem težavam učakal tretje leto in ga zelo toplo priporočamo našemu ženstvu v Ameriki. Zelo prijetne pesmice, kratkočasne povesti; občekoristne spise je najti v njem. 3 gld. v našem denarjuje pa res tako mala svota, da se je lahko omisli marsikaka ameriška Slovenka, posebno ako poudarjamo, da je v vsej Ameriki le jedna Slovenka naročnica. Naročnino sprejemamo tudi mi. List izhaja v obliki knjige in ves letnik vezan, pride vedno prav v razvedrilo, ali kratek čas, toraj ameriške Slovenke, Bežite po njej I * * * Peš okolu sveta. V Tratu je sprejel lastnik »hotela de 1» Emerih in njegov mlajši brat, Štefan Seljan iz Karlovca. Zapustila sta avoj kraj 23. jau. in sta prišla iz Reke v Trst. Iz Trsta pojdeta v Aleksandri jo, Aden, v srednjo Azijo, skozi Kitajsko, Japonsko in severno Ameriko, dokler ne prideta v Pariz, kar upata doseči v dveh letih. Uboga sta, nimata nič denarja iu tudi nočeta prejemati miloščine. Preživljata se s predavanji in koncerti. Jezikov ume Emerik šest, mlajši pa zna na gosli svirati. * * * Koroške novice. Svojo sestro ustrelil je na pustno nedeljo 161etni Bin lovca Rautnika v Delih nad Celovcem. Fant je bit zoper voljo svojega očrta kupil v Celovcu samokres (revolver). Oče ga mu je vzel in shranil v omari. Omenjeni dan pa je pustil omaro odprto, fant je vzel samokres, ter ga hotel pokazati svoji sestri. Vzel ga je pa tako neprevidno v roke, da se je sprožil. Zadel je sestro v prsi, da je obležala takoj mrtva. Nesrečni oče je nato zblaznel. — Zoper železnico Sinčava8-Žel. Kapla se je pričelo močno gibanje. Dnč 19. febr. je bil pri Miklavcu shod zoper železnico iu na Dunaj se odpošlje deputacija, ki ugovaija zidanju železnice. — Pri Labudu seje obesil 16letui pastir Tomaž Urak. Defravdacija. Iz Pirana se poroča, da je pobegnil blagajnik ondotne mestne zastavljalnice, Fra-giacomo. Revizija je dognala, da je poneveril večje Bvote. » * Roparski umor v Brnu. 20. febr. popoldne je neznan ropar ubil urarja Podražila v Brnu. Ura rja so videli še četrt ure pred umorom stati j »red prodaja Inico, potem pa so ga našli za delavsko mizo z razbito glavo. l*re in prstane ter mnogo novcev je zločinec odnesel brez sledu. Goljufija pri sodišču. Na Reki so se pri sodišču zgodile večje goljufije. Dva sodna uradi.ika, Benedikt Milinovich iu Avg. Supe-rina, sta že aretovana, kompro-mitovanih pa je še več druzih uradnikov. Nesreča v sreči. Petrograd-ski trgovec Grigorjev, je imel srečko, na katero bi imel dobiti 70.000 rub-ljev. Toda imel je le polovico srečke, drugo polovico je dal svoji omoženi hčeri. Banka je izjavila, da ne more izplačati denarja, dok ne vidi obeh polovic srečke. Največja nesreča pri tem je, dc trgovec ne v£, kje mu biva hči; šla je v Sibirijo in — potem ni ničesar več čul o njej. Zato je dal v ruske in sibirkse liste sledečo notico : „Ma-rija Ivanovna Grigorjeva, vrni se takoj ali pošlji polovico srečke l Tvoj nesrečni oče, kateri ne more vzeti 70.000 rabljev brez druge polovice srečke, ktera je pri tebi." Jezik prihodnosti. Francoska akademija se |e bavila nekaj dnij z vprašanjem, kateri jezik naj bi postal mejnaroden. Niti latin-ščiua niti najrazširjenejši štirje jeziki v Evropi, niti volapiik ni za splošno rabo. Pač pa je za to svrho izboren jezik esperanto, kateri je znašel neki ruski zdravnik. Baje je dejal celo Tolstoj, da se nauči tega jezika VBak omikanec v — dveh urah. Plača francoskega predsednika se določi prav za prav vsako leto v proračunu. Plača znaša nevadno 600.000 frankov na leto, za reprezentativne in potne stroške se mu nakaže takisto do 600.000 fr. Presenetljivo. Ženin : ,,Tvoj oče misli toraj opustiti trgovino, ako se oženiva — gotovo ima lepo premoženj e?4' — Nevesta: „On ne, ali misli, da ga imaš ti!" Tudi žrtev. Gospodinja : ,,Ana, kje pa je velika jeterna klobasa, ktera je še včeraj tukaj visela?" — Kuharica : „Joj, joj, postala je žrtev--vojaštva!" V šoli. Učitelj : „Nedeljsko delo nema blagoslova. Imenuj mi Jo-žek tako nedeljsko delo !"—-Jožek : „Nedeljski lov?" Lahkomišljenost: Dijak (v gostilni tovarišu): „Glej tega moža, kako lahkomišljeni ljudje bo to; pri s^Bednej mizi sedi moj krojač, včeraj je hotel, da mu plačam svoj dolg in mi zelo na ušesa trobil, kako silno novce potrebuje. sedaj pa sedi tukaj in pije pivo!" Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 840.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštniuo ker mora biti denarna pošiljaiev registrirana. Kije Je ? JOSIP GREGORIČ ali tudi JOHN BROWN, ker ima ta človek 2 imena, doma iz Št- Jerneja na Dolenjskem, v Ameriko je prišel pred 2 mesecema ; govori: slovensko, nemško in italijansko. Potepuh je prve vrBte in se dela boji, svojemu tovariša je ukradel iz zaprtega kovčega $/09 in ubegnil. Rojake prosim, ako kdo kaj o tem nevarnem lopovu v£, da meni naznanijo njegov naslov: Foter Prušek, 266 Saw Mill Alley, Allegheny, Pa. Vino na prodaj. Dobro rudeče californiško vino prodajam po 35 do 50 centov galono s posodo vred. Dobro belo vino otl ~)0 do centov galono s posodo vred. (15. ap.) NIK. RADO VIC H, 702 Vermon St., San Francisco. . Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r v i sloven-s k i Vff slovo. Vsem rojakom, posebno sorodnikom m prijateljem v Morrell, Pa., kličem pri mojem odhodu v staro domoviuo: Z BOGOM! Bratom Hrvatom, s kterim smo vedno v slogi živeli pa kličem : ŽIVELI ! New Yerk, 17. marca 1899. Ign. Gmeiner. Opozorenje. JOŽEF TEKAVEC, 3 Junita Str., v C leve lan du, O., uaztianjam tem potom svojemu rojaku, da spolni svoje dolžnosti do 15. a p r i 1 a . če ne, ga naznauim z vsem imenom, ker čas je poravnati ; ravno isto zahtevajo moji sosedje. Kje je? FRANČIŠKA SUSTERŠIC. doma iz Raktine, občina Preserje, pošta Borovnica. V Ameriko je prišla meseca julija 189S kakor sem* po naključju zvedel. Ako kdo rojakov ve za njen naslov, naj ga blagovoli poslati njeuemu bratrancu: Frank Petelin, 501 Kast 3. St., Anaconda, Mont., ali ,,Glas Narodu". (29. mc.) — *--- — - t j 1024 South 13. St,. Omaha, Neb. Vedno s^m pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s k eye m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča ; ako kdo sem pride iu ne ve kam. naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 18. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY iu druge LLKERR, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Kje je? ANTON K US, doma iz Pristave župnija sv. Križ na Dolen jskem. Za njega bi rad zvedel: A u t. Vege I, 1706 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r ej š u j ej c e u i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali ,,Gi.as Narodu" v New York. Francoska parobrodna dražba Compapie Generale Direktna t rta do HAVRK - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Touraine 25. marca. La Normandie „ 1. aprila. La Champagne „ 8. „ La Bretague „ 15. ,, La Touraine ,, 22. „ La Gasgogn^ „ 29. ,, Prvi razred kajite do Havre v -ljajo .$55 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK. HHH HHHBHEHM MMMmM&mmmmmmMSMm I Mestna hranilnica ljubljanska i m m MMMMMMM Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge gj po 4% i brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- TBT nost ali pa b posredovanjem „Glas Naroda". rsn uiulu mmmm kskmkkksiiimsim Ura in Brce. Ura naredi v jedni uri 17.160 udarcev, v jeduem dnevu 411.840 in jednem letu 150,424.560. Človeško srce pa v jednem dnevu le 5000 in v jednem letu pa 43,830.000 udarcev. Najceneje vožnje Me iz Ljubljane na vse kraje v Zjed. države z dobrimi francoskimi parniki so dobiti pri F. SAKSER, X09 Greenwich St., New York. Ville" dva potovalca SMtonj na IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Galumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vBakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici Bvojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doina, in vse skupaj deuem na eno sliko,' ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani « IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., ▼ kterem hodom točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO iD DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi fcegljisce, S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Maio Str., La Salle, 111. KDOR — SLOVENCEV POTUJE bodisi t staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na izključno edino slorcnsic podjetje AAA A Allegheny, Pittaburgu in okolici se Vsem Slovencem toplo priporoča strogo solidna (^B A. JST JK A.^ CHAS. R. WEITERSHAUSEN, 212 Ohio Street,_Allegheny, Pa. Ta banka ZAVAKUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju Škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, k ter i napravlja: pooblastil a,|kupnu pogodbe, preskrbuje dedfičine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vae parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. ^ j 1THE PRINCE LINE ■p w ^ i m m v y p Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovoli čestokrat obiskat moj SALOON FR. SAKSER, 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne i prigodi kaka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Sto- : tisoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v redu. Dosedaj smo že skoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posr^duj^me vsem za hranilne vloge v sloven-s k e h r a n i 1 n i c e, vsakdo dobi hraniluične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c en e j i kader mi damo za $40.70 za 100 gld., zahtevajo vsi drugi najmanj $41 ali 84150, zakaj bi vaše novce proč metali? Denarji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko 109 bieenuirli Strmet, kamor Vas drugam speljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v istej hiši v prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vsakem času. v kterem točim izvrstno ANHAEUSER &BUSH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE. Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači in postrežbi. S poštovanjem Mike Krawt, 1206 Scott Street, Joliet,Ill. prebrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz HST©-w- ^ oirfsiQ, "V Grenu-o^ž^o -» ITeapol „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,»Afghan Prince ', „Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27 <5, Karlovec $28.50, Insprak $26.00. Potniki tretjega razreda dobč vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik : C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, ------------NEW YORK. _Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in 11 okolici svoj lepo, na novo urejeni kakor tudi OBLEKO, OBUVALA ^—-v ^ _ za možke, ženske in otroke. Dalje: ^ \ J (J(JJY —nfc ; VINO, FINE SMODKE in ŽGA- na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, III. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kako WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pn nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo lošli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat svoji naj gredo vedno k svojim! Se spoštovanjem Martin Bluth & Co., SA LOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL NJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo pri poroča m svoj ^ssiloozi^ 400 Elm Str., Leadville, ri tamošnjem ljudstvu, po najnižji ceni. priporoča se slovenskemu občinstvu KNAUTH, NACHOD & KUEHNE Ne. U William Street. Prodaja in pošilja na vse dele *veta denarne nakaznice, ■ en j ice, in dolina pisma. »iposloje in iaterjnje zapnščinr in dolgtre. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do S100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla,, trpežni za vb© življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala : Matija Rezek imam J.e Štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen 1 njimi, ter so Se sedaj dobre; igrani zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da hi hiii prevarani: harmonike so lahke za igranje, lepo izdelane in dovolj ju* ceni. To potrdim. Slika predstavlja srebrno uro . , Glasoviti in pro- z J ean i m pokrovom na vijak stavljeni zdrav- (Schraube), na kterem je udelana uik, ki se je iz- zlata podoba, bodisi: lokomotiva, učil in prejel di- jelen ali konj, in stane z d.»hrim! P^ lia Elgin kolesovjeui 6lh J vseučiliščih vBe- »a 7 kamnov »amo $13.50 ' N^oAaPhU — 15k.n>™mn $15.00 je^U^euv's": Na «htevauje Sh raz,, siljajn ce- m°b?ru n.a Hfr" niki fraukovani. Tetoozdr'a'vnfsto Poštena postrežba in ..mstvo za skušnjo, zdravi robo je moje geslo. najtežje in naj- Za obilo naročbe se pr,poročam ske boTe^nL Pri- za zdravljenje vsakovrstnih notranjili kakor tnfli vnenllb lioleziiij. z vsem poštovanjem : Jakob Stonich, *». K. MADISON STREET. CHICAGO. Dr. G. IVAN POHEK, IL1. postal je predsed n i k dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušeBih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen ski h bolez i h itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo~ Mjrko Telak imam harmonike 2e pet let od Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one, kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabini jih pa Šepet let. M. Teschak. , P<|dpi««»i imam fearmnnikeod fi. J. Goloba že šest let, za nje sem dal $40 in so Sesedaj 'J* kak< °nc 17 d«ele, ktere stanejo najvišjo cen.., rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, 111. Podpisani Michael Klol.učar p.trjujem, da so harmonike iidelane od g. J. Goloba vrstno potrjujem, da .r delane po John Golobu imajo Čiste, pravilne glasove in >e zaworejo uporaWti gri s ^ikej godbi na žice, trobente ali piAdalL G. Stramec. Podpisani priporoča vsem HU>v«nc«m syoj krasno vrejeni M a tel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vwdno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; isvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerui ceni; na razpolagauje je lepo Poaebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. , Slovenci obi&čete me obilokrat l Svoji k svojim/ Sč spoitovanjem v hotelir 177 Atlantic Ave., Brook]vn N 3elie mlad v to debelo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On j« na stotiaxe i TX ot-j -r-> <3 nevarno bolnih osel) ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in hratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovaui gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in Bern hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemor^m boljega počutiti. Zahvaljujem se \ am, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj m rojak. Karol Blažina, Canion Ferry, Mont., Mi L>r. G. / VAiV fOUBKL seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. nemorejo osebno k njemu priti, uaj op^TIjunko "svojo bolezen kako sUra je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kal^ se zdraviti V slučaju, da vidi, daje bolezen ^uzdravl ^va/on to nove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem avoi k-r^aJo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEk, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.