; , , , . ... : " » GiLAS SVOBODIL SIX)VENSKI TEDNIK SE* lOIIRI UuiT>H« UtMTri. Glas GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE H LO V ENI O WEKKLY Dhtotmi To Tan Imum Or Tub Luoim Oum, "OD BOJA DO ZMAGE"! - "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 14 Chicago, III. 7. aprila 1905 - Leto IV llazgled po svetu. Iz ru$ko-japonskega bojišča. Japoncem no ugajajo ruski mirovni i>ogoji, Rusom pa niso všeč ja[x)ivski mirovni predlogi. Torej krvava, nečloveška vojna se bode nadaljevala kljub zatrjevanju, da kmalu sklene mir. Ako mi pišemo o Japoncih Rusih, tedaj menimo rusko in ja ponsko vlado. Seve ljudstvo misli povsem drugače. V Rusiji je bil narod takoj v začetku klanja proti vojni, na Japonskem se je pa narod tudi naveličal groznega klanja. Ali olx* vladi se prokleto tnalo zmeniti za voljo naroda. Vladi nndaljnjeti z mnogoumori, ruski in japonski narod se i>a morata v interesu vla-dujočih krogov medsebojno klati. Tako je! Rusi utrjejo svoje postojanke pri Sirpingham Neki ja]»ouski oddelek je odšel v smeri proti Kirinu. Iz Pelrograda se poroča, da so dne i. aprila Jaj>oitci streljali s to-povi na rusko zadnjo stražo, kateri zapoveduje general Mičenko, Dne i. aprila je srečala angleška kri žarka "Prometheus" eskadro admirala Nebogatova pri morski ožini Bab-el-Mamteb. Dva japonska konjeniška oddelka, vsaki broječ 150 mož sta se vrnila z nevarnega pohoda. Konjeniki so večkrat prišli v doti ko z rusko konjico, slednjič so prodrli tudi četi* generala Mičenka C >1» železnici rn drugod sij konjeniki razdrli brzo-j avr zvem. Na tem nevarnem pohodu ta zgubita oba oddelka skoro 100 mož. Adm.ral Roždestvenski je odplnl proti Vladivostok!). Genera! Llaptmov poveljnik posadke na otoku Sahalin je prosil društvo ruečega križa, naj odpošlje nekaj usmiljenih sester, ker dan za dnevom pričakuje, da Japonci prič-no z operacijami proti otoku. Rusija. V Kavkazu je položaj za vlado in njene hlapce čimdalje slabši. V kubanskem ozemlju so nemiri zado-bili lice pravcate meščanske vojne. V (Jeorgiji, Mingreliji in Kutajsu vihra rdeči prajxjr revolucije. V Jalti se-je vdeležilo več tisoč delavcev javnega shoda, 11a katerem je bil sprejet sklep, da se carju odpošlje naslednjo jx-ticijo: Odstranitev vseh zakonov, ki omejujejo naravne pravice državljanov; svoboda govora; svolxxla tiska; pravica do stavke; verska svoboda; jednake pravice za vse narode in vere; mir z Japonci; ljudski zastoji v državnem zboru. V Nižnem Novgorodu so revolu-cionarci zapalili žitnice. škoda je ogromna. V Odesi se razširja govorica, da so revolucionarci zapalili carsko letov šče Livadija v Jalti. Dne 30. marca je bila v Petro-graa je bila silna. Na mestu je napravila bomba 2 čevlja globoko in 4 čevlje široko luknjo, komisarja jj4 pa vrgla več čevljev kviško, kjer e potem težko ranjen padel na tla. Poljski socialisti širijo med rezervisti letake, v katerih jim prii>o-ročajo, naj se ne pokorijo mobili-zijskemu povelju. 500 kmetov oblega samostan v okraju Vardzija in zahteva, da se jim izroče lastninske listine. V Kutnem na Rusko Poljskem se vrše praske med delavci in vojaki. Nemčija. V pruski zbornici je prišlo med državnim kancelarjem in posestniki premogokopov do ojstrih kontro-verz radi vladne predloge, ki ima nekaj olajšav v prid premogarjem. Glavni zagovornik delodajalskih interesov je odločno pobijal vsako koncesijo naoram premogarjem. Iz njegovega govora je razvidno, da kapitalisti še toliko ne cenijo člove-ka-delavca kakor navadno žival. Vzlic temu, so pa nekateri delavci še tako neumni, da volijo za kapitaliste, da se nočejo organizirati v .itwkovnih. 4$UffcvUfc- ------------------ Portugal. Kapitalistični listi jioročajo, da so jHtrtugalski socialni demokrati priredili ovacijo nemškemu klovmt, Viljemu drugemu. Seve je ta vest popolnoma iz trte izvita. Ti "socialisti", katere jc debeli portugalski kralj bedaku, Viljemu predstavil, so bili navadni preoblečeni tajni policaji. Saj še ni dolgo, ko je , "šintar" Trq>ov priobčil enako komedijo v Petrogradu, ko je carju, batjuški predstavil delavsko deputacijo, v resfiici preoblečene detektive. Poročevalcem kapitalističnih listov se v resnici že možgani mehčajo. Perzija. Beguni iz Kuhana poročajo, da oboroženo ljudstvo oblega palačo kana. Povsod se dviga ljudstvo proti svojim krvnikom in izmozgovalcem. Tudi znamenje časa! Kreta. Princ Jurij je izdal proklamacijo, v kateri prosi, naj velesile pošljejo vojaštvo, tla se vzdrži red in mir, za, kar pa zahteva 36 ur odloga, da o vsebini proklamactje obvesti ljudstvo. Obenem prosi v s ta še raj od-lože orožje. Maroko. Nemški klovn, Viljem II. je izrazil željo, ko je prišel v Maroko, da želi videti znamenitega roparskega poglavarja Raisula. Povabil ga je 11a jx>govor in prigrizek. Sedaj naj pa še kdo trdi, ozna preteklost Viljema druzega, njegove faanozne govorance, katere je kvasil vojaškim novincem, se sploh odzval vabilu Viljema II. Mi upamo, da ne! Južna Afrika. V jamah pri Kruegersdorfu so zastavkali importirani kitajski ku-liji. Med policaji in kuliji so se vršili resni boji. Mnogo policajev in kulijev je ranjenih. Krasne so razmere v južnoafriških rudnikih, ako žc kuliji, najpotr-pcžljivejši moderni tlačani stavkajo. Kapitalistična požrešnost je res nenasitna. Ameriške vesti. čuden Človek. Gessler Rousseau, katerega so krivim spoznali, da je na pomol prekomorske Črte' Cunard poslal peklenski stroj, je izjavil, da je bita ameriška bojna ladij a "Maine" raz-djaiia |xj i>omoti z bombo, katero je oti zgotovil. Pri tem pa vedno zatrjuje, da ni anarhist, da je patri-otičen Atnerikaned, ki sovraži tujce. V ministerstvu mornarice se malo zmenijo za izjxjv^d Rosseau-a, pač ga pa smatrajo za navadnega bedaka, ki stremi za tem, da bi časniki mnogo pisali o njemn. Iti to je najbrže tudi resnica. Saj tacih liedakov v Ameriki kar mrgoli.. „..........; ________________ človekoljubni (?) trust. Trust za jeklo je povišal vsem svojim delavcem plačo. To povišanje znese okoli $5 za vsakega delavca mesečno. | Isti trust je pa preti 15. meseci znižal svojim vslužbencem plačo za $20 milijonov, število vslužbencev pa znižal od 167.709 na 147.344. Marsikateri delavec bode mislil, da sede v unravntškcin svetu tega tnista sami človekoljubi. Ne! Ampak trust je dobil mnogo naročil, katera mora zvršiti do določenega termina. Voditelji t rust a se j>a boje, da bi delavci zastavkali, da bi trust ne tnogel do termina zvršiti naročena dela, za kar bi moral plačati visoko globo, radi' tega je |io-višal svojim delavcem prostovoljno njih pičel zaslužek. Naj gledamo kapitaliste od katere strani hočemo — od človekoljub* ne ali izkoriščevalne — |>ovsod Im>-demo o|«izili. da se jim gre le za njih nenasitne žepe. Leiterevo morišče. V premogokopu znamenitega I^ci-tera, ki se jc zaklel iztrebiti iz svojih premogokopov vse organizirane premogarje, se je pripetila grozna razstrelba. Ko se je prijietila nezgoda, jc bilo kacih 54 premogarjev v jami. Strokovnjaki trdijo, da so najbrže postali vsi žrtve katastrofe. Milijonarja in morilca Leitcra, ki je zakrivil to nezgodo, ker je rabil v svojih jamah neuke Hudi — importirane garjevce, bode pa še v bodoče varovalo vojaštvo, ako bi delavci zahtevali odstranitev neznosnih razmer v premogokopu, mesto da bi ga sodišče radi mnogoumora poslalo za več let v ječo. Kapitalistični umori se množe. Radi razstrelbe v "United Verde Mine" v Jcromu. Ariz., ki je lastnina zveznega senatorja in večkratnega milijonarja Clarka, je vbitih l>et rudarjev, sedem pa težko ranjenih. Tako zgleda današnja vzor kapitalistična družba. Ljudi se mori kakor janjce na klavnici, morilci pa vživajo najvišje časti. Bizantizem kapitalističnih časnikarjev. Nekateri ameriški kapitalistični časniki so postali pravi dvomi listi klovna. Viljema II. in njegove svo-jati. Človeku se gabi in studi ko čita klečenlažne in ponižne depeše o potovanju norca, Viljema in njego- ve soproge, neizobražene, nadute in domišljave goske. Kako ponižni so ti kapitalistični pisači, dokazuje ta le -slučaj. Nemška cesarica se je spotaknila in padla, ne da bi se pri padcu poškodovala. Navaden slučaj, ki se je isti dat« pripetil morda tisoč drugim ženskami Ali uredniki "Illinois Staatszeitung" in družili enakih kapitalističnih "šmirov" smatrajo ta slučaj za zgodovinsko važen dogodek, obenem pa za priliko, da lahko pokažejo svoje lakaj-ske duše v pravi svetlobi. "lisoka gospa", poroča ;>onižno lakaj, "je pri hoji navzdol doživela malo nezgodo. Spotaknila se je nad kamnom in je padla na tla. Princa Eitel .Friderik in Oskar sta priskočila Nje Veličanstvu na pomoč, vendar se je pa dami posrečilo brez njiju i>omoči zo|>et vstati. "Visoka gospa" — vraga, ali so druge ženske "nizke" gospe? Ali ni naših ameriških kapitalističnih časnikarjev sram, da se valjajo pred evropejskimi kralji in cesarji 11a trebuhu. Ali jc sramota že res pobegnila k psom? Male tatove se obesi — Chas. Hanover, višji slepar v javni službi, je bil te dni v Milwaukee rad; sleparstva obsojen na dve leti v prisilno delavnico. Ali višje sodišče je temu lopovu dovolilo "writ of error", radi česar bode slepar lahko še do meseca junija proti jamstvu kot svoboden državljan pohajal ulice v Milwaukee. Drugo jjorotno sodišče bode pa najbrže spoznalo nedolžnim tega "ugledne ga državljana", in pri prihodnjih volitvah ga bode kaka kapitalistična stranka imenovala kandidatom za ž ti] >ansl:TšfoTec. Ameriški kapitali sti že vedo zakaj take "poštenjake" branijo in zagovarjajo, čemu jim naklonjajo prva in najvišja mesta v občinski upravi. — Gliha, pač vkup štriha! Plača Rockefeller/!, Magnati v Wall ulici zatrjujejo, da dobiva J. D. Rockefeller kot predsednik roparske "Standard Oil" družbe le $20.000 plače na leto. Vsi drugi vslužbenci pa dobivajo le $5000 letne plače. Ali bi bili ti denarni magnati tako prijazni, da bi nam jx>jasnili, kako je mogoče, da so vsi, ki imajo prva mesta pri ti družbi, s temi ma-l.tni plačami i>ostali tekom nekaj let milijonarji? Kako je mogoče, da J. D. Rockefeller dobiva vsako leto $40,000.000 dividende? No, odgovorili bodemo mi. Ta gosjKxla ne s kuhi ameriško ljiuL»tvo oficielnim (Kitom v ixxlobi velikih plač. To ne bi bilo atneriško-kapi-talistično! Ti ljudje odirajo ljudstvo špekulativnim j>otom. In to je boljše, ker le malokedaj pride v šršo javnost za koliko so ti dobrotniki človeštva v enem letu oplenili ljudstvo. Carnegie se brani imena , človekoljub. Andrew Carnegie je na nekem družabnem sestanku v New Yorku protestiral, da se ga nazivlje za filantropa. Andrew Carnegie je zjavil: "Za filantropa smatram človeka. ki ima več denarja kakor pameti. V službi humanitete jaz isto-tako rabim pamet, kakor sem to rired leti storil, ko sem osredoto-čeval premoženje v svojih rokah, faz ne poznani večjega veselja v svojem življenju, kakor ustanovitev knjižnice, ki postanejo ljudska last, kečinstvo s svojim otročjim govorom, se je "spreobrnilo" večje Število grešnikov. Stari in mladi tepci so izjavili, da bodo odslej živeli po krščansko?? Seve leži v tem mnogo reklame, po kateri sezajo navadno verski blazneži, da bi se širša javnost pečala ž njimi. Mi srno nasprotniki proti javne-11111 nastopu vsakovrstnih drezira-nih otrok. In skrajni čas je, da tu nastopi tvorniški nadzornik in pošlje otroka tje, koder je njegovo mesto, v šolo. Praznik za osemurni delavnik. Iz VVilkesbarre, Pa., se poroča, da bodo v soboto praznovali vsi pre-mogarji v a-ntracitnem revirju osemurni delavnik v proslavo zmage, katero so izvojevali premogarji, ki kopljejo mehak premog. V ta namen je osrednji odbor razposlal vsem unijam okrožnico, v kateri povdarja, naj odborniki v vseh unijah v daljšem govoru pojasnijo premogarjem pomen osemuniega delavnika in o vtisu govora poročajo osrednjemu odboru. Ne smrdi t V zadnji številki smo poročali, da je Rockefeller odtegnil svoj dar verski kongregaciji v znesku 100 tisoč tol. Ali sedaj moramo poročati, da so farji z veseljem sprejeli umazani denar Rockefellera, ker so veliki farji vsem dotičnim duhovnikom, ki so dohodke Rockefellera imenovali tatvino, namignili naj rezigni-rajo. "Zakaj naj bi ne sprejeli denar Rockefellera, denar družili niagna-tov olja pa zavrnili? Denar, ki ob-darovanega odveže vsaktere obveznosti, naj se vsikdar sprejme, le v slučaju ne, če kdo drugi dokaže, da jc njegova lastnina." Tako je govoril neki višji kutar na zboru črnosuknježev in drugi nebeški agentje so mu pa zadovoljno kimali in izrekli maziljenja-polni "amen". John Rockefeller je s tem vspe-hom, katerega je dosegel pri kutar-jili, lahko zadovoljen. Vsi ljudje vedo, da si je Rockefeller pridobil svoje premoženje s tem, da je na tisoče ljudi odri. To vedo tudi misijonarji. Vzlk temu se pa ne sramujejo vzeti^lenar, kateretra jim je Rockefeller ponudil. Farji se še niso nikdar ozirali od kod prihaja denar, dasi se naz:v!jcjo namestnike Jezusa iz Nazareta, tistega Jezusa, ki jc z bičem v roki stxxlil sej-marje, kramarje, oderuhe in menjalce denarja iz tempelj* Zahtevajo boljšo plačo. Naši "ljudski" zastopniki v pos-tavodajnem zastopu države Illinois zahtevajo povišanje plače na 2000 t tol, na leto, dasi do sedaj še nič važnega niso storili v prid ljudstvu. Ta predlog o zvišanju plače je jednak predlogu, ki je bil spj-ejet že v začinjeni zasedanju posta voda j-rrega zastopa, katerega pa guverner Yates ni hotel podpisati. - 1 Bazmotrivanje proletarca. Ako bi iic bilo boga, bi ga bilo treba narediti, tako je rekel Voltaire, ki je bil bolj buržoazijskega mišljenja kakor proletarskega, dasi njegovi občudovalci o njem nasproti«) trdijo. S tem izrekom je Voltaire to bovedal, kar vsi mogočneži mislijo. Današnji nasilniki tudi vidijo združeno vso moč v bogu. Kdor potrebuje antoriteto, moč, ta si ustvari boga. Tako so delali Konfucij, Mojzes, Mohamed, Zoroaster in drugi. To so zvršili tudi vsi čarovniki, avguri in duhovniki. To stori tudi še dandanes vsakdo, kdor sebe smatra vladarjem, druge ljudi pa njegovim pod-1 Iožnikom in hlapcem. Ljudstvo, katero je njemu podložno, naj bi videlo v njemu nekako znamenje višje božje sile, nekakega božjega namestnika. To stremljenje lahko vsak človek razume, ako ima le trohico možganov v svoji glavi. Ako bi ljudstvo spoznalo, da so cesarji, kralji in knezi navadni ljudje, da imajo • vse Človeške slabosti, grehe in napake na sebi, potem bi šla njih slava kmalu rakom žvižgat. Kakor maziljencc gospodov se pa vsaki vladar dozdeva še mnogim ljudem za nedotakljivo osel«, kateri se mora vse klanjati. Kralji pač vedo, zakaj se tako trdo drže kraljestva po božji milosti. * * * Najvišji in najpopolnejši nazori v novodobnem delavskem gibanju se zrcalijo v vseobsegajočem mednarodnem značaju, kjer se ne pozna narodnih tradicij, šeg in navad, kjer se vsi spori in prepiri potiskajo v ozadje, ki imajo svoje koreni-ke v narodnem boju. Misel — zavednemu delavcu sa-moobsebi umevna — da je položaj delavcev v kapitalistični družbi povsod enak: v monarhiji in republiki, gradi niost med delavci raznih narodov in strok za splošno sporazutnljenje. Kako malenkostna so prizadevanja napram ti misli v nekaterih vel.kih delavskih strokah, kjer se hoče dokazati, da imajo delavci raznih strok tudi razne interese. V teh prepirih mej delavskimi organizacijami ne vidi zavedni delavec druzega kakor plesnjev "cof" srednjeveških zadrugarjev, ki je že zdavna zaslužil pokoj mej staro in obrabljeno šaro. * * * Novodobni razredni boj se posebno kaže v svojem končnem cilju. Moderno delavsko gibanje sc ne zrcali v obupu, v brezmiselnem uporu, v kratkem vzplamtenju, ki navadno zopet prinese stare hlapčevske in tlačanske verige. Volja za osvoboditev je v zvezi tudi z novim kulturnim načrtom. Stara .kultura ima za podlago, da morajo biti na svetu Ijogatirici in siromaki, gospodarji in hlapci, blagorodni in niz-korodni ljudje. Nova kulturna struja, ki je proglasila razredni boj delavcev protr ostali človeški družbi za podlago, stremi za preporodom človeške družbe, za ustanovitvijo socialistične človeške družbe |>o načetih svobode, jednakosti in bratstva. Vsaki človek, ki misli s svojimi možgani, ima za voliti mej tem dvema sovražnima strujama, ki delita dandanes svet v dva tabora. Proletarcu ne bode težko voliti. Njegovo mesto je na strani njegovih bratov, čigar boji so njegovi boji. Ako se hočejo delavci osvoboditi, potem morajo to delo zvršiti sami I Zastonj dclavci pričakujejo dandanes kakega odrešenjka. Ako se sami ne bodo Ix^evali za osvoboditev svojo, nihče drugi jim ne bode pomagal. Časi za Čudeže so minolil Delavcem bode zasijalo solnce svobode še le tedaj, ako bodo razumeli svojo zgodovinsko nalogo, če bodo pokopali medsebojno sovraštvo. če bodo izcimili iz svojih vrst sebičnost in z vso silo vstopili za svoja načela. Josip Logačan. MT Somišljeniki nnročujte In priporočujte "QLAS SVOBODE". law f • Zgodovinska povest. Najnestrpnejši je bil kralj David sam. Nemirno je hodit na svojem stajališču sem in tja in zrl doli na samostan, kjer so na dvorišču hlapci konje sedlali in jih upregati v vozove. Simon Kozina pa je ležal za fcrmom in smehljaje opazoval svojega zaveznika. „ Simon Kozina je bil ta dan zadovoljen, kakor že dolgo ner Ta dan je moral donesti bogato plačilo, ogromno premoženje, katero mu je bil kralj Davki zagotovil s sveto prisego, ako mu spravi pod nož patra Celestina. Simon Kozina c izvo-hunil, kar so menihi sicer skrbno prikrivati, da se udeleže pogreba v Brezovici, in napravil je po tem svoj načrt, da se je moral obnesti. Končno, |k> dolgem čakanju so menihi zasedli pripravljene vozove. Samostanska vrata so se odprla in vozovi s oddrdrali. " — šestnajst menihov se pelje, jt rekel kralj David, in spremlja jih dvaindvajset hlapcev. S temi bomo kmalu gotovi. Tudi Kozina je bil preŠtel število odhajajočih menihov in hlapcev in je pritrdil kralju Davidu. — V samostanu so torej ostali trije menihi in šest hlapcev. Zdaj je treba vedeti, če je pater Celestin pri tistih ki se |>eljcjo v Brezovico. V tem trenotku je že prisopihal dolgi Laban, ki je stal pri samostanu na straži, da se prepriča, če se je z menihi odpeljal tudi pater Celestin k pogrebu, ter je naznanil, da Celestina ni vmes. — Torej je ostal v samostanu. Tem bolje. Zdaj ralj David — stori ti svojo dolžnost. Cigani so bili žc prej natančno podučent kaj jim storiti, če se pelje pater Celestin v Brezovico in kaj jitu je storiti, če ostane v samostanu. Kralj David jim je še enkrat razložil ves načrt, odposlal nekaj ljudi, da so obvestili še druge ciganske oddelke in ko je bilo vse pripravljeno je dal znaimenje za odhod. Kakor sence, tiho in molčeče so se razšli in cigani previdno plazeč se med drevjem in za grmi se počasi bližali samostanu, ki je blestel v svitu dopoldanskega jesenskega soln-ca. Zadnji je odšel kralj Davki in na prostoru, kjer so prej čakali cigani odločilnega treuotka, je ostal Simon Kozina sam. Njegovo oko ja pazljivo zasledovalo gibanja ciganov, in občudoval je spretnost in lisičjo zvitost, s katero so postopali. Posamezniki so bili že prišli na cesto in se tam poskrili v bližini, druge je bilo videti, kako so šli ob cesti na borovniško in i?a vrhniško stran, da odvrnejo ali zadrže prihajajoče ljudi. Na uvelo, od različnih strasti raz-jedeno lice Simona Kozine je legel izraz perečega sarkazma. — Le delajte, cigani , le dobro delajte, je krohotaje govoril sam sebi. Je že tako v življenju, da konj vleče, napilnii.o pa dobi kočijaž. TikIi danes bo tako in napitnino spravim jaz baccalaureus iuris utri-usque Simon Kozina, ki postane iz obesenjafca, sleparja in ciganskega vohuna srečen, bogat in imeniten gospod. Kozinovi pogledi so sledili c:ga-rvom, njegove misli pa so mu uhajale v preteklost. Spominjal se je bede svojih mladih let, spominjal se veselega in lahkomiselnega življenja. ki ga je imel kot prvi uradnik dež. viecdoma v Ljubljani, in spominjat se let potepuštva, ko je moral bežati po gozdih in se skrivati no brlogih, da je utekel veŠalom, Zdaj je bil konec vseh skrbi. Denarja ie imet dovolj in danes mu je obljubljena nova vreča cekinov. Kaj ie niega brigalo, da so brli ukradeni, da se jih je držala kri. Non olet! — Srečen bom, srečen, so polglasno šepetale njegove ustne, in pred njego dušno oko je stopila oodoba £ospe Regine. po kateri je koprnelo njegovo srre že od prvega dne, ko se je nastanil na Vrhniki. Zdaj se je na cesti pred samostanom prikazal kralj David — zado-nel je oster žvižg in v trenotku na to so se cigani zagnali na samostan. Samostan v Bistri je v 16. stoletju obsegal celo vrsto poslopij, ki so bila zgrajena v različnih časih in so, brez redu bUa postavljena okrog (Cerkve. Samostan-je bil močno utrjen in obdan z visokim zidom. Pred samostanom je bila voda, v kateri je bila sezidana mala vila. Na znamenje kralja Davida so cigani od raznih strani planili na samostan. Drug je drugemu pomagal in kakor bi trenil so bili naenkrat na zidu, skočili na dvorišče ter se zaoodili deloma proti glavnemu poslopju, v katerem so prebivali menihi, deloma proti drugim poslopjem ter jih obkolili. Samostan je bil v njihovih rokah, še predno se je kdo izmed doma ostalih menihov in hlapcev zavedel, da jim sploh preti kaka nevarnost.- Kralj David je stopil šele potem na samostanska tla, ko so mu odprli vrata, in prišel je kakor kak zmagovalec ponosno in dostojanstveno ter mirno odredil, kaj naj store ciganske čete. Cigani so, izpolni vši njegovo povelje, zasedli vse utrdbe in preiskali vsa stranska jx>slopja ter {»vezali vjetc hlapce. ki so bili tako presenečeni in preplašeni, da na obraml>o niti misliti niso. Kralj David pa je s svojim odlel-kom vdrl v glavno poslopje v prebivališče samostancev. Težko je sopel in se je krčevito oprijemal svoje palice z zlato sekirico. V očeh mu je žarel divji ogenj; strast in želja, da se maščuje, ga je tako prevzela, da se je še komaj vzdržal na nogah, a železna neukrotljiva njegova volja je premagala celo telesne slabosti. — Patra Celestina tni dobite, patra Celestina ujemite. Sinovi ino-j:, preiščite vsak kotiček. In živega mi ga pripeljite, da mu z razbeljenim nožem izrežem srce. Sinovi Aronovi, maščujte sel Tako in enako je kralj David bbdrit svoje ljudi in ti so tiho, kakor bi se bali, da jih kdo sliši, sledili njegovemu povelju. V kuhinji so našli več žensk in jih podrli ter povezali. Potem so preiskali vsako solx», vsako celico, vsako hmkjo, a nikjer ni bilo sledu po nobenemu menihu. Pridrveli so v prvo nadstropje in tam našli dva bolna meniha. Vrgli so jih iz postelj in vprašali, kje da je pater Celestin, ali meniha jim nista vedela vztic vsem grožnjam n česar povedati. — Z vezite ju in zakurita jima ]xxl nogama, potem se jima že razvozla jezik, je ukazal kralj David in je šel dalje. Naenkrat so se odprla vrata na koncu hodnika in prikazal se je pri-jor Ahacij z zlatim križcem na prsih. Postaral se je bil v nekaterih mesecih tako, da ga je bilo komaj spoznati. Oči njegove so bile motne in koraki njegovi negotovi. Bil je že vinjen. Uzrsi cigansko tolpo s kraljem Davidom na čelu, je dvignil roko n gugaje se sem in tja vpil: — Na kolena! Kaj ne veste, da sem jaz prijorl Na kolena! A cigani so ga hij>oma zgrabili n z grmečim glasom je vprašal kralj David: — Kje je pater Celestin? če ne poveš resnice, te vržem na dvorišče in te dam živega sežgati. — Razbojniki, capini, je vpil pri-jor Ahacij. Ali mislite, tla smete z menoj tako govoriti ker sem kri-voprisežnik ? Se sem prijor in kaznoval vas bom! Vi Betcebubovi poslaniki, hudičeva zalega, vi smrad peklenski. — Zdaj sc je zagnal kralj Davi ' s tako besnostjo v prijorja, tla so odleteli cigani na vse strani. Zgrabil je prijorja za vrat, ga stresel, kakor lev svoj plen in ga treščil ob zid s toliko silo, da se je prijor kakor mrtev zgrudil na tla. Kralj David je v prvem trenotku odstopil ,nekaj korakov, potem pa zopet planil k prijorju, ga s svojimi koščenimi rokami zgrabil in dvignil in ga hi-[>oma vrgel čez hodnik na dvorišče potem pa ukazal: Naprej I Cigani so preiskali samostan in vsa postranska poslonja, a patra Celestina ni bilo dobiti. Preiskali so cerkev, vlomili v rakev, odprli telo krste umrlih menihov, a brez uspeha. Našli so vhod v podzemske ječe in osvobodili mnogo jetnikom in jetnic ali o patru Celestinu tudi tu ni bilo sledu. , Vzlic vsi hitrosti, s katero so delali cigani, je seveda čas hitro minil. Straže, ki so stale na cesti proti Vrhniki in proti Borovnici in branile ljudem, da niso mogli mimo Bistre, so nošiljale pozive, naj se cigan' požurijo. Zavrnjeni ljudje so bili namreč že raznesli, kaj.se jim je primerilo in zdaj,,so sc cele čete s sodnikem Završanom na čelu napravile na pot v Bistro. Toda kralj David se za to ni zmenil. — Naredite hitro ogenj in prinesite jetnike sem je zapovedial kralj David. Večina ciganov se je lotila bila že ropanja. Znašali so iz cerkve in iz samostana cele kupe raznovrstnih dragocenosti. V prijorjevi sobi so našli skrinjo, polno denarja, in jo odnesli v gozd. Tudi z naro-panimi dragocenostmi so sc otovo-rili c gani in odhajali drug za dragim v temni les, kjer so se razšli na različne strani. Slama, ki >o jo na {»ovelje kralja Davidu nautili na dvorišče, je bila hitro užgana. Visoko je zaplapola! ogenj in strahotna so gledali vjeti samostanski posli, kaj da lx>. Kralj Daviti je stopil pred jetnike, ki so zatrepetali bojazni pred strašnim starcem. — Kje je pater Celestin, je vprašal kralj David. Če mi ne poveste resnice, vas dam na mestu žive sež-ffati. Jetniki so zaječali groze in vsi naenkrat so zaklicali: — Pater Celestin je šel v Brezovi co. —- Lažete, je zagrmel kralj David. Moji .ljudje so natančno pazili in jaz vem, da patra Celestina ni b:lo med menihi, ki so šli v Brezovico. — Sel je, šel! Z menihi je šel! obrali kar so bili še nanesli naropanib reči in tekli v gozd, samo kralj David sc ni ganil z mesta. Nekateri cigani so skočili k njemu in ga hoteli s seboj potegnit1, ali kralj David se jih je otrcsel. — Bežite, Vrhničani so tu, so kričali cigani pri vratih. Počasi se je obrnil kralj Davi l proti njim. ki so že bežali, |>otem je dvignil svojo roko. Nekaj je hotel reči, a v istem trenotku je na Vhodi cenjenim rojakom v Willock Pn. priporočamo g. Fr. M i klavca, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Svoliode". zidu, ki je ločil samostan oi vode počil strel. Vse je zavrisnilo, kralju Davidu pa je omahnila roka nazaj in potem je padel vznak. V tem trenotku se je zunaj zaslišal velikanski šum. Počilo je še nekaj strelov in na dvorišče se je zapodilo vse polno oboroženih ljudi, ki so bili prišli samostanu na pomoč. Pa tudi z obmejnega zidu je planil star mož, samostanski hlapec gluhi Tobija in vihteč svojo puško pridrl na dvorišče ter kriča': — Jaz sem ga ustrelil — kralja Davida. Jaz sem ga ustrelil, ciganskega poglavarja. Sodnik Završan je odredil kar je bilo treba, da se samostan zopet zavaruje; mnogo mož je šlo zasledovat cigane. Iz gozda se je večkrat slišalo streljanje ali zasačili niso nikogar, prav kakor bi se bili cigani zarili v zemljo. Na dvorišču pa sta mirno ležala drug |>oleg dragega dva mrliča, samostanski prijor Ahacij in ciganski kralj Daviti. XI. Ciganski naskok na starodavni mogočni samostan je razburil vso dcielo in po vseh krajih sc je začelo velikansko preganjanje ciganske nadloge. Vzpričo temu napadu so s-A nekaj časa potihnila cela nas protja meti evangeliki in meti papi-sti kakor tudi nasprotja meti ošabnimi velikaši in njihovimi zatiranimi kmeti. Nova "Zigeuuerhatz" je trajala skoro vso zimo. Bil je to grozen lov. Graščaki so s psi lovili c gane in kogar so dobili, je bil na mestu obešen, In cigani so postopali ravno tako ter poklali precejšnje število kmetov ter upepelili marsikako selo. Cigani so tisto zimo izginili s Kranjskega in se nekaj let niso upali v večjem številu prestopiti deželne meje. Samostanu je bil ciganski napad vzlic ogromni škodi, -lei-so j<*-imeli, vendar le na korist, kajti veliko sovraštvo proti samostanu se je vsaj deloma in vsaj za nekaj časa poleglo. Ljudje so sodili, da je vendar še bolje, prenašati nasilstva in krivice samostanskih mogočnikov, nego cigansko nadlogo, kajti cigani so kmetom ravno tako malo prizanašali, kakor vetikašem, in so kmetom dostikrat pnovzročili še hujšo škodo, nego katerikoli graščak. Eden pa je bil ciganskega napada na samostan naravnost vesel, in to je bil pater Celestin. Iznebil se je bil svojega najhujšega in najnevarnejšega sovražnika. Kralj David je bil edino bitje, katerega se je grozni Celestin tako bal, tla je zatrepetal, kadar se ga je spomnil. Zdaj je bil divji ciganski poglavar mrtev. Ko ga je videl pater Celestin ležati mrtvega na samostanskem dvorišču, obšlo ga je čuvstvo neskončnega triumfa in to čuvstvo se je spremenilo v blaženstvo, ko je zazrl bledo upadlo lice prijorja Ahacija, (Daljo prihodnji«.) V Couuimiugh, Pa. in okolici je pt>oblaščen jxdiirati nnročnino za "(41. Svobode"g. John Pajk. Mi ga toplo priixwocamo vsem cenjenim rojakom. Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. £ £ £ £ Družblimke in društvene skupine. Ženitovanjsk« lu otročje alike so naša speeialiteta. One primerile in solidne. 381-393 Blue Island Ave, vogal 14. PI. Telefon Canal 287 Kako je nastal duhovnik? Nasi katoliški duhovniki se včasih rogajo svojim nasprotnikom, češ: klerikalizem, klerikalni zmaj je ze uničen, že leži na tleh. DuIiqv-nik dobro ve, da ima moč, ker je skozi več ko tisoč let on sam ubijal ljudem v glavo, da je on čeznarav-no bitje, da ima v rokah ključ do življenja onkraj groba, da zna krotiti naravo itd. Ali že dlje časa pred obstoječim krščanstvom so bili duhovniki; milijon let p^ej in bili so ravno taki kakor sedaj. Strah v ljudeh pred tem človekom je nekako že podedovan od pradeda. Saj sc slovenski pregovor glasi: "Pa farja beži, škric odreži, od njega beži. Neki župnik na Dolenjskem se je izjavil odkritosrčno pred neko vo-litvijo napram liberalcu: "dokler mi duhovniki še z hudičem strašiti moremo, nas ne spravite doli z hrbtišča kmeta." V tem leži duhovniška moč. Ljudje na kmetiji se duhovnika boje. On tudi postane maščevalen če je treba. Kmetje pri^ povedujejo, da ima vsak župnik črne bukve, v katere zapisuje svoje sovražnike. Nasledniki njegovi pa potem nadaljujejo maščevanje. Imamo vedo, ki zasleduje nastanek človeka. To je naravoslovje. Imamo vedo, ki zasleduje zakone, po katerih živi človek v družbi s Človekom, torej zakone družbenega, socialnega življenja. Ta veda sc zo-vc sociologija. Razumljivo je, da so ti učenjaki — sociologi preučili tudi nastanek duhovenstva. V naslednjem podamo nekaj črtic tega razizkovanja. .. ► >,Tarav?tkjvci i" sscislsgi- so danes na trdnem v tem, da se je človek na raznih krajih sveta veliko tisoč let razvijal iz prav živaljske-ga življenja do tega, kar danes zo-vemo kulturno, omikano življenje. Predenj je človek le prišel do tega, ila si je pomagal pridobivati živila z nnjokornajšim orodjem, preteklo je mnojro časa. In še le tedaj si prične* človek spretnejše pridobivati živila kakor žival. "Der Mensch hat zwischen sich und die Thier-welt das Werkzcug gesetzt." (človek je mej sebe in živali postavil orodje.) In zof>et je mrnolo ntnogo let, predeni je človek začel udomačiti živali, obdelovati polje. V teh miljonih let se počasi razvija tiuli to, kar imenujemo opazovanje duše. Do tega pojmovanja o duši je prišel Človek, kakor znameniti sociolog Tylor razvija, mej drugim na ta način: Prvotni ljudje nimajo kakor živali stalnega bivališča, ne stalnega živeža. Enkrat dobijo dosti korenin, sadja, poloviio dosti divjačine, rib in potem dlje časa manj, ali večkrat tudi nič. Tedaj ko imajo žrejo brez mere. To prouzročuie slabo prcbavljanje in to v spanju različne sanje. Teh sanj si pa ti ljudje ne umejo tolmačiti. Te sanje so jim nekak drugi svet, ki je zračnejši, negotov, pa tudi goljufiv. Ti prvotni ljudje domnevajo, da so te sanje iz druzega sveta,, da je ta drugi svet morda o-ni, v katerega so odšli bratje, sestre, ko so sc ločili od sveta. Misel, da je človek iz materielncga života in zračne duše, to je, iz mesa, kosti, krvi in iz nekega mračnega bitja sestavljen, daje prvotnemu človeku tisoč zagor.ctk, ki sc mu vsaki dan postavljajo; tako zagonetke bolezni, smrti, zagonetke narave, ki mu delajo strah in bojazen. Ta-kozvano animistično naziranje sveta, to je, da je človeška duša središče vsega življenja, da je od nje odvisno zdravje, ali bolezen in vse drugo, prihaja tako v človeško raz-motrivanje m s tem nastane religiozno versko naziranje. Ko sc je to začelo nastopi duhovnik. Zanimivo je, kako si sociologi razjasnujejo nastanjc in razvoj dti-hovništva iz življenja prvotnih narodov. Sprva nastopi duhovnik kot i čarovnik. Sociolog Tylor si pred-1 stavlja bolnika — božastneža. Mrzlica ga trese, bolezen ga tare po vseh ud h. Bolnik se vpraša od kodi to? Ne more si razjasniti te bolesti. On si le misli, da mora te bolečine prizadjati le kak drug stvor. On! začne misliti, nemara prizadevlja kak nevidljiv sovražnik te bolečine. Hudobni duh, demon, hudič nastane tako v njegovi domišljiji. Tega hudiča potem tak človek zelcf vidi v svojih sanjali, in mu daje imena, divje okoli sebe tolče, čudne glasove iz grla spravlja itd. Včasih z nenavadno zgovornostjo govori, ali nenavadne dogodljaje prerokuje.Drugi, ki takega bolnika vidijo, si mislijo, da kak zli duh, demon v bolniku tiči, da je bolnik sredstvo tega demona. Tako si misli človek tega prvotnega razvoja tudi- v vseh družili bolezniii take demone in on premišljuje o tem, kako bi sc ti demoni spravili iz bolnika, potem' bi bil človek rešen. Naravno je, da so se kmalu ljudje našli, ki 'So's t'em bavili, da so demone izganjali iz človeka, živali. To so čarovniki, ck-sorcisti, ki demona prosijo, ga za-rotevajo, se mu laskajo, da bolnika zapusti. Pri tem odganjanju demonov prišli so ti eksorcisti sami v tako razburjenost, ekstazo, da so biti sami mrzlični, kakor bolniki, postali so sami božjastni, maniki, piše Tylor. Vsled tega so ti eksorcisti postali zdravniki, čudežni ljudje, orokli. To je seveda kaj neslo. S časom so si ti ljudje razširili svoj delokrog, prisostvovali so pri porodih, pri u-miranju. Začetkoma so častili prvotni ljudje te čudežne zdravnike odkritosrčno, pozneje so le ti morali bolj zvito goljufati, da si pridobijo priznanje, veljavnost. Ali je bilo to v dobro človeštva ? Sledimo zopet sociologom. Mnogo časa zopet poteče, predenj se človek razvije do. tega, da v posameznih četah te! divjakov tustane zopet kako gospod stvo (Herr-schatft) v kaki obliki že, in da gospoduje neka močna manj'ina ljudi nad večino. Ali ko ?e človek do tega razvije, se razvije iz nedolžnega, duhovnega, z vira. niškega moža nevaren tekmec posvetnemu go-spodstvu, četovodji. kralju ali cesarju. Sociolog Lippert to v daljših razpravali razpravlja v svoji veliki zgodovini duhovenstva. Tako tudi sociolog Zenker. Oba sta Avstrijca. (Konec prihodnjič.) Sygan, Pa. 26. marca 1905. Žalostno je pač, ako se sobratje medsebojno napadajo jaVno po listih. Ali primoran sem odgovoriti javno, ker sem bil javno napaden, da ovržem neresnične trditve, katere trosi g. J. Lesjak javno o meni v c. listu "Gl. Svobode" z dne 24. marca t. 1. Vsaka beseda o meni v omenjenem listu je neresnična. Predbaciva sc mi, da stremim za tem, fla bi postal kapitalist. Jaz vprašam g. Lesjaka, če on sploh razume, kaj pomeni beseda kapitalistt Iz njegovega dopisa posnemam. da on tega ne razume, da ne ve, kaj je kapitalizem, ne kaj je kapitalist?? Popolnoma perfidno sumničenje je pa, ako se meni predbaciva, da sem ga jaz sprav:! ob delo. To pa presega že vse meje. Vsakdo ve, da pri nas lahko to stori le delodajalec, ali pa njegov namcitnik. Ker pa jaz nisem ne eno, ne drugo, ni to podtikanje le obrekovanje, ampak že hudobija. Vsem tukajšnim rojakom je znano, da sem mu jaz preskrbe! delo, ko je iz Federala prišel v tukajšno naselbino. In ko je bil po svoji krivdi brez dela, sem mu dvakrat rekel, fla naj gre na delo. A. vbo-gati ni hotel! Tega pa vendar ne more nihče zahtevati, da bi jaz koga na kolenih prosil, da bi šel delat. Sploh se meni ne zdi častno, če se kdo vsiljuje met! zavedne delavce, potem pa svoje tovariše oprav-!ja- G. Lesjak se pokriva s socialistični plaščem, potem pa druge svoje tovariše po nedolžnem napada. Ali je to pravično, polteno iti odkritosrčno?? j\ Zajedno izjavljam, da jaz g. Les-jaku. ne bom več odgovarjal in ma-gari. že prio!>či še toliko dopisov. Zahtevam in upam. da bode p. Lesjak vse svoje obdolžitve napram meni preklical, ako ima v sebi pro-letarsko poštenje. Fr. MlklavM. Prodajam vozne listke (sifkarto) za fraucosko črto—Havre Now York in nao-bratno; nadaljo za Ctinard črto Reka, Trst New York in naob-ratno, Francoski parniki vozijo po fi dni, parniki Cunard črto pa po 12—14 dni od Trsta ali Roke do Now Yorka. Postfožba izborna na obeh črtah. 1 Pošiljam tudi denar v staro domovino po dnevnem kurzu in seui v zVozi z najboljšimi bankami v Ameriki in stari domovini. Vsa tozadevna vprušanja naj se pošiljajo na naslov: M. V. KONDA 083 Loomis St, Chicago, 111. Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače — Hodovlco in miueraliio vodo. 576 IS, St, Telefon, Canal 6296 NAZNANILO. Opozarjam slovensko trgovce— saloouarjo in tudi drugo p. 11. ob. činstvo na importirano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam naj bolj i brinjevee! Dvanajst i na steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo satu plačati prevozne troako Kdor hoče dobro kapljico briujov-ea piti, naj 40 obrito na John Kraoker-ja 1199 St. Clair Str. CLEVELAND, O. ^ Še nekaj koledarjev ima upravui&tvo ^ "GLAS SVOBODE" * ^ 4 naprodaj. Cona koledarju jo 25c. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri 1 NAS -m G> L iron in trpežen štedilnik, katerega predoouje slika, luko kupite za $ 1<». Kurite lahko z mehkim ali trdim premogom. Prihranit« si tudi denar, ako kupite Bvetilnice, preprogo in dmgo pohištvo pri nafl. Jas. Vasiiinpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. vpfnjri^ ry Jj^u^JMOCO^XjXXOSatJZZOZT^SKi 3330350 Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da som otvoril na vogln 18 Pl. in Loomis St. novourojoni S a 1 o o n —^ Poleg toga imam prostorno dvorane za obdrievanje sej in zabav, oglasito bo pri meni in pokažem Vam prostoro. S spoštovanjem (Telefon Canal 7231) JONKPH 683 Loomis, cor. 18 PI. Chicago, HI. Ali kašljate? * Vsak prehlad in ka- * šelj je nevaren. Pljuč- * niča, vnetje grla, kri- JJJ pa,jetika,vseseprično * s kalijem, OŽivajte * * Severov balzam S za pljuča pravočasno, Ozdravi * kašelj in prepreči J|J pljučnico, jetiko in £ olajša dušljivi kašelj. * Cena 25 in 50 centov. MOČ Čista kri pomenja moč. Kdor Ima slabo,nezdravo kri, oni jo vedno slaboten,medel in utrujen. Bolesti v mehurju provzročene po kristalni usedlini v vodi, nazvani kot kamen,so mnogokrat jako hude in nevarne. Uživajte Severov lek za jetra in ledvice, ki odpravi vso Škod-llivo zmes iz vode. Cena 75c in 11.25. Kri prinaša hrano vsaki mišici in kosti. Ako je kri opešana ali nezdrava, kako naj bodo potem mišice močne? Telovadci znajo ceniti vrednost čiste krvi in si jo vedo ohraniti v dobrem stanu s pametnim Življenjem in previdnostjo v jedi In pijači........... SEVEROV KRIČISTILEC je priljubljen pri mnogih slavnih telovadcih, ki poznajo njegovo vrednost in ga rabijo dnevno pri svojem vežbanju. Nobena stvar na svetu ne povrne jakosti, moči in čilosti tako hitro kot Severov kriči-stilec, to čudovito zdravilo za kri. Izboljšanje He takoj pokaže. ^4*4444444444444444* Bolesti v členih. Vas li boli križ ali rame? Imate li bolečine po udih in členih ? Severovo olje sv. Gotharda vstavi vse bolečine in jih ozdravi. Ravno v to je namreč namenjen. Cena 50 centov. Spoštovani guspod: Pošljite mi eno steklenico Vašega kričistilca kakor hitro mogoče. Porabil sem bil Že eno in ho počutim že silno izboljšanega. Vaš Adolf ŽeniŠek, Tilleda, Wis. Če se počutite docela opešanega spomladi ali jeseni, tedaj vas bo kratka raba Severoveira kričistilca spremenila v čilega in jakega Človeka. Cena steklenici Si.00 * Ali ste utrujeni? Ako se prehitro utrudite in čutite, da izgubljate moč, treba vam je storiti le jedno stvar in to je: uživajte Severov življenski balzam. Ta čudoviti krepči-Icc za moške in ženske doda nove moči vsakemu posameznemu delu telesa. Cena 75c. SEVEROVA ZDRAVILA SO NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH. ZDRAVNIŠKI NASVETI ZASTONJ. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA "Glas Svobode" [The voice of Libebtv] WEEKLY Publish eel by The Glas Svobode Co 683 Loomis St. Chicago, 111. aaUf«i mt the Po»t Offl«*» Cl»le»gu, 111., M Second Cl»" Muller. Subscription 11.50 per year. Advertisement* on agreement. "Glas Svobode" Uide vsaki petek .a velja u AMERIKO: z« celo leto................fl.50 M pol leta .................7Sc ZA EVROPO: za celo loto ............kron 10 ca pol leta .............kron 6 Prvi svobodomiselni list z t sloven s/ti narod V Amerik». Naslov za dopise in posiljatve je sledeči: '(jMhk Nvobode' 683 Loom ta St. Chicago, III. Dopisi. Zver v človeku. "Daily Mail" iz Londona je pred dnevi poročal, da so do sedaj izgubili Jaj>ouci 115,000 11102, ranjenih in mrtvih, Rusi pa 125.000 mož. Človek bi mislil, da mora tako blazno klanje mej vsemi kulturnimi narodi obuditi splošno ogorčenje proti prirediteljem tega klanja, te mnogomorije, da morajo vsi narodi zahtevati ojstro kazen za te mnogo-morilce. Saj vendar ves svet obsoja posameznega morilca, ki je zločin zvršil v razburjenosti ali nenavadnem duševnem razj>oloženju. Ti moriji v veliki meri na Daljnem V z toku t« vendar ni vzrok kaka strastna duševna razburjenost. Za to morijo in klanje so se leta m leta delale skrbne priprave, in žrtve lega klanja nimajo niti najmanjšega vzroka vbijati in mesariti tlru^a drugo. Te žrtve niso videle druga drugo, dokler niso skupaj prišle na morišču. Nikdar niso druga drugo niti razžalile. Čemu torej to klanje? Ako žive prireditelji te morije v medsebojnem sovražtvu, zakaj sami ne nesejo svoj kože na trg, čemu si drug druzemu med seboj ne režejo vratov? Dotičiii, ki so sejali prepir, ne morijo. Dotični, ki morijo pa nimajo vzroka do prq>ira. Ali imamo torej tukaj opraviti z hudodelstvom, ki jc dobro premišljeno in prevdarjeno. In vzlic temu se smatra te hudodelce za poštenjake m mnogo ljudi v traku in kuti se jim klanja in jih prosi za en mlloatljiv pogled. Današnja človeška družba ne smatra mnogoumora za barbarizem, ampak za samoobsebi umevno prikazen v razvoju človeške družbe. Mesto da bi se družba zgražala nad temi mesarji — mnogomo-rdci, jdi pa še slavi kot junake in nositeJje kulture, civilizacije. Ako živimo v kristjanski državi ali v pagan ski, povsod se smatra znamenite mnogomorilce za nekaj vzvišenetra, jjovsod se smatra 111110-goumor za najslavnejše delo naroda, za nekako kulturno stopinjo, v kateri se zrcali napredek naroda, za prvo dolžnost vsacega patriota, potem naj se moli h Kristu, Butklhi ali pa prisega pri Mohamedovi bradi. Človek, ki na jjovelje svoje gosposke strelja, mori druge ljudi, požiga in ropa je lahko dober kristjan, Maliomedanec ali pa Buddhist. Ni vere na svetu, ki bi prej>ovedo-vala mnogoumor, ni vere na svetu, ki bi ne častila in s|>ošlovala mnogomorilce, provzročitelje vojsk, dasi imajo na čelu vstisnjen pečat morilca. Gorje pa tistemu, ki bi svoj glas dvignil proti današnji, gnili, ko-rumpirani, roparski človeški družbi, ki prouzroča mnogoumore. Gorje tistemu, ki obsoja lastninsko pravo, ki jc podlaga brutalni sili, umorom, vbojein in prostituciji. Gorje tistemu, ki piše ali govori proti temu, da bi se ljudje na povelje klali morili kakor divje zveri. Gorje tistemu. ki odprto prizna, da je socialist, da se bori za boljšo bodočnost vseh ljudi na svetu. Takoj bode vsa častita družba proti njemu: mnogomorilci,. farji vseh ver in njih neumni hlapci ga bodo slovesno prokleli. Iz tega sklepamo, da ta družba višje ceni kapital kakor vero, kulturo in človeško življenje. Ta družba žrtvuje kapitalu vse: prepričanje, verske nauke, božje zapovedi in človeška življenja. Kapital ji je njen zlati malik, kateremu daruje vse. In ta družba pozna en sam greh. Boj proti njenemu malik u! Svofrodomislcc. Morjenje otrok v Kursku. "Ruskva Wjedomosti", list, ki ■stoji pod rusko cenzuro, jc prinesel naslednje poročilo o morenju otrok v Kursku, za katero jamči, da jc popolnoma resnično. Jaz vam poročam ]>od pritiskom dogodkov, ki so se godili, ko sem se vrnil v Kursk. V Kursk sem prišel dtic 25. febr. ob 2. uri popolu-dne. Ko sem se peljal z vozem na svoje stanovanje, sem dospel mej razburjeno množico, ki jc bila razprostrta ]>o vsi ulici, na cestnih voglih so stali policaji. Načelnik jx)licije je glasno dajal povelja in je vpil nad neko gručo ljudi, ki ie pripadala k inteligentnim krogom. Nekoliko na strani je pa stalo v vrsti 50—70 orjaških kmetov. Kasneje sem zvedel, da se ti ljudje šolajo za deželne policaje v šoli, katero je ustanovila lokalne policijska gosjioska. Enega teh ljudi sem vprašal: "Kaj pa je tu?"' — "Gimnazijci bodo teoeni!" — "Zakaj ?" —"Ker stavkajo." Dne 24. febr. so sklenili vsi gimnazijci stavko, in formulirali so nekatere zahteve. V duhovniškem seminaru je pričela stavka že preje, katerega so zaprli. Dne 25. je pričela stavka na gimnaziju. Dijaki so skupno odkorakali {*> moskviški cesti pred drugi dekliški gimnazij, kjer so bile deklice zaprte in niso mogle na cesto. Odtod jc odkorakal oddelek dij'akov k realki, da bi svoje tovariše o]xjzoril, tla je stavka pričela. A tu je bilo isto: vsa vrata so bila zaprta. Kealci so zahtevali, da se jih izpusti. In ko se jim ni ugodilo, so razbili šipe in retorte, ki so bile polne žveplale kisline. Vzlic temu jih niso šc nekaj časa izpustili. Mej tem so gimnazijci odšli k učiteljišču, k ženski šoli pl. Rutzeua in k šoli zdravniških pomočnikov. U-čenci in učenke teh zavodov so se jim pridružili. Končno so se bližali Marijinskaji dekliškemu gim-naz ju. Tu je prišel odbor učenk, da se dogovore o f>ogojih stavke. Ves čas je učence spremljal močan IKilicijski oddelek. f Ko so učenci odšli od Marijinska-ja gimnazija proti moskviški cesti, je nekdo zažvižgal in policijski načelnik je za poved al: "Rezerve naprej 1 Udarite!" Pod poveljstvom nadstražnika so se vsuli |>olicaji z golimi sabljami na učence, deželni policaji so jih pa obdelavah s pestmi. Policijski komisifr Puzanov je vpil: "Udrihajte na vse strani!" Učenci so padali v sled udarcev na tla. A |>olicaji so jih zoj>et postavili za lase 11a noge, da so lahko znova udriliali f>o njih obrazili. Drugi so zopet na tleh ležeče suvali s čevlji v obraz. Neki deželni policaj je držal dečka za lase, z glavo je pa tolkel ob cestni tlak. Prizor je bil strašen, dečki niso mogli nikamor uteči. Skušali so ubežati v Suttenovskajo knjižnico. A tu je stal pojicijski komisar, ki je |x>gra-bil vsacega dečka in ga vrgel zopet nolicajem v roke. Neki deček je prišel ptxl konjska kopita policaja-konjenika in je zadobil na glavi težke poškodbe. Kdor jc bežal tega so tepli z nagajkami. Neki nad-stražnik jc s sabljo težko ranil nekega dečka na obrazu, drugemu je zopet prerezal suknjo. Ko jc ogr-čeno občinstvo prosilo orožtiiškega polkovnika W'elka naj temu pretepanju naredi konec, jc hladnokrvno izjavil: "Moja gosjxxla, vi-te, da sem miroljuben človek in da ne moreni pomagati." To vse mi je prijx>vedal očividec. Zadnji akt te drame se je doigral na rdečem trgu, kjer so tržnice. Tu so prišle baralie policiji na pomoč. katere je pol cija nalašč organizirala. Te barabe in žganjarji so pretepli vsacega posameznega u- čcnca, ki je mimo šel. Tu so nece-ga inženirja in nekega dijaka skoro vbil'. Zadnjega so z nosilnico odnesli v bolnico, kjer je kmalu umrl. Ko je neki rezervni častnik, ki jc bil preje učitelj, hotel braniti nekega učenca, so hoteli po policiji najeti žganjarji- pretqiati laj^nanta. Ubranil se je s tem, da je potegnil revolver, na kar so se strahopetni policijski pretepači umaknili. Od vseli strani, so vpile barabe v sjužbi policije: "Udrihajte po njih !*' Ko so se zvečer te barabe razšle so se glasno hvalile: "Ah, da bi le. zopet jutri tako delo imeli. Dobili bi vodko in pa en rubelj." Zvečer so bili-v mestni hiši shodi, kajti zbrali so vsi ogorčeni meščani in mestni zastopniki, da protestirajo proti policijskim brutalnostim. Na tem shodu je nekdo izjavil: "Jaz sem uradnik v ravnateljstvu železnice Moskva-Kijev-Voroncš. Ob eni uri sem zvedel, da se pretepava učence na cesti. Kolikor je nas očetov, smo ponehali s svojim delom in smo šli iz-kati svoje otroke. Videl sem grozne prizore. Deset do dvanajst let ^tare dečke so tepli do krvi, s škor-nji jih suvali \ obraz, »uvedi jim lase. Bilo je grozno, strašno . . . Svojega sina sem našel še le doma. Bil jc ves v krvi, na prsih so se mu pa poznali tako težki udarci, da bode najbrže za vedno ostal pohabljenec . . . Moja gosjxxla! Eden mojih sitjov pretaka svojo kri za domovino na Daljnem Vztoku, kri druzega sina pa pretaka policija v isti domovini." Na shodu se je sprejela resolucija, v kateri se ojstro protestira.proti brutalnemu policijskemu nastopu, in katera se jc odposlala justične-rnu ministru in ministru notranjih del, nadalje pa t>Jtti. držamemn pravdniku. Meščansko društvo je izobčilo iz svojega društva orožtiiškega polkovnika Welka, policijskega načelnika Zarina, njegovega pomagača Makareviča in komisarja Bajkova in Puzanova. Še isti večer jc prišel ob etii |>o noči v meščansko društvo polkov-nik \Velk. Neki znanec mu je za-kleat: "Častitam g, polkovnik!"— "Zakaj?" — "K vašemu izobčenju iz društva." Polkovniku je vda-rila rdečica v obraz in tiho je odšel. Na znanje. vsem bratom društva "Bratstvo" št. ti. S N P J v Morgan, Pn, tin ae prih<*lnja seja vrši mesto četrto nedeljo v mesecu, dne 23. npriln teden pozneje in sicer prvo nedeljo po Veliki noči, tint' 30 aprila. F. M i klavci o, predsednik. VABILO 1111 plesno veselico, katero priredi društvo "Bratstvo" št. 1,8 N P J v Gleneoe, O. dne "21 npriln nn velikonočni pondcljek t. 1. y novih prostorih bratu Karola Deniačn. Na veselici svira godba broječa 6 mož. Vstopnina stane za možko $1.50, seve je vsakdo z vstopnino pineal tudi pijačo. Delavci 11a Neef in okolici, ki se mučite kakor BUŽnji v ameriških peklih, poBetite veselico do zadnjega moža. Tudi delavec je človek in ima pravico do uživanja veselja, zakaj bi torej vsaj v enkrat v letu za nekaj tn-notkov ne pozabil na vsakdanjo tlako iu prebil nekaj veselih uric v družbi svojih sotrpinov — delavcev. Odbor. POZOR ROJAKU Opozarjamo rojake, da nam bo-deknjlžlca "ŽRTEV RAZMER0 ali »ZAPISKI KRANJSKEGA KAPLANA", kmalu podla. Kdor želi imeti knjižico, v kateri se slika pogubonosno delovanje nekaterih duhovnikov po imenu za naš narod, naj dopoSIJe 25c. na uprav-ništvo "Gl. Sv." In pošljemo mu jo takoj. Zaloigra, ki se opisuje v knji-žiči, s« je završlla na Kranjskem ter Je povsem resnična. Uprav. "Gl. Sv" OBLEKE ZA ODRASLE IN DEČKE Za to sezono, priredili smo za v pre-gle/A in prodajo izvrstno skladišče raznih oblek prve vrste. Z11 nizko ceno si nabavite fino blago. Cene ho 01) 85.00 «0 920.00 Vogal Blue Island Ave, In 18 ulice. J EL I NEK & MAYER, lastnika. Emil Bachman N&jrstja slovenska trrdka, crumbs in zastaye, Cene različne po naroti h, 2a vsako delo se jatnti, Piiiits sloveaki po brezplačni ccnik, 580 So. Centre Ave. Chicago, 111. ■Hill III ' I ' 365-367 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste. Svetovnozmuii trgovci z obleko za mož-ke in dečke. V naši zalogi ho naprodaj pomladanske obleke najrazličnejšega kroja. Delo solidno, blago trpežno, cene pa nizke- Možke obleke od $6.50 do $22.00 Površniki od $8.50 do $18.00 Obleko za dečke In nt roke od S:{..">o do $7.50 S & II zeleno varstvene znamke za vsaki komati, katerega kupite. Obiščite nas in prepričajte se. P«. h sedežem v Chicago, Illinois. Prodseduik: John Stonicji, 559 S. Centre Ave., Chicagq, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power. Str., Johnstown, I. tajnik: MArtin Konda, t>8tf Loomis St.,, Chicago, 111. Pom. tajnik: Fbank Pethič, (>83 Loouiia Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank KLobučar, 9017. Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac. P.O.Box 193 La Sallo, III. Nadzor: niki: Porotni odbor: Bolniški odbor: John Verščaj, (>74 \V. 21st PI., Chicago, lit. Anton Mladic, 134 19th Str., Chicago, III.- Job. Duller, 7 Walker Str., Jnmesvllle, Wis. Martin Potokar, 5(>4 S. Centro Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. John Verščaj, (>74 W. 21st PL, Chicago, 111. Jos. Duller, 7 Walker Str., JauiesviTle, Wis. Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vse člane, ki imajo vprašanja doodboru, da pravočasno dopošljejo svojo dopise prvemu tajniku. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljali na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju. Društvene vesti. DruStvo "Slavlja" AL 1. 8. N. P. J. v Chlcagu. III., lina evojo redne mesečno »oje vsako drugo ntedeljo v me-Been v Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave. • John Duller, tajnik. 12 W. 25th Bt., Chicago, 111. Bratsko društvo "Triglav" fit 2. "B. N. P. J " v La Salle, 111., Ima svoje redne mesečne sejo vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob url popoldan, v prostorih M. Kumpa. V druStvo VBtopi lahko vsak Slovan no glede na vero-Izpovodanjo In politično prepričanje. * D. Badovlnatz, tajnik DruStvo "Adrlja" 6L 3. "S. N. P. J", v Johnstown, Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako zatlno nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan na 725 Bron d Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-mcnjcTio drufitvo vabi Odbor. DruStvo Bratstvo St 4 "BI. N. P. J." v Steel, O., Ima svojo redno mesečne aeje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 uri popoldan v prostorih brata K. Dernača. Odbor. DruStvo "Naprej" St. 5 B. N. P. J. v Clevelandu ima svoje redne mesečne sejo vsak prvi četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 St. Clair Str.. Cleveland, O. DruStvo "Bratstvo" St. C S. N. P. J. v Morgan. Pa.. Ima svoje redne mesečno seje vsako četrto nedeljo ▼ mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih br Fr. Mlkiaučlča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu društvu vabi Odbor. DruStvo "Zarja" St. 15 "8. N. P. J.", v Ravensdale, Wash., Ima svoje redne mesečne sejt' vsako zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. Ludovlk-a v Ravensdale, Wash, Odbor. Dr i4lvo ■Delavec" St. 8. 8. N. P. J. v Cnicago, 111., ima svojo redne nnv-.'('tin soje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tisola, 9049 Oreenbay Ave. Slovensko narodno bratsko podporno druStvo "Bratstvo Naprej" 6t. 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kans., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. url dopoldan, v Bloven skl Narodni dvorani pri Bob. Dolarl. K mnogoštevilnem vstopu v omenjeno druStvo vabi najuljudneje Odbor. Frank Leveč, tAjnlk. Kamp 31. Pittsburg. Kans DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. 7 Clartdga. Pa, ima avoje rada« mesečne seje vi^ko prvo nedeljo v me-mesecu v dvorani nemške sveže ob 9 url dopoldan. Somišljeniki se vabijo v druStvo Josip Kravanja, tajnik. Bratsko d/ufitvo "Sokol" 11 Epa dajoče v "S. N. P. J.", v Roslyn, Wash., Ima svoje redno mesečno Beje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan MalonSek-u. Za vstop v društvo se vabijo vsi Slovani v Roslynu In okolici. Društvo "Edinost" št. 12 "8. N. P. mesečne sejo vsako prvo srodo v mesecu ob 8 url zvečer v Murray Uper House. M. 2ugel. tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah DruStvo "Edlno»t" št. 13 "S. N. P. J.", v Whellng Creek, O., ima svojo rodne mosečne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih br. Josip Ilora. K mnogobrpj. vatopu v društvo vabi vljudno Odbor. DruStvo "Sloga" št. 14. "SI. N. P. J." v Waukegan, III., Ima svoje redne mesečne soje vsako prvo nedeljo, točno ob 2 uri popoldan v Jerebovi dvorani na 10. cesti. Andrej Masle, tajnik. DruStvo "Trdnjava" št. 10 "8. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo., Ima svojo redne mesečno seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan. Društvonlkl naj se vdeležujejo sej redno In točno, ob enim pozivljemo rojake da-pristopijo v mnogoštevilno I čilo društvo. Ivan Lebor, tajnik. Društvo "Sloga" St. 10. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., ima svoje mesečne soje vsako prvo nedeljo v mescu, v prostorih brata C. Hoffbauerja 136 Reod St. Fran Hudna,. tajnik. Društvo "Bled" št. 17 "S. N. P. J." v Loraln. O., Ima svojo redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Seichnltzer, tajnik. 578—10th Ave., Loraln, O DruAvto -Orel" št. 19 "S. N. P. J." v Stone City, Kana,, Ima svoje redne mesečne seje vsako Četrto nedeljo v mesecu. Društven I ki naj so vdeležu-Jejo redno In točno, ob enim pozivljemo rojake, da pristopijo mnogoštevilno v čilo drufitvo.' Ignac Pečnlk, tajnik. Bratsko druStvo "Sokol" št. 20 "S. N. 1'. J." v Ely, Minn., ima svoje redno mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Sellškar ja. Za vstop v čilo društvo vabijo se vsi Slovani. Ivan Somrak, tajnik, Box G2 Ely, Minn. DruStvo "Orel" St. 2t "S. N. P. J." v Pueblo, Colo, ima redne mesočne seje vsako prvo nedeljo, in vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Kochevar-Ja 1217 Eiler Ave. DruStvo vabi vse rojake, ki Se niso člani kakega društva, da se vpišejo v novo društo. Odbir. Narocujte uvoje obleke pri Charles Tyl-u priljubljenemu linijskemu krojaču m So. Halsted St. na vogalu W. 19th Pl. ki čisti in popravlja tudi Ženske in možke obleke. Gospod Tyl je dobro znan mej Slovenci valed svojega ličnega in tr-pežnega dela ter nizkih cen. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH. Poskusite iinjljoljso nnijske A—li, X—Lent in Criterion smodke * katere izdeluje H. F. Ariiig # 916 Payne Ave. Cleveland, O. ^ J Postrežba točna. Cene nizke, > Joseph H. Miller 5ti Seelye A ve. Cleveland, Ohio. Phone, Cuy, Central 4254 R Priporoča svoje najfinejše Havana smodke in rnnovrstni fini tobak. « « • Zajedno prodajam tudi kot zastopnik največjo veletrgovine J. tVr S. J. FIRTH, najboljšo žganje, likerje in vino 210 Ontario St.Cleveland,O Kasparjeva držav-na banka. 523 Blue Island k, Chicago, III. plnoujo in 1 vlog I. jan. pa 80 jun, iii od 1. jul. pa do MO dec, po )t odstotke obresti. Hranilni predal za na leto, Pošilja so denar na vse dele svtta in prodaja se tudi vozne listke (šifknrte). Denar so nosojaje na posestva in zavarovalne i>olice. POZOR NA NOVOST! Pomlad se Idila, Zato sem so pripravil in, oskrbel za,to sezdno z bogato zalogo raznovrstnih obuval. Kakor za dame, tako imam tudi za gospode raznovrstna oblivala, vsako od teh je delano j>o najnovejšem modernem kroju. Tudi za dečke, deklice in baby's imam trpežno in lično blago. Vsakemu lah-ko ustreženi jjo okusu, naj Bi bodo da hoče kdo čevlje iz kakšregakoli usnja ali platna: belega, rdečega, rjavega, črnega, rmeuega in gladkega. Ker vsako zMo razprodam skoraj vso zimsko obutev, je torej umevno, da mi je spomladi možno založiti cisto sveže in času primerno blago. Vse to blago prodajam po pritnirni ceni. Pridite in preprečali se bodetel M. KARA, 700 ju/. Ilalsted lil. med 19 nI in Hi PI. Chicago, 111. Pazite, da bode želodec v redu, in ni sevam treba bati za vašo zdravje. Želodec je središče, vir zdravja in je tudi vir vseh bolezni. Bolni želodec provzroči: Izgubo slasti do jedil, bel jezik, ležko dihanje, omotico, slabo prebavo, glavobol, koliko, krt', zgago, slabo spanje in zajiecenoKt. Nedirektno iz želodca pa izvira: Pege na koži, zlatenica, zabusanost, driska, (lisenferija, živčne bolezni, bolezni na ledvicah iu mehurju, bolezni najetrali in nečista kri. "Hmeta togelika talzam-- jo najboljše zdravilo za želodec. Po jedi naj se ga spije eno ali dve polni žlici in vspeh je zagotovljen. Cena 7oc, po pošti 85c. Izdeluje in prodaja Centre Avenue J. C. Heriminek, kSSt, m" Naša prodajalna je nekako osredotočevalno tržišče za raznovrstno blago na zapadni strani. Pri na« je naprodaj najboljše, najfinejše in najcenejše blago. Ceno so najnižje« dasiravno je blago prve vrste. Kdor hočo hraniti z denarjem, dotifnl kupuje pri naB, Ker kupi po ceni fino, solidno in trpežno blago. . 45 palcev široko alcilljansko blago— podobno "mohalru" se CO/* prodaja j'l po................ UoIJSe vrste po .............. 89c, 98c in $1.25. Železno postelje — ilrofce, saino masivno delo, v raznih barvah, v najfinejšem emajlu. Vsaka postelj v retina Sedaj 01 A U stane vsaka le ....... NajbolJSi "madrocl" — ilmnice,. solidno tlelo, fino lu trpežno blago, v najrazličnejši velikosti. Vsaki komad vreden $2.HO. Prodajamo sedaj po. $1.69 Fina zagrlnjala — Ox:t CevlJ. Široka. z raznimi okraski In v razalh barvah. Prodajamo komad po..19C Široka zagrinjala 3V5» Jd dolga, o-kraSena z finimi risbami. Navadna cena $1.50 za par. Sedaj nuf prodajamo par le ik>........ Blago v raznlli barvah. — Ostanki in odrezkl najmodnejsepa blaga. Prodajamo ^ES«"* jd po...................... Spodnja krila — rjave, črne, pa modre barve. Vsako krilo vredno $5. A ml prodamo CA najfinejše krilo za . " Črne, moike srajco. — Mera 14 dO 17. Vsaka vredna r«Sc. Sedaj prodajamo po .. Črne otroške nogavice dvojno pletene na prstih In peti. .Mera: f> do fli^. Regularna cena 12V..C, Zdaj le 39c 7c Damske črne nogivlce — trpežno In fino delo. Cena 10c za par. /L -Prodajamo po .................vrC Odeje za postelje z finimi okraski po najnovejši modi. Vsaka v risi na $1.25. Sedaj po..... 69c Obleke za dedke — dva komada — po norfoISkem kroju iz mtf boljšega blaga In z dvojnimi prsi,/po najnovejši pomladanski modi. K. JJO.OOO II. " 1907 " 40,000 III. 41 1908 40.000 IV. " 1901» " 40.000 V. " 1910 » 40.000 VI. 44 1911 14 35.000 Te dni se je vršil vstanovi shod, pri katerem jo bilo nad 200 zadrti-garjev navzočih, in ki so enoglasno izvolili sledeče sodrugo v vodstveni in nadzorovalni odbor: Vodstvo: Kopač Josip, predsednik. Odborniki: Cernjavn Kašpar, Franceski Josip, .Mora Josip in Štolfa August Nadzorovalni odl>or pa: Fraudolič Anton, Marizza Josip, Vodstvo bo je kostituiralo, za registriranje zadruge, so se vložila pravila. S tem pa je kriza v Nabrežini končana in vsa obrekovanja, ki prihajajo od struni gospodarjev, ki hočejo od jeze popokati, no morejo odvrniti delavcev od poti, po kato, ri korakajo 1 naprej. Le vrlo naprej, sodrugi! — Pekovska organizacija v Pri-morjn. Pekovska organiziacija na jugu vrlo napreduje. V Gorici in Pnljn je sleherni pekovski dolavec organiziran. Tudi v Trstu so jo pričelo nekako živnhnejo gibanje odkar je namostništvo pritisku organizacijo zahto van ju zakonito zajamčenega tedenskega počitku. u-godilo. V večini jo po pekarnah tedenski počitek upeljan. Lo nekaj starokopitnih mojstrov je še, ki se narodbi nikakor nočejo pov-reoi. Da se tako gospodke redno naznani jo umevno. Vlada je popravila svoj zagrešok z 21. urnim počitkom in to so imamo zahvaliti edino le intervenciji ccntrale organizacije pri trg. ministerstvu. Dokler smo na jugu imeli lokalne organizacije, tolino časa so ostale vbo naredbe na papirju, uihče se ni brigal >a izpeljavo tedenskega počitka. Kdo naj bi tržaškim pekom razlagal pomen delavskega varstva? Se-le ko se jo vstauovila zvezi na organizacija, se jo spremenila situacija — boj se je pričel na celi črti. Namostništvo v TrBtu si je hotelo pridobiti lavorjev venec b tem, da so jo delavcem tedenski počitek odvzel, z namenom razbiti močno pekovsko organizacijo. To policijsko nasilstvo pa ni doseglo zaželjonega-vspeha. Res je, da je organizacija veliko krizo doživela, ali proži volu jo je in danes se zo"pot krepko dviga in ponosno svoj delokrog razširja. Prejšno kramarsko društvo bi no bilo tako krizo preživelo, katastrofa bi bila neizogibna, kajti v boju je treba dobrih zaveznikov in tega prejšno strok, društvo ni imelo. Zgubljena bitka radi enega žeblja. Pripoveduje se,da je neki polkovnik mej bitko poslal svojega adju-tantu, naj sporoči polkovniku, tla bo pripravi za napad na sovražnikovo levo krilo. Ker jo manjkal v podkovi en žebelj,je konj adjutantn zgubil podkev, adjutant in konj sta bila vbita, bitka pa zgubljena, ker polkovnik ni dobil poročila. Zanemarjenje ene malenkostne reči je prouzročilo nesrečo in smrt. Mnogo ljudi zgubi bitko za življenje, k«r zanemarjajo prve pojave bolezni: izgubo slasti do jedi ali telesno slaljost. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino gotovo pomaga, ako se rabi o pravem času, To zdravilo brzo uredi želodec, ga okrepi in ojači, da lahko sprejemu in prebavlja hrano. Ta pripomoček popolni prebavo hrane, pomnoži in čisti kri, jedro življenja, moči in lepote. Ta lek je edini naravni krifiistilec, ki se prideluje iz nnravnega vina in 2eliš6. Dohivs se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. Listnica uredništva. Priobčili smo oba dupisa br. Fr. Miklavčiča in Lesjaka, ker smo v osobnih zadevah neutralni. A, v-bodoče svetujemo, naj se medse-bojni osebni napadi opuste. Kot zavedne delavce, nas taki dopisi bolj zanimajo, ki imajo za sploš-nost pomen. Naš skupni sovražnik je kapitalizem in njega zastopniki v kuti in fraku, In proti tem se borimo, ako hočemo delavcu — produktivnim slojem vobče zl»olj šati njih žalostni gospodarski položaj- To velja vsem dopisovalcem! : Pozor t Slovenci. "Salon" z MODERNIH KEGLJIŠČEM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstno naravno pijačo— najboljše in najfinejše linijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba tečna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre Ive, Chicago, III. Obrnite se zaupno na nas * * Sttk kadar hočete odpreti saloon ^Ij ^H uPI ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše izborilo pivo je po eviopeko kuhano, tako, da liodeto vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamp pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah; Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO 21. & Blue Island Ave. Nad 30 let so je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRKNOVI^JHNI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljfti lek roper REUMATI2EM, foečstnico, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. BAflO i Met. la »Oct. > TNk Ukmrnik " all prl F. M Richter & Co. 215 Pearl Strwt, New York. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu je pridjati še 10 centov za poštnino. M. V. Konda, 68.) Loomis Str. CHICAGO, ILL. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIMI ZAMOllE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma in temeljito spozna. ZntoruJ, rojaki Slovenci, v hIuču)u Uo Vam J« treba zdravniške pomoči vam ml priporočamo samo In udlno lo tu^a aluvnojia In Izku4enei{u zdravnika ker so nijedt ii drugi zdravnik no.more ponašati h tako uspešnim zdravljenjem kakor on. Ainnim i§t>r nm v--*aii ou J®dini pozna po znamenjih takoj vsako bolez.cn in radi tega oz- 11/111) A VI V\r nlll F/NI dravi vse možke in žensko bolezni bodisi akutne iili pa zastarele (kro- u t. m in vi vub UULLi-lllf nifn,,j za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni j, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevali, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, uervoznost, živčnebtdgznji^grehpclo utripanje in bolezni srca, kfttfir, pre-hlajenje, naduho, bronhijutni, pljučni in prani kašelj, 'tfjuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebu vi ju nje, rovmntlzem, gibt, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slobosti pri spolnem občevanju, poli m i jo, nasledke izrnbljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglu žen je, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh nt* glavi, srbenje, lisa jo, mazolje, ture, hrasto in rano, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurustečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostalo notranjo In zunajue bolezni. On jo prvi in jedlni zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke in ženske spolne bolezni, kakor tudi „sillliB", točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim »oni treba sramovati ter nuj natančno in zanesljivo opiše jo svojo spolne bolezni. Ktere ženske trpo na tukozvauem mesečnem neredu, naj se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaf najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo nasi rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka: M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akutno bolerni ženskih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčno bolezni. Slavni gospod Profesor I Naznanjam Vam da boiu Bodnj popolnoma zdrava. Vaša zdravila so mi za-dostuvala za popolno ozdravljenje — mejo težko bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katero ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno so Vam zato z mojim možem zabvuljiOevu iu Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. Man Hegler Bohemian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebuvnih organov. Cenjeni gospod profesor! Vam naznanjam da sem po vnšib zdravilih popolnoma ozdravil m Mm zdi^j Čisto zdrav iu vesel kakor jioprej iu delam žo en mesec. Vam poSiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabo« tu i, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če jo vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišito natančno vašo 1k>-lezen navedite starost in čub, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta-le naslov: Slovenec: JOHN STRAH M. W. Feromt Str. — Mi8>H«n, 0. Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, N. Y. In potem bodite z mirno dušo prepričam da bodete zagotovo in i>opolnoma ozdravili RAZNO. — Furšku nestrpnost. V Gradcu je umrl te dni nadinženir F. He-rold, ki je bil sicer dober kristjan, ker pa jo oporočno določil, da se naj njegovo truplo sožgo v (iothi, prc'ixjvedalu jo cerkvena oblast mu zvoniti pri prevozu na kolodvor iu tudi nobeu duhovnik ni hotel iti trupla blagoslovit. Pokojnikovi Borodniki so končno naprosili stu-rokatoliškega župnika, .da je opravil mrtvaške obrede, Jasnoje, da bo duhovniki proti sežiganju le zato, ker jiui odleti zaslužek pri pogrebu. — Osem velikih novih ladij za obrambo obrežja si je naročila turška vlada pri 'Stabiiimentochenico' v Trstu. V kratkem nnroči baje šo B do 10 ladij. Torej gnila Turčija jo pričela poBuemati druge kulturno (V) narode. Sedaj smo lahko prepričani da kmalu pripoznajo vsi rmeni in beli čestilci muogomorilcev Turčijo za prvo kulturno držuvo v Evropi in Aziji. — Prevelika verska gorečnost. Mimo neke knjižne izlogev Main-zu jo sel neki strogi kanonik ter postal, da bo prepriča, ali ni izloženu kaka nemoralna ali brezbožna knjiga da bi ovadil založnika. Oko mu obstalo na neki krasno vezani knji gi. Mračno zgrbunči čelo ter čila naslov: "Česa jo treba znati mlademu dekletu pred možitvijo?""Abn, sem te le dobil", je zamrmral kanonik ter vstopil strogega lica v knjigarno. Osorno je zahteval iz-loženo knjigo. Založnik se jo začel. izgovarjati • "JVo&wtiti* l-:, knjiga ni za Vas, zagotavljam Vam, tla Vas no moro zanimati!" Nič ni pomagalo, kanonik je zahteval ceno, plačal 0 mark ter pobnsal knjigo v notranji žep svojo suknjo. Doma je knjigo odprl ter presenečen Čital: "Pouk v kuhanju". — Nemška cesarica jo povozila lletno hčerko nekega delavca. Ranjenemu otroku je poslala — usmiljeno sestro. Pač, po nazorih kronan i h postopačev še preveč. — Nesreča v rudniku. V premogovnikih v Dren kov i pri Te-mesvaru bo bo vneli plini. Vsled eksplozije jo bilo več rudarjev u-bitih in težko ranjenih. Dosedaj so izvlekli iz rudnika 12 mrtvih. — Fomanjkanje na Španskem. Vsled neprestane suše vlada v nekaterih pokrajinah, posebno v An-daluziji, veliko pomanjkanje. Na mnogih krajih so vsa dela na polju ustavljena. k(*rje zemlja trda kakor kamen. Na tisoč delavcev je brez dela. Brezposelni bo priredili hrupne demonstracije v raznih mesti h. Oblasti končen trn jejo orožnike. To je pa tudi edina pomoč, I katero dele kapitalistične vlade sestradanim delavcem. — Ena največjih stavb na svetu bo pač v kratkem izgotovljeni že- | lezniški most čez mogočno reko Hambezi v Bredi Afrike nekaj slo metrov pod Viktorijskimi slapovi. Most se vzdigujo 400 Čevljev nad rečno gladino iu bo imel le eden velikanski ot>ok. Vlak bo vozil čez most štiri minute. Zdaj pa prevažajo Btuvbni materijal z euega brega na drugi z zračno železnico, kar je skrajuo nevarno. — Deca brez strehe. Dr. Bernarda in 150 njegovih pomočnikav jo našlo eno samo noč v londonskih ulicah na stotine otrok brez strehe. Našli bo jih po vežah, na povsem temnih krajih, v pustih nesnažnih ulicah, vsi pa so bili lačni, žejni, raztrgani in »mučeni. Med njimi jih je bilo 70, namreč 02 dečkov in 14deklic, ki so so izjavili, da bo pripravljeni Htopiti v dr. liuruardov za vod za siroti nsko in zapuščeno deoo. Dr. Barnardo je pripovedoval drugi dan, kaj se mu je pripetilo. in dobil je za svoj zavod 2000 funtov štorlingov prispevkov. '•Pustite otročioo k meni," jo dejal Krist, Danes pa v hinavski krščanski družbi umirajo otroci gladu na cesti in ginevajo v .moralnem blatu. — Klerikalna agitacija. Kdor hoče hoče spoznati, zakaj da ima klerikalna'stranka pri preprostem, zlasti pri kmetskem ljudstvu še vedno toliko zasloni be, In naj opazuje, s kakšnimi sredstvi ngitiru-jo klerikalci v svrho svojih namenov. Fanatiziranjo so prične Žo pri otrocih. Strašijo jih kaplani v soli b peklom in hudičem. V nedeljskih šolah se prične potem pravo ngitiranje za Marijino družin«. Ako se otroci ne dajo ujeti b pobožnostjo, prično pa kaplani u-ganjati burke, s katerimi pa gotovo pridobijo duše mladih fantov in deklet. Neki kaplan se jo nedavno v taki šoli delal pijanega; povpraševal je otroke |migmotnem razmerju - Ivo se je javila potem deklica, češ, da ima dvajsetico, jo pričel, "morebiti" res pijan, vpiti: "Skrij brž, če no ti bom zupil na j orožni" Take šale otroci pripovedujejo drugim in nabere se jih k mu I uf precej v Marijini družbi, a ne radi družbe, ampak radi šega-vih in bebastih vzgojiteljev. V nekaterih Marijinih družbah se gojenci oziroma člani potem uoe plesati in poljubovati. Še ni dolgo tegn. kar je poučeval neki kaplan na Spodnjem Štajerskem mladeniče oziroma mladenke v poljubili. Pravil je, da bi; mora dvojica najprej pegledati potem nežnočutno objeti, nato pa rahlo položiti ust-nice na ustnice — in to je poljub, 1: ie po j i -1 j ubc-zvi u obeh v eu t itd. Moralo famozuogu svetniku Li-guorija so ti Bladostrastniki kaj dobro študirali! V vrsto vzgoje-valnih sredstev se mora potem vštevati tudi spoved in pridiga. V spovsdnicah se mladi ljudje dostikrat silno pohujšujejo, vedno pa terorizirajo s strašno večnostjo, b hudičem in peklom. Tudi pridige dosti po morejo. Pri neki pridigi se je izrazil duhovnik, da bo one, ki ravnajo zoper njegove zapovedi, ob novem lotu pri naši imenoval in gotovo Ih> dotični v istem letu umrl. Prestrašili bo bo verniki ter bo bali o duhovniku sploh kaj pregovoriti. Nekateri so ga imeli za "coprnika", drugi pa za "vsemogočnega". Poleg tega pa preplavljajo kaplani deželo z raznimi ničvrednimi farikimi časniki. Za huj skajočim "Domoljubom" vandrn v preproste hiše -Bogoljub", ki ljudstvo straši s smrtjo in s peklom, Seveda preprosto ljudstvo, brez prave pameti, br?. verjame prave sleparske čudeže in neverjetnosti, io kje Bi upa potem nasprotovati duhovščini. Za "Bogoljubom" pa poneumnuje ljudstvo tudi ne dolgo izhajajoči salezijansk Ust "Don Moško", Listnica upravništva: Vse prodajalce knjižic, ki so izšle v zalogi upravništva "01. Sv." so prosi, da po možnosti kmalu odračunljo. Vse c. naročnike se opozarja, da n a fu naznanijo tudi stari našlo*, kedar spremene stanpvanje. S tem nam je prihranjenega' mnogo dela. Kdor ne dobiva redno lista, naj izroči reklamacijo pismonošu. Ta reklamacija ne stane kakor košček lielega papirja, na katerega naj se zapiše natančni naslov. Anton Debevc 1210 S. Santa Fč Ave., Pueblo, Colo. Prosimo Vns, du nam naznanite svoje prejšne bivališče. Svetujte vsem talijanskim delavcem, da se naroče na tednik?"*) ILpLAVORATORE ITALIANO". J3B!( Talljtn.kl delavec) y jVTa list zastopa nevstraseno koristi delavcev in odprto pove resnico o vzrokib današnje bede. Stane za celo leto 11.50 in se dobiva 450 E. Main Str., Trinidad. Colo. 4000. Času primerna povest iz prihodnjih dob. -o---- Po norih dr. Niiiafo napisal dr. Nevesekdo. ii. Zdajci sc prod nama zaiskre četrta in zadnja vrata nebeška. Zbrušena so bila od saino jednega de-manta, in sveta Trojica je bila vpo-dobljcna na njih. Okrog njih se je ovijal vinski trs, vedno zeleneč in neprestano rodeč raznobojno grozdje. Ali tu pred vhodom sem ugledal tebe, starčka iz narodne pesmi slovenske I Z lica se ti jc zarila prava radost nebeška, in v roki si stiskal kozarček nt j nega vinca. Kadar si ga izpil, prihitel je precej angeljček in ti iznova nalil kupico. Neprestano pa si pel slavo svojemu Bogu: "Oče nebeški, glej, Še en (kozarček zde j, Hvalo bom vekomej, Vekomcj pel!" "Kako, da je izbran sanw ta na to izvoljeno mesto?" začudil sem se. Odgovoril mi je Azracl: "Mnogo je pil! Ali t>ri vsaki kupici je dajal hvalo Tistemu, ki mu je ustvaril gorko kapljo. Bila je to prava hvaležnost. ker jc prihajala resnično od srca. Zategadelj ga jc poveličal Gosjxxl in mu dodelil milost, da mu še jk> smrti rodi vinska trta!" Odprla so se zadnja vrata nebeška. Gledal sem Boga od obličja do otiličja, in jasne so mi bile vse skrivnosti njetrove. Popisati se ne da, kar sem glodal, ali toliko jc gotovo, da nebeški Oče naš ni taikšen, kakor govore o njeni njega hlapci" pO Goriškem. Angelj Gospodov me je spremil pred prestol božji in me obvaroval, da me niso pokončale strele, ki so se nqirestano vžigale s tega prestola. Gospod pa je izpregovoril: "Nekdaj, ko si še pregrešno živel na zemlji, želel si, da bi za dvetisoč let zopet ugledal domovino slovensko. Bodi človek! In ti, angelj življenja, dotekni se ga s prstom svojim, da se izpolni želja njegova!" Angelj življenja je pristopil in mi iznova uklenil dušo v človeško telo. Nato izpregovori Gospod: "Pristopi tudi ti, angelj smrti, in dotekni se ga s hladno roko, da mu bode zopet umreti, ako si bode zaželel, daleč od zelene zemlje!" Ob-senčil me je angelj smrti, in pretresla me je ledena njegova moč, da je bilo zdajci zopet umrjoče telo. katero je ravno dal iz rok angelj življenja. Končno je še izpregovoril Gospod: "Približaj se tudi ti, angelj ljubezni, in rahlo roko mu (>oloži na glavo, da se iznova vname ljubezen v njem, ljubezen, najslajše tolažilo otrokom mojim na zemlji." Kakor topla sapa, v kateri se spomladi tajata sneg itt led na gorskih vrhovih, tako je dihnil name angelj ljubezni. Srce moje je bilo hi|>oma plodovit vrt, kjer je hotela ljubezen zdajci pognati svoje kali. "Azracl!" izpregovoril je Go-sjxxl, "vzemi ga zopet v naročaj in odnesi ga na kraje, kjer ga čaka novo življenje!" Tako se je zgodilo. ^Fema je bila ob incni in otrpnila je zavest duše moje. Ko sem se zopet zavedel, bil sem že na zemlji. III. Na zemlji sem bil torej. Telo mi je bilo umrjoče kakor nekdaj, in v sebi jc nosilo vse tiste strasti, kakor tedaj, ko se je porotiilo prvikrat. Tudi stari spomin se je oživil v meni, in prvo življenje se je raztezalo pred duhom mojim kakor ravan, kjer mi je bi! znan vsak prostorček, sleharn kotiček. y Po meni se je pretakala vroča kri. in mladostna moč me je pre-šinjala. "Zopet si človek!" Pri tej misli je vse zakipelo po meni, in presrečen sem si potipal iznova ustvarjeno lice. Začutil sem mehko in voljno kožo. Tedaj se je vzbudila prva želja v meni'; želja po zrcalu. da bi si ogledal zopet dano krasoto svojo. Ta ?elja mi je utrdila prepričanje, da sem res zopet človek, oda uboga stvar, ki se porodi v pregrehah in nečimernostih in prav tako umira. Ležal sem na mehki travi polja ljubljanskega. Nad mano je sijalo solnce in me grelo s toplimi svojimi žarki. Po dvetisoč letih sva se zopet vklcla s tem orjakom in velikim prijateljem človeštva. Vedno je še tičalo sredi velikanskega ob-nebja; vse pod njim se jc izpremc-nilo, toda solnce samo jc ostalo, kakeršno je bilo takrat, ko ga je Stvarnik izpustil iz rok. Zagledal sem se tja v kamniške planine; prebile so stoletne viharje in krasne kakor nekdaj mejile krajino. Obrnil sem pogled proti beli Ljubljani. Mnogo se tti bila razširila. Obkrožalo jo je visoko zidovje, za zidov-jem pa skoraj nisem mogel prešteti cerkvenih stol]>ov. "Dolgo časa St spal, prijatelj!" ogovori me nekdo. Ozrem se za glasom. Blizu mene, tik njive, ob-sejane z repo, čepel je na zemlji plešast človek, siromaški oblečen. Marsikako zaplato si je bil prikr-pal na suknjo, in palec na desni nogi mu je gledal iz obuvala, koje si je ovil z brezovo trtico. V roki je imel olupljeiio repo, katero ,si je ravnokar izpulil na sosedni njivi in jo sedaj glodal. Ta mož se jc torej ponižno oglasil in sicer latinski, dasi ne preklasiški. Ker sem tiste dni govoril vse jezike sveta, odgovarjal sem mu brez težave. "Dolgo si spal! Prijezdil si na tem-lc konji, toda že v sedlu si spal, in vsak trenutek sem menil, da padeš na tla!" šele sedaj sem opazil konja, obloženega z obilo prtljago. Pasel se je po livadi in menil za naju. "Hvala ti, Azracl!" dejal sem, sam v sebi, "da si tako izvrstno skrliel zame!" '•'-Ko- st se hotel'zgrudili v wafa," nadaljujc oni, "prestregel sem te in te |>oložil semkaj na travo!'' Iskreno ga zahvalim, "Ako se ne motim." reče zopet, "tedai si tujec, katerega je usoda zanesla v našo krajino?" "Pravo si pogodil," odgovorim mu: "tujec sera, dasi je nekdai oko moje že gledalo tu ravan." "Odkod prihajaš, brate in prijatelj ?" vpraša me. "Visoko od zgoraj." "Torej iz visokega severa? Morda iz krajev, kjer vlada narodom sibirska republika?" "Iz tistih krajev!" "Kakih novic nam prinašaš?"' "Nišesar posebnega, česar bi že ne vedeli." Prvi moj pozemeljski znanec je bil videti jako radoveden. "Torej jc resnica," |>ovprašuje me živahno "da sta se kardinal iz Varšave in ruski car merila na ravninah smolenskih in se 1 juto borila ves teden?" " "Tako je, kakor govoriš!" odgovorim jaz. "In končno je res zmagala njeca emincrcija in uničila belega carja?" "Ttuli to se je zgodilo." "Sedaj je daljna Rusija poslušna kardinalu iz Varšave, in resnica je, da je zadnji Romanov pobegnil k cesarju združenih severnoameriških držav, kakor sc je nam poročalo?" ^ "To je resnica." Navdušeno je vzkliknil: "Kako velika je moč svete cerkve!" Ali sedaj, ko me je izprašal toli temeljito, pričnem ga izpraševati še jaz. "Tujec sem," rečem mu, "in potujem že tblgo. Obhodil sem mnogo dežela, ali semkaj sem dospel ravnokar. Nisem še dobil brata, kateri bi me poučil o tukajšnjih krajih in rodovih. Bodi mi prijazen in razjasni mi, kar mi je še temno in nejasno!" "Moja prijaznost ti bodi, verni hlapec!" odgovori mi takoj. "Imenuj mi to deželo in mesto, čegar ozidje sc dviga pred mano!" "To mesto je Emona, in o njega prvi zgodovini vemo samo to, da je bilo od nekdaj sedež slavnoznanih škofov." , "In dežela, kako se imenuje?" "Papeževa provincija številka LII." "Papeževa provincija!" začudim se. "in kje so drtrge številke?" "Samo v osrednji Afriki jih je petnajst," odtrovori mi ponosno. Čudil sem se sam v sebi nekaj časa. Potem pa boječe vprašam: "Kdo vam je vladar?" "Prvi vladar je papež." "Rimski papež?" "Vidi se ti," veli mi porogljivo, "da si tujec in da slabo poznaš zgodovino. Kje so časi, ko so še naši papeži imeli svoj sedež v Rimu !" "In kje stolujejo sedaj ?" "To bi moral vender vedeti! Ko je sveti Gregor CCXXIL dal na kapitolu usmrtiti poslednjega laškega kralja, preselil se je s kardinali svojimi, katerih jc bilo takrat samo tritisoč, v Afriko, in od tedaj stolujejo papeži naši v starodavnem Timbuktu 1" "Hvala ti za pojasnilo! In kdo je drugi naš vladar?" "Premilostivi naš nadškof ljubljanski." "Nekdai so vladali tukaj avstrijski cesarji." omenil sem ponižno. "Ti vladajo še. toda le po imeni." "Po imeni! Pojasni mi to, prijatelj !" Najvažnejša zgodovina ti je popolnoma neznana! Leta 3QQ2. se je uprl nadškof ljubljanski, in kardinal iz Zagreba mu je prihitel na pomoč. Cerkvene čete — na (lesnem krilu jim je veleval kapclan Trnovski — zgrabile so se z vojsko avstrijsko in jo razteple in premagale na ptuiskem polji." "Da, da, prijatelj!" nadaljuje ponosno, "na ptujskem polji se je bila tista zrnagonosna bitka! Od tedaj smo papeževa provincija štev. LIL, in Dunaj nam mora vsako leto plačevati danj." "Kakšen je ta danj ?" "Petdeset tisoč centov voščenih sveč, kar ni malenkost sedaj, ko je vosek toli drag." "Sedaj, ko si me prijazno poučil o -poiUtskctTr rarrniei jiypouči me še, kakšen jezik govori ljudstvo po teh krajinah?" "Tudi to ti razložim. ObČevalni jezik je latinski, in vsi olikanci ga govorimo. Tudi seliaki ga večinoma že govore, samo nižje ljudstvo govori star, pozabljen jezik, in sicer vsaki dve uri drugače. Učenjaki še nismo jedini, kakov jezik je to; nekateri trdijo, da je ostanek stare tatarščine, drugi zopet, da je to nekdanji turški jezik." Srce se mi je krčilo zaradi tvoje usode, uboga, uboga slovenščina. "In nemščina?" vprašal sem. "Ta se že tisoč let ne govori več." Prijetno mi je zazvenel ta odgovor na novoustvarjena ušesa. Ali ni sc mi videl verjeten, zato vprašani začuden: "Kako to?" Odgovori mi: "Ne j>oznaš li dekreta nadškofa Janeza devetinde-vetdesetega? Ta dekret prejx>vedu-je nemški jezik jedenkrat za vse- lej." "Zakaj?" "Vzroki so tehtni. Največji grešnik, kar jih je kdaj j>orodi!a zemlja. bil jc prekleti Martin Luter! Ta jo pisaril pohujšljivc svoje knjige v nemščini, in zategadelj je blaženi nadškof Janez prepovedal to govorico. Že tisoč let se ni čula v na* nemška besedica!" \ soč mi je bil sjx>min na tega nadškofa, samo žal mi je bilo, da ni živel leta 1891., ko bi ga bili Slovenci |K>trebovali toli bridko. Znanec moj je v tem času pohru-stal repo svojo. Vstal je in izpregovoril elegiški: "Solnce že zahaja, in mrak me sili v mesto. Ako hočeva o pravem času dospeti k mestnim vratom, čas je, da odrineva. Ako hočeš v mesto, l>odem ti spremljevalec. kakor si ne moreš želeti boljšega!" (Dalje prihodnjič.) Slovansko — angleški — rečnlk je izšel. Cena OOc, Denarno po-šiljatve po money-orderju na V. J. Kubelka, Box 714 New York, N,Y, N »j m od n ej a iti najboljša trgtvlna Spomladnili oblek in površnikov. V zalogi imamo nnjvočji izbor oblek in površnikov za od-rasle in dečke po najuiiji ceni na zapadjii struni mestu. Obleke od $ 6. naprej, površniki" " 8. Naročene obleke izdelujemo po najnovejši modi na trgu. Cene nizke. Obleke po naročilu delane od $ 14. naprej. Velik izbor oblek za dečke, otroke in drugih potrebščin za gospode. Pridite in prepričajte bo pri starp znani tvrdki. Telefon —Canal 1198 Dr. M, A. Wcisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 476 © Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. In od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v BVojo korist. G> SLIKA PREDOČUJE uro za gospode z zlatom prevlečeno (gold filled). Pokrovi so jnničen i -/a 20 let. Ko. b'.iivln jiiiu 15 kanu-nov in ji* najboljšega sistema "Springfield 111. Movement" 10 size. Vsled znižane cene stane seduj le $14.50 i Ako želite dobro in trpežno uro po nizki ceni, si jo lahko naročite sedaj. Kolesovje se jamči za tri leta. Jacob Stonich 8» E. Madison St. Chicago, 111. |1emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče ae popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vBelej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek j Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHIC AGO j ILL. Telefon Morgan 438. LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in malo slike po najnižjih cenah. 80-86 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. Posebno cone za tovorno blago 111 potnike .ZA. NASELJENCE in KUPOVALCE KMETIJ Kdor kupuje zemljišče za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Gakpield, Eaolb, Dei.ta. Mesa, Montho.se in IIik-kdai.E, Colorado, se lahko popelje tja le po DENVER & RIO GRANDE žoloziuci Za natančno pojasnilo pišite H. C. NICIIOL, General'Agent, Denver & Rio Grande R. R. 242 Clark St., Chicago, 111. S. K. HOOPER, General Passenger & Ticket Agent, Denver, Colo.