Din PMtgebtthr fcar beeahlt PoMohn »tal* *
Preis - cena 2 L
DRUŽINSKI TE DIHI K
    _
M—u
I Leto XVI. V Ljubljani, 28. decembra 1S44. št. 52 (789) (
te bi Bog vse hinavce naenkrat v pekel pahnil, takoj ves ogenj zaduie.
§	Slovenski	rek
UREDNIŠTVO in UPRAVNlSTVOt
Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 14/111. Poštni predal St 253. Telefon št. 33-31 ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nib dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor le treba priložiti 2 L v znamkah.
NAROČNINA: XU leta 20 Ur, M leta 40 lir, vse leto 80 Ur. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393, Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 2 liri, stare številke 3 lire. — OGLASI po tarifL
Kar se tiče večnega vprašanja nemških rezerv, je treba dvoje upoštevati: prvič šteje nemška vojska še zmerom mnogo milijonov mož, ki jih ni moči meni nič tebi nič podreti z jerihonsko trobento, drugič bo pa vsak človek, ki ima kaj časti, branil svojo lastno domovino do smrti.
^avld VValker, Daily Mirror (London)
Jlizidtati Uta 19W.
Leto 1944., leto, katero so »zavezniki« že ob začetku oznanili kot leto svoje dokončne zmage nad Nemčijo in leto miru, se bliža koncu brez izpolnitve napovedi in vanj stavljenih nad. Namesto dokončne zmage je prineslo »zaveznikom* okrepitev in utrditev nemškega odpora, namesto miru pa nemir v lastnih vrstah in nepremostljiv razdor. Prav v zadnjih tednih tega leta se je, vsem slepilnim frazam in obupnim poskusom prikrivanja na kljub dokončno pokazalo, da se »zavezniki« strinjajo le v enem samem cilju, pa še ta je negativen, v vseh pozitivnih pa si niso samo navzkriž, ampak celo nespravljivi sovražniki. Edini vsem skupni cilj je samo zrušenje Nemčije. Ta cilj je pa negativen, zakaj pozitiven cilj bi bil dosežen šele tedaj, ko bi nasprotniki Nemčije mogli postaviti na mesto odstranjenega nemškega evropskega in svetovnega reda nov, skupen zavezniški red.
Prav tu so si zavezniki sovražniki, med katerimi ni in ne more biti kompromisa. Njihovi pozitivni cilji si tako nasprotujejo, da bodo morala voditi ta nasprotstva ali do samomora 'enega ali več zaveznikov, ali do iztrebljevalne vojne med njimi samimi. Zakaj če se ni mogel doseči sporazum med Angloa neričani in Sovjeti v treh in pol let.i skupnega vojskovanja proti Nemčiji, potem ni nobenega upanja več, da bi se mogel doseči v naslednjih mesecih ali šele na mirovni konferenci. Da doslej v resnici ni dosežen, ne doka.ujejo samo dogodki v osvojenih in »osvobojenih« evropskih državah, ampak tudi besede zavezniških držav -ikov samih. Ali. ^i moremo misliti ( Jkritosrčnej-še priznanje o tEfnstvarr, kukoi so bile nedavne Churchillove in Edeno-ve izjave v angleški spodnji zbornici pri debatah o Grčiji in nato Poljski? Churchill je po pisanju nevtralnega tiska dejal, da za nov sestanek med njim, Rooseveltom in Stalinom ni upanja, da je pa tak sestanek neizogibno potreben. Eden je povedal, da bodo perspektive za Vzhodno Evropo zelo temne, če ne bo dosežen še pred koncem vojne sporazum med Poljsko in Sovjetsko zvezo, saj na to, da bi se možnosti za tak sporazum pomnožile po koncu vojne, ni mogoče upati.
Zakaj naj bi bil nov sestanek med Churchillom, Roosveltom in Stalinom tako neizogibno potreben, kakor je dejal angleški premier, če bi obstajal med zavezhlki vsestranski sporazum o njihovi politiki in vojnih ter povojnih ciljih? Zakaj naj bi se bilo treba sploh sporazumevati Poljakom in Sovjetom, če ne bi bilo med zavezniki diametraln i nasprotnih hotenj? Zakaj naj se bi e v Grčiji vojna med Angloameričani in komunisti, če hočejo v Londonu isto kakor v Wa-shingtonu in v o13eh isto kakor v Moskvi? In kdo naj še verjame, da se je med Angloameričani in Sovjeti sploh kdaj dosegel sporazum, razen tistega o skupnem boju proti Nemčiji, resni ustvarjalki boljšega evropskega reda, ko vodijo prvi v Grčiji vojno na življenje in smrt s tistimi komunističnimi oddelki, katere j« organizirala Moskva, in ko se grški komunisti bojujejo oroti Angloameričo-nom — kakor nam zatrjuje nevtralni tisk — pod vodstvom sovjetskih čast-nikov-instruktorjev in z orož;em ter municijo, katero jim pošilj; jo čez Tracijo in Macedonijo iz Sc vjetsko zveze?
Resničnega sporazuma o političnih in ostalih nevojnih ciljih med zavezniki nikoli ni bilo, ga ni in ga ne bo. Biti pa ga ni moglo, ga ni in ga ne bo iz enostavnega razloga, ker boljševizem sporazuma sploh noč«, in če ga tudi sklene, se ge ne drži Vsi beljieviSki dogovori z Angloameričani v teh treh in pol leta skupnega vojskovanja z Nemčijo so bili le plod slepilnega taktiziranja, čigar končni cilj je. izigrati vse dogovore in obljube izključno le v eno samo stran: v korist svetovnega komunističnega imperializma Tfiko zgolj slepilno taktiziranje je bilo ponovno sovjetsko Priznavanje pravic poljskega naroda di> samostojne in neodvisne države; tako slepilno taktiziranje je bilo sovjetsko potrdilo pravic jugoslovanskih narodov, da si sami določijo syoj0 u,sodo in svoj režimi tško slepilno taktiziranje ie bilo sklepanje Premirja z Romunijo, Finsko in Bol-
ZA NOVOLETNO PREMIŠLJEVANJE
Tistim, ki so sisivili no kulise Eefa
Sedem točk angleškega časnikarja za zbiihtanje fantastov
Lizbona, 23. decembra
Na Eisenhovrerjevo zapoved so angloameriški vojni poročevalci morali te dni priti v Pariz po nova navodila za poročanje o nemški ofenzivi na zahodu. Glede na to, da so se uradna navodila in informacije, ki so jih dobivali in jih še dobivajo zavezniški narodi o skorajšnjem porazu Nemčije in koncu vojne, izkazala, zelo nezanesljiva, se nekateri vojni poročevalci niso mogli premagati, da ne bi dali duška svojemu ogorčenju.
Tako na primer se eden od njih, David VValkor, dopisnik lista Dailj Mirror, obrača »do bedakov na Angleškem in drugod, ki se še zmerom čudijo, kako to, da nemški vojaki ne .uidejo pred zavezniškimi armadami kakor pentlja v damski nogavici'«.
Njim in vsem tistim, ki se stavili, da bo za božič ali pa za novo leto konec vojne, našteva Walker tehle sedem dejstev:
»1. Na več mestih zahodne fronte, posebno pa tam, kjer se mudim ta trenutek, so oklepne divizije na-kupičene gosteje kakor kjer koli dru: god na evropskem bojišču, vštevši vzhodno fronto.
2. Tisti, ki trde, da Nemčiji manjka bencina, ne smejo pozabiti, da so njene potrebe zelo padle, ko ni treba več oskrbovati Romunije, Bolgarije, širnih pokrajin na vzhodu in cele Francije.
3. K zavezniškim letalskim napadom na nemške vojne tovarne je
pripomniti, da so se Nemci ^okaaali mojstre improvizacije Če je treba, so zmožni vreči n. pr. celo oklepno divizijo recimo od Kolna na fronto v štiri in dvajsetih urah. V preteklih štirih tednih se je določen nemški polk ali pa določena nemška divizija, ki smo mislili, da je v tem in tem mestu, pojavila v kar nespodobno kratkem času v drugem frontnem odseku, kjer je nismo pričakovali.
4. Nemško letalstvo ima za seboj dolgo pavzo, vendar je spet v vzponu. Na zahodni fronti podpira zdaj kopensko vojsko v tesnem sodelovanju z njo. Zato smo spet prisiljeni. natanko opazovati nebo nad seboj. Novi nemški lovci so prekleto dobra reč. Pred kratkim je hotelo ▼eč ameriških lovcev zbiti nekaj nemških lovskih letal. Nemci so leteli zelo nizko in Američani so se s hitrostjo 600 km na uro spustili nanje, toda Nemci so se graciozno obrnili in dosegli pri tem hitrost, ki so jo naši piloti cenili na več ko 800 km na uro Sicer pa začenjamo čedalje pogosteje doživljati tudi nočne bombne napade.
5. Pri nas besedičimo, česa je
1
oklepnik »Tiger« zmožen in česa ne Druga ameriška oklepna divizija je trdila, da jih je nekaj uničila, toda vojaški tehnični strokovnjaki so na podlagi neoporečnih dokazil izpovedali, da to ni res. »Tigri«, ki smo zadnje čase imeli opravka z njimi, so bili opremljeni z brzostrelnimi topovi kalibra 8.8 cm in so imeli tako močan oklep, da mu naša protitankovska obramba še zdaleč ni kos.
6. Kar se tiče večnega vprašanja aemških rezerv, je treba dvoje upoštevati: prvič šteje nemška vojska še zmerom mnogo milijonov mož. ki jit ni moči meni nič tebi nič podreti z jerihonsko trobento, drugič bo pa vsak človek, ki ima kaj časti, branil svojo lastno domovino do smrti.
7. Štiri od šestih zavezniških armad aa zahodni fronti so ameriške, in Eiseahower je svojim rojakom odkrito povedal resnico o pomanjkanju topniške municije. Če kdo nemara dvomi, da je Nemčija zmožna zadostno oskrbeti svoje divizije s strelivom, bi ga povabil, da obhodi čez noč in čez dan fronto 9. ameriške armade.«
Churchillove izfavo v zadnjih dveh mašečih
Winston Churchill spada med tiste gospode, ki jih svet že nekaj let najpogosteje citira — že zato, ker najpogosteje. govori. Toda kdor. imiogo govori, se utegne zagovoriti. Nekoč nismo* tega dovolj premislili. Zato pa to danes toliko bolj vemo — danes, ko smo se streznili, ker doživljamo po sokrivdi g. Churchilla državljansko vojno.
V	zadnjih sedmih tednih pred letošnjim božičem je Churchill nič manj ko devetkrat govoril. Prinašamo najznačilnejša mesta iz najvažnejših od teh govorov, ker so zanimiva in poučna.
31. oktobra 1944: »Močni čini-telji negotovosti ne dovolijo, da bi mo&li kaj več kakor ugibati o koncu vojne. Političnega upora v Nemčiji ni pričakovati;- spričo skrajne žila-vosti nemškega vojaka ne računajmo s koncem vojne pred božičem.«
9. novembra 1944: »Treba bi bilo sklicati novo trojno konferenco.«
29. novembra 1944: »Ne vdajajmo se upom v bližnji konec vojne... Zavezniki niso bili še nikoli tako trdno in enotno združeni kakor danes.«
8.	decembra 1944 (grška debata): »Morali smo vsakogar oskr-
beti z orožjem, kdor je mogel ustreliti katerega Huna. Zato plačujemo danes s to debato, plačujemo pa tudi z našim denarjem in z našo krvjo...« (Značilno: denar je prej kakor kri.) »Na Grškem imamo spraviti z oboroženimi gangstri, ki jih vodi zakon drhali, z razbojniškimi tolpami z gora, z ropajočo in plenečo sodrgo banditov in morilcev, ki morajo veljati za dezerterje.« (Zanimivo: dotlej je ta drhal »gangstrov, banditov, razbojnikov in morilcev« slišala pri Churchillu na ime »junaških patriotov, ki bijejo heroičen boj«. Zanimivo tudi to, da nova karakteristika »gangatrskih osvoboditeljev« po izrečni Churchillovi pripombi ne velja samo za Grčijo.)
Grška debata je bila tudi sicer zanimiva. Ko je Churchill označil grofa Sforza za osebo, ki ji ne gre dosti vere, je poslanec Shinvrell zlobno vprašal, ali ni Churchill nekoč podobno izjavil o de Gaullu. Churchill je ogorčeno vzrojil, kar pa opoziciji ni branilo, da ga ne bi bila zbodla: »S svojo politiko podpirate Mussolinija.«
»Leta 1928. sem ga res podpiral,« je priznal Churchill in tedaj mu je ušla še nerodnejša: »Takrat sem izjavil, da bi bilo zelo dobro, če Italija ne bi padla v boljševizem. Tedanji italijanski režim je bil boljši, kakor bi bil splošen padec Italije v divjo boljševiško državljansko vojno.«
Kmalu potem je naneslo, da je Churchill rabil besedo »Itusi«. Laburist McGovern ga je popravil: »Bolj-ševiki!« Churchill se je raztogotil: »To je zelo zlobna pripomba. Neprestano mi skušate v tej težki debati nastavljati past.«	/
15. decembra 1944 (poljska debata) : »Velika Britanija ni nikdar jamčila poljskih mejA(!! 1)... Upi v spravo med poljsko eksilrjo vlado in Moskvo so dokončno izginili... Stvar se bo tisti trenutek zaostrila v katastrofo, ko bodo med nadaljnjim prodiranjem sovjetske vojske na Poljsko počili ostri spori in boji med velikim delom poljskega prebivalstva in sovjetskimi četami.« (Angleški tisk je to izjavo tako komentiral, kakor da je Churchill hotel svariti spodnjo zbornico pred »grozečo tretjo svetovno vojno«.)
19. decembra 1944: »Napovedane izjave o vojnem položaju ne bom podal pred božičem.« To je bilo en dan po začetku nemške zimske ofenzive...
Varčujte z vodo in elektriko!
Znsn§ovilQ nemška ofenziva na zahodu
Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v zadnjih 7 dneh:
Na zahodu se je težišče bojev premaknilo v prostor srednje Luksemburške. Sovražnik je tam skušal vdreti v naš južni bok, da bi osvobodil svoje čete, obkoljene v Bastognu. Sovražnikov poskus se je izjalovil.
Naše čete so prodrle daleč čez reko Ourthe jn nadaljujejo svoje prodiranje. Samo v prvih petih dneh ofenzive je število ujetnikov preseglo 20.000. Zaradi pritiska naše zimske ofenzive je sovražnikova napadalnost v vseh odsekih zahodne fronte popustila.
London, Anver* in Ličge so bili ▼ našem daljnostrelnem ognju.
Na italijanski fronti ni bilo posebnih dogodkov.
Na Madžarskem se nadaljujejo težki obrambni boji. Boljševikom se je posrečilo prodreti zahodno od Budimpešte v severozahodni in zahodni smerii trdi boji se bijejo ob zahodnem robu mesta. Povsod drugod so naše čete krvavo zavrnile sovjetske napade, tudi v Kurlandiji, kjer sl boljševiki krčevito prizadevajo, da bJ prebili našo fronto.
Utigmt&ke listino ni!
Lizbona, 20, decembra. Na prvi tiskovni konferenci, ki jo je priredi! prezident Roosevelt po svoji vrnitvi z dopusta, so ga vprašali, kakšno je njegovo stališče v poljskem vprašanju. Eni ameriški listi se zavzemajo za Poljake, drugi pa trde, da so Združene države za delitev Poljske.
Roosevelt je odgovoril neobvezno, da je po njegovem prvo stališče boljše.
Na vprašanje, kaj je z izvirnikom Atlantske listine, so časnikarji dobili presenetljiv odgovor:
»Nihče ni nikoli Atlantsko listine podpisal, zato tudi no obstoji nikakršen nje izvir-n i k.«
Roosevelt je dodal, da nikoli ni bilo pravega dokumenta o Atlantski listini* Edini »dokument« je bil kos papirja, ves počečkan t popravki in pripombami Churchilla, Roosevelta, Sumner* ja Wellesa in sira Alexandra Cado-gana. Tako zredigirano besedilo so potem dobili tehnični strokovnjaki r roke z nalogom, da ga dostavijo zavezniškim vladam in časopisju.
H koncu je prezident še dejal, da ima Atlantska listina to skupnost z drugimi zgodovinskimi dokumenti, da se njeni cilji nikoli ne morejo doseči.
Poštenejše bi bilo, da je Roosevelt •to izjavil tri leta in štiri mesece poprej, takrat ko je skupaj i Churchillom startal svoj bluff.
garijo kot »samostojnimi« državami, itd. V vseh letih sedanjo vojne ni Moskva izpolnila niti ene same, zaveznikom ali nezaveznikom dane obljube. Nasprotno, v vsakem primeru jo šla dalje svojo diametralno nasprotno pot od obljub in obvez.
Čedalje redkejše postajajo v anglo-ameriškem svetu optimistične izjave
o	bodoči organizaciji miru na skupni in enotni zavezniški osnovi. Druga za drugo se podirajo lahkoverne stavbe londonskih in washingtonskih načrtov, in konference, ki jih sklicujejo, da bi jih na njih sprejeli kot obvezno sklepe, se razhajajo brez rezultatov.. Kremeljski mogočnik jih enostavno ignorira, če pa pošlje nanje svojo zastopnike, jih ti le razbijajo, a če nazadnje morda tudi sprejmejo kako »obveznosti«, jih nikoli ne izvršijo. Tako postajajo vsa ta angloame-riška prizadevanja za uskladitev »zavezniških« stremljenj ln načrtov čedalje bolj Sizifovo delo. Celo kurje-možganski naivneži, ki so prespali pet let razvoja dogodkov v Evropi, pričenjajo počasi spoznavati, da »nekje ni nekaj v redu«. Vendar jih je med njimi še neverjetno veliko, ki se jim zdi, da je treba iskati krivdo za tak razvoj dogodkov tam, kjer je ni, in ne tam, kjer jo že davno vidi celo najbolj povprečen celinski Evropec: v neznačajnem, verolomnem in zahrbtnem moskovskem boljševizmu.
Medtem pa, ko se bistrejše glave v Angliji in Ameriki že začenjajo
bistriti, ko spoznavajo, da pomeni »zavezniški« objem Moskve za Anglo-američano dejansko smrtni objem anakonde, in iščejo pota, kako bi se izvili iz tega objema, kali pod njimi tudi v sami Angliji in Ameriki seme boljševizma. Kako visoko biljo jo že pognala ta setev, so nam pokazali dovolj nazorno prav dogodki ▼ zvezi z angloameriško intervencijo na Grškem. Ne samo angleški komunisti — čemur se nihče no čudi — ampak co-
lo	laburttti, druga najmočnejša stranka sedanjega režima, so stopili nedavno odkrito na stran EAMa in ElASa, torej za cilj* boljševizma proti interesom lastne angleške politike. Mnogo od komunistov najfcuj-skane strokovno organizacij* »o v protest proti Churchillovemu »nasilju nad voljo grškega naroda« sklenile stopiti v stavko, ali so to že storile. Tako je samo na Škotskem vprizorilo demonstrativno 24umo stavko 130.*00 pristaniških in drugih transportnih delavcev. Podobni komunistični pojavi nastajajo tudi v Zedinjenih državah Severne Amerike.
Tako vidimo, da ni londonska in washingtonska politika taktiziranja in antišambriranja z boljševizmom podrla samo temeljev angloameriške opore v evropskih narodih, ampak izpodkopava, sicer počasi a z neizogibno doslednostjo tudi same domače temelje angleške in ameriške politike. Boljševiške garje, ki so se zagrizle v telo izmučene Evrope, 6e tudi
pred Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom niso ustavile. Preplavalo so obo morji in pričele svoje razkrojevalno delo ▼ samih taborih Angloameričanov. Churchill in Roosevelt sta bila naivna politika, če sta mislila, da sta angleški in ameriški narod imuna pred boljseviškimi gar-jami. Prav tako naivna sta bila, če sta mislila, da jim lahko brez škode za Anglijo in Ameriko prepustita v plen izmučeno Evropo. Resnica je od nekdaj samo ena: le Evropa je tista prastara in edino trdna opora, s katero stoji ali pade ves zahodni svet, tudi oni onkraj Rokavskega preliva in Atlantskega oceana. Branika Anglije ia Amerike prod boljševiškim razkrojen ni mogoč« ustvariti na obalah Atlantika, ta branik je mogoč samo »a mejah Srednje in Jugovzhodne Evrope pred planjavami evrazijskega barbarstva.
Churchill, Eden, Roosevelt, Stetinius in drugi angloameriški državniki se danes morda vsega tega že zelo dobro zavedajo, čeprav si ne upajo povedati resnice s poštenimi in možatimi besedami, ker bi sicer bili prisiljeni izvajati iz njih konsekvence ln zaklicali Stalinu svoj odločni »Stoji« Tega pa ne smejo zaradi Nemčije, kateri so stavili en sam kategorični pogoj: »Kapitulacijal« in ga zdaj nočejo ali ne smejo preklicati. Tako so prisiljeni igrati igro, ki je edinstvena v vsej dosedanji človeški zgodovini, igro namreč, da se istočasno vojsku-
jejo a boljševiki skupaj proti Nemčiji, pa proti boljševiškira tolpam ▼ osvojenih in »osvobojenih« evropskih državah, da istočasno na vsa usta zagotavljajo svojo zvestobo do Moskve, in obenem bi radi brusili nož* za obračun z njo — ko bi bili š* zmožni za to. Ali pa bo za tak obračun še dovolj časa? Ali ne bo boljševizem medtem uničil v Evropi, ki jo je ali jo š* bo osvojil, ie vse, kar bi še bilo reševati? I* ali n* bodo komunistična garje medtem tudi že simo Anglijo in Ameriko tako razgrizla, da bosta obsojeni doživeti enako usodo, kakršno je Moskva * angloameriško politično in vojaško podporo pripravila Evropi?
Leto 1944., leto, katera sa »zavezniki« ie ob začetku oznanili kot leto svoj« dokončne zmag« ia leto miru, se bliža torej svojamu koncu v dozo-revaaju razmer, kakršnih v Londona in Washingtonu na novega leta dan niso pričakovali. Z njimi pa dozorevajo tudi stvari, ki bodo še marsikoga prisilile temeljito revidirati pričakovanja o rezultatu te najbolj zmešane vseh dosedanjih vojn. Ni namreč treba, da je človek nadpovprečno bister, pa bo uganil, da se bo ta vojna končala popolnoma drugače, kakor se je začela in kakor je napovedovala zlagana agitacija zlasti pri nas.
Kdor tega še zmerom ne verjame, naj se vpiaša, ali je prejšnji teden verjel v možnost nemške ofenzive na zahodu in v njen uspeh.	S. S.
Tcorlfg h> praha
Atlantsko listina
Kaj se AngioamerKanl lahkovernemu
svciu obljubljali in kaj mu dajejo
14. avgusta 1941. Je britanska vlada na usta Mr. Attfeeja, namestnika ministrskega predsednika Mr. Churchilla, ki se je takrat še studil z Mr. Rooseveltom na Atlantiku, razglasila Atlantic Charter, t j. Atlantsko listino, tako imenovano lato, ker sta jo oba odgovorna državnika Velike Britanije ia Združenih držav sestavila nekje na Atlantskem oceanu.
Atlantska listina naj bi bila nekakšna ustava svobodnega sveta po tej vojni. Tako sta jo vsaj predstavljala vesoljni javnosti njuna dva očeta in po njunem nalogu ves anglo-eraeriSki tisk. Kadar koli je bilo treba kateri narod potolažiti, ker je začel Izgubljati vero v angloameriško iskrenost, vselej se je londonska in wa-shingtonska agitacija zatekla k Atlantski listini, češ: »Počakajte, potrpite, ko vas mi osvobodimo, se vam bo dobro godilo, saj smo nalašč za Viis sestavili Atlantsko listino, da vam bo zajamčena svoboda.«
In tako so narodi verovali, verjeli, čakali in upali. In ko so pričakali, «o se pošteni zgrozili: »To naj bo Atlantska listina?!« Komunistični kaos, anarhija, lakota in mraz v zasedeni Italiji* komunistični kaos, anarhija, lakota in mraz v .osvobojeni* Franciji; komunistični kaos, anarhija, lakota in mraz v ,osvobojeni’ Belgiji; komunistični kaos, anarhija, lakota in mraz v .osvobojeni' Grčiji — to naj bo svoboda Atlantske listine?!
Tedaj so se gospodje očetje ln botri spomnili, da bi utegnilo biti cirkusa	dovolj:	svojo nalogo	je	Itak
opravil, t. j. zmešal je ljudi in prima-mil narode na njihove limanice — zakaj	ne bi	zdaj povedali	resnice,
ko je v glavnem že itak prišla na dan?
In tako je 14. avgustu 1941. sledil drugi, nič manj pomembni .atlantski’ datum: dan 20. decembra 1944., ko Je prezident Združenih držav Franklin Roosevelt javno priznal, da Atlantske listine sploh ni in da je ni nihče nikoli podpisali! Izjava, tako nezaslišana v svojem cinizmu, da je nismo mogli	verjeti,	ko smo Jo prvič	prebrali.	Tri leta. itiri mesece	in	šest
dni so se uradna Velika Britanija in Združene države identificirale z dokumentom, ki ga nato. eden od dozdevnih podpisnikov proglasi za hum-bugl
Da se razumemo: nezaslišana *e je morala zdeti Rooseveltova izjava samo naivnemu formalistu, ki še veruje vsaj v formalno poštenost voditeljev anglo - ameriško - sovjetskega tabora. Kdor pa presoja zadnjih 42 mesecev svetovno dogajanje ne z vidika, v kakšni obliki in obleki se nam kaže, temveč kakšno v bistvu j«, to se pravi, kdor sodi ne po besedah, ampak po dejanjih, tega Rooseveltova izjava ni mogla presenetiti, saj že dolgo ve, da Je Atlantska listina eno največjih slepil, kar Jih polna svetovna zgodovina.
Težka in usodna beseda* treba Jo bi> dokazati.
V ta namen priobčujemo v naslednjem besedilo Atlantske listine (debelo natisnjeno), pod vsakim členom pa (v navadnem tisku) glavna dokazila o tem. kako so Angloameričani doslej »izvajali« načela, ki so si jih sami postavili kot normo bodočega svetovnega reda svobode in pravice.
Besedilo Atlantske listine
Clen 1.
Naši državi ne Iščeta nikakršnega dobička, ne teritorialnega ne drugačnega značaja.
Zakaj je pa potem USA celo od *voje zaveznice Velike Britanije za-»tevala v kritje svojih dobav po za-Xc m o posojilih in najemu, da ji izroči toliko in toliko otokov v zakup? iZataj, če vodijo Anglosase tako nesebični in človekoljubni nagibi, zakaj }e potem prav te dni ameriška vlada odklonila prošnjo grške vlade, naj posije živež stradajočemu prebivalstvu, češ da to ne spada v okvir sakona o posojilih in najemu?
Clen 2.
Naši državi ne stremita za nika-krSniml teritorialnimi izpremembaml, ki se ne bi »Jemale s svobodno izra-leniral željami prizadetih narddov.
Zakaj pa potem Churchill ne za-Trne Stalinove zahteve po vzhodni polovici Poljske? Zakaj je Finsko vzor demokratsko, torej Angliji podobno, samo pošteneje urejene države, hladnokrvno prepustil boljševizmu, čeprav so Finci rajši tvegal! dve vojni, kakor da bi pristali na okrnitev svoje domovine?
Clen 3.
Naši državi spoštujeta pravice vseh ■atodov, da sl lzbero obliko vlada-Tlne, pod katero žele živeti; ajuna leija Je, vrniti suverenostne pravire in avtonomno vlado vsem tistim, ki •o Jih izgubili.
Zato Je torej britanska vlada pri-•ilila Puriča, da je naredil proster konipromisarju Subašičuj zato Je dala »bombardirati Beograd, da je kralj lahko »svobodno« pozval Srbe, naj se
RESRECNA ČETRTA ZIMA
Ili^miistOR! na Dolenskem gstla
Novi dokazi o moralnem razkrojil naših gozdnih »osvoboditeljev"
NerremRieno rima pritiska tudi naSe eozdne tolovaje čedalje boli. Iz nienih vrst izhaja v?ak dan ve? dezerterjev, v samem vodstvu se ka^e velik razkroj. pomanjkanje hrane rn oblek na sili vse skupaj, da rooaio in plenijo slovenskega kmeta. Pomanikanie na se kaže tudi v moštvu razbojnikov, ki skuSajo svoje vrste pomnožiti suet s prisilnimi mobilizacijami.
Prinašamo nekai poročil, ki nam nazorno kažeio obupno stanje, vladajoče pri komunistih, in nove poskuse, da bi ohranili moralo.
Tako je pribežalo predzadnji teden v Lfubliano mnogo becruncev z Dolenjske. Vzrok ie bil preprost: hoteli so se izogniti prisilni mobilizaciji, ki io vršijo komunisti po vseh vaseh, katere še niso v varstvu domobranskih posadk.
Po pripovedovan iu beeruneev so v Suhi Krajini začeli terene} deliti 14. decembra komunistične nozive za mobilizacijo. Poziv se ie elasil: >Poziv-niea. V smislu odloka AVNOJ-a in predsedstva SNOS-a te pozivamo da se iaviš dne 15. XII. ob 9. uri na javki, ker boš odšel na naborno mesto. S seboi prinesi odeio. menažko in žlieo in se čim boli obleci fn obuj. Tajnik: Trtnik Alojz, predsednik: Franko Jože.<
Sprefetie poziva fe moral vsak kmet podpisati. Kmetom pa mobilizacija ni bila no frodu in so se rajši odločili da zbežijo. Tako ie dosedaj pribežalo v Velike Lašče in Ribniro okoli 900 moških, prihajajo Pa Se vedno novi.
Neko d runo poročilo iz St. Jerneja pravi, da so izvršili komunisti v noči
z 9. na 1*1- decembra velik rop na 3. Sete dobivajo dosti DremMo U-
revneea slovenskega kmete. V okolici St. Jerneia in Kostanjevice so izropali kmetom vso eoveio živino in konte. Naihuie so prizadete Ledeža vas in Prekopa.
Izgovor komunistov, da 8o vs; ropi in zločini nad slovenskim ljudstvom in niihovim imetjem le delo posameznikov, ne drži. Danes tudi o tem nihče več ne dvomi, sicer se na bandi!; izdajajo in z lastnimi odločbami pctrjuieio svoie rope. Prinašamo takšno odločbo o ropu koni:
>§tab 1. bataljona Not. Vei. Področja. Na poboža iu dne 22. XI. 1044. ROOF. BARJE. Na položaju. Predmet: Zaplemba 4 koni. Ker nismo imeli ni-kake veze z vašim rajonom ter vas nismo mogli prej obvestili, da potrebujemo nekai koni. 9mo izvršili zaplembo v noči od 18. do 19 XI. 1914. v vasi Kremence in to Pri posestnikih Kraicer in Šimon Antonu pri vsakem po dva konia. Konie smo oddali takoj na Štab VII. Korpusa. Politkomisar:	Cankar, Komandant kapetan:
Zemliak.«
Kakšno ie stanje med komunisti, izvemo nailepše iz zaplenjenih zapiskov višiega komunista XV. divizije, kije službeno obiskal vse razbojniške brigade v mesecu oktobru in novembru. Iz zapiskov posnemamo naslednje:
. h ccličnesra sestanka I. fete III. bataljona XII. brisade. 26. X. 44. Ugotovitve:
1. novinci so običajno ob prihodu disciplinirani. toda kmalu ponusti‘o zaradi nediscipliniranosti starih.
2. Vojaške patrole često hodiio na žicanje.
terahire.
4. V edinicah Priraaniknie oaniria: dalo bi se ga kupiti, pa ni denarja.
5. Borce močno razburi* razorožitev italijanskih in francoskih komunistov.
_6. Ce so četni funkcionarji vprašani, ali so brati literaturo, sveto zatrjujejo. da so jo. Tod« če so vprašani o posameznih stvareh, pa se vendar izkaže da ne vedo nič. Tako ie sploh niso brali ali pa tako mimogrede, da niso nič imeli o<l tega.
7. Čete so tako tekmoval« med seboi. da so se v sled tekmovania sprle med seboi.
8. V prvem bataljonu XII. UB že 14 dni jedo povsem neslano.
Iz sestanka div. part. komiteta:
8. Sekretar V. UB poroča: >V zadnjih akciiah je bilo pogrešanih 8 par-tijcev in 86 partizanov. Partizani med katerimi ie morala hudo padla, ne zaupaio več vodstvu češ da nas bodo Nemci vse pobili. Politkomisarji so se polenili. Komisar brigado ie borcem povsem tu i. Kulturno prosvetnega dela skoraj ni.t
Iz sestanka štabne oelice IV. Gubčeve fcrirade:
1. Prisotni so pokazali ?e v vprašanju politično voi-aške situacije precejšni« zaspanost iu nezanimanje.
2. Pri poročilih komandanta se te izkazalo, da ie sovražnik v zadnjih borbah odkril vsa izdana povelia bo našem telefonu...
Oficir OZNE se pritožuje. da s« prijave glede belogardistov niso obravnavale.
Načelnik štaba noroča. da vlada v Štabnih edinicah silno mrtvilo.
Tiskana beseda
pomočnica v borbi prot! komunizmu
D* bi slovensko lindstvo čim boli obvarovali komunizma in ni«?a zlih tx»ledie, ie izšlo v zadnjem letu mnogo protikomunistične literature. Nie* namen le razkriti v*em. tudi tistim, ki mečejo razumeti nesrečonoenega komunizma * dejstvi in jasno besedo načela in upravičenost protikomunistične borb«.
V to literaturo »padalo predvsem »Prezldentova !>e*eda< in »Komunizem — orodje v rokah mednarodnega ži-dovstva«. V prvi so zbrani govori pre-zidenta v razdobju leseni 1043—44 v drugi ie objavljen prezidentov govor, ki ga ie imel pred oficirji še pred to vojno v Kratruieveu.
»Narod naS umreti noče« ie vsebinsko dodelan* in važna brošura Tn se nam predstavita kakor krščanski protikomunistični manifest.
Priznani znanstvenik univ. prof. Soektorski fe napisal posebno za razumništvo tehtno delce »Evrariistvo in boljševizem«. univ. prof. dr. Grivec Pa »Narodnostno vorašanie in boljševizem«.
Pole? teh so izsle še naslednje brošure: Čapkov »Z?kal nisem komunist«. »Tivmk«. »Kri mučencev« in »Malikovan ie zločina«. Važna ie že lani izšln knjig« »V znameniu osvobodilne fronte«.
Na deželi so posebno upoštevali naslednjo brošure:	»Protikomunistični
katekizem«. »200? ■» SOF«, »Kai to-rei. če ne kapitalizem in ne komunizem?«. »Na svoji zemlii svoi gospod« in »Rdeča kolobocija«.
Diiaki so izdali v borbi proti komunizmu svoi »Obzornik dijaške protikomunistične mladine« v štirih številkah. Kot za dnin ie izšla obšimeišft brošura »Krik slovenske zemlje«. ki obravnava vzroke revolucij« komunistično divianie po slovenski zemlji in rešitev iz sedanjega položaja.
Parite, da v kleteh ne boste kuriva namestili tako, da bi zapiralo zasilni izhod iz zaklonišča!
NOVICE S PMMOBSKEOA
Ljudska univerza v Gorici
S predavanjem dr. Jože Lovrenčiča, profesorja iz Ljubljane, s« ie 18. de-eembra otvorila Liudska univerza v Gorici. Dr. Lovrenčič ie imel predavanje o Simonu Gregorčiču in o njegovem pesniškem astvarjanju. Predavanje ie odlično uspelo in ie občestvo. zlasti slovensko diiaštvo. predavatelja obilno nagradilo * aplavzom.
Pred predavanjem ie bil kratek nagovor. v katerem ie bil tudi nazna-nien načrt bodočega dela. Predavatelji in predavanja bodo naslednja: dr. Komar o dr. Antonu Mahniču s posebnim ozirom na današnje čase; profesor Pengov bo predaval o ljudski prehrani med voino: prof. Rado Bednarik
ho ohrRTnRvnl TT>re*fc*mi-©:	>Kalto j«
Goriška meniavala svoie pospodnne in kai so il ti nudili«: prof. Lenček Rado bo govoril e etnografiji ter o tem. kai ta znanost pomeni za gori-Sko slovenstvo: dr. Kacin se bo spominjal pisatelja dr. Ivana Preglja — glasnika našega tolminstva: vseuči-liški profesor inž. Viklor Gostiša bo s filmom razlagal pohod skozi moderen premogovni rudnik: dr. Joža Lovrenčič bo poslušalce seznanil z Valentinom Staničem, ki ie bil prvi slovenski kulturni deluvec na Goriškem;
0 narodnem gospodarstvu na Goriškem bo govoril inž. Rustja. zanimivosti iz šnhovske zgodovine pa bo pripovedoval prof. Jože Šorli: prof. Rakovec bo predaval o doživljanji) in vrednotenju umetnin, prof. Oton Muri Pa o antiki.
Uspola dobrovoljska akademija v Postojni
V torek 19. decembra Da dan pravoslavnega sv. Nikolaja, ie bila v P07 stojni akademija, ki so io priredili dobrovolici. Dvorana le bila napolnjena do zadnje"* kotička. Poleg postojnskega prebivalstva stražarjev. do: mobrancev in prostovoljcev so Prišli na akademijo tudi nemški, domobranski in dobroveljski častniki Finančni uspeh akademije ie bil 8000 lir in so j ga dobrovolici poklonili revežem v
1 Postojni.
Izbrani soored 9e »e začel s himno dobroveljski pevski zbor »a ie zanel
udarno pesem. Podoeročnik dr. ,Di. Sneočevii je nato pozdravil zbrane množico in ee zahvalil za poetoMuh-noet. katero doživHMe dobrovoliei v Poštnini in drugih kreiih Primorske. Po tem govoru so *l?dile glasbene in pevske točke, skorai triurni program pa te »akljiieila spet himna.
Tisoči Dalmatincev umirajo od lakote
Po poročilu londonskega News-
Chronicla vlada v dalmatinskih predelih, ki so pod oblastjo Broz-Tita,
silno porrvonjW«nj«. Na tisočo in tiaote
ljudi umira od lakote.
To poročilo je tem značilnejše, ker ga prinaša moskofilski liberalen list. Prepričani smemo zato biti, da je dejanski položaj prej slabši, kakor pa boljši.
»Zdaj naj Stalin potuje!«
Stockholm. Kakor javlja »Afton Tidningen« izjavljajo v washinfrton-skih uradrJh krogih, da na Churchillovo željo za sestanek »velikih treh« ne bo sporočen noben neposreden ameriški odgovor. Ameriška javnost smatra, da je sedaj čas, da se tudi Stalin podvrže težkočam poto-vania. Nekoč je odpotoval 70 letni Hull z letalom v Moskvo ln tudi Roosevelt se je poda! na pot, da bi se Isestal s Churchillom in Stalinom, čeprav mu to ni bilo lahko. Zdaj pa Američani mislijo, naj bi tudi Stalin potoval.
Ostalo bo kajpak pri... mislih. Stvar je namreč takšna, da si modri Stalin ne upa na pot.
Zatemnitveni čas do 31. decembra od 17.15 do 7.20 ure.
Srcčne)ie bovo leto 1945. Splita vsam naročnikom, bral-com in prodajalcem
uredništvo la sprava
»DRUŽINSKEGA TEDNIKA«
Poziv ?
Vsi možje letnikov 1914—1926. ki so dodeljeni v Slov. domobranstvo, pa iim ie bil nastop službe odložen do 1. I. 1945 se moraio brezpogojno javiti radi nastopa službe v sprejemnem uradu Slov. domobranstva Knafljeva »L 2. dne 2. januarja 1945 ob 8. uri.
S seboi naj prineso: 2 sliki, jedilni pribor, pribor za čiščenje, toplo obleko in po možnosti odejo, poročeni tudi družinsko polo. — Slov. domobranstvo.
Vlaganje dav2nih prijav dohodkov, zavezanih rentnini, za davčno 1.19Ji5.
V času od 2. do 31. ianuaria 1945 so dolžne vložiti prijavo za rentnino vse osebe, ki so imele v letu 1944. dohodke od premoženjskih predmetov in imovinskih pravic pod pogojem, da niso ti dohodki zavezani že kakšni drugj davčni vrsti.
Pod rentni davek spadajo: obresti od dolgov kakršnekoli vrste rente, naiemmne in zakupnine za razne in-ventare za stavbica in zemljišča če dohodek od le-ieh presega katastrski čisti dohodek
Predmet abdavčenia so v letu 1944. dejansko dos-eženi dohodki. Davčne prijave so dolžne vložiti osebe, ki so imele doliodke. če se pa te nahaiaio v inozemstvu, mora vložiti prijavo in plačati davek dolžnik.
Ce priiava ne bo vložena do 31. januarja 1945 se bo odmerila 3 Vena kazea ali 10 °/»na kazen, če se pri-iava ne bi vložila niti na pismeni poziv.
Utaja obresti, rest najemnine ln za-kuomne. »e bo kaznovala t>o čl. 142 zakena o aeposrednih davkih.
Odredba o dovolitvi premeta z motornimi vodii
1. Dne 15. ianuaria 1945 nehate ve-lia-ti vsa dovolila za vožnje z motornimi vozili (»prometi i dovoljenja«) a modro-rdečim tri koto oziroma z zelenim krogom, izdan« od tukaišniih civilnih oblastev. ne glede na to ali so motom* V07 la registrirana v Ljubljanski ookraji i ali ne
2. Kdor hoč. po preteku roka i* točke 1. še nat lie uporabljati motorna vozila. morB -ai*‘o<rti za novo prometno dovolilo ')ri žefu pokrajinske uprave v Liubli; il — uradu za civilno motnfrlzncita. Z:\ tzlemne vožnie se izdaiaio posebna iovolila.
3. Prometna d volila M bodo izdajala za mesto 1 iubliana oziroma za Ljubljansko p rok raiino. Za vožnje iz-ven tega območia ie potrebna posebna vozna odobritev.
4. Z vsakim novim prometnim do-volilom se izda vozna knjižica v katero se mora vpisati vsaka vožnia pred nienim nastopom: vozna knjižica mora biti ob vožniah vedno v vozilu in s? mora na zahtevo pokazati 'aad-zormm organom.
Vozna knjižica se mora vsak eie-see predložiti uradu zn civilno motorizacijo v pregled.
podrede svojemu krvniku Titu; zato, ker Anglosasi tako neizmerno spoštujejo pravice narodov, se danes Atene izpreminjajo v prah in pepel in Grk! po »osvoboditvi« huje krvave, kakor so kdaj koti pod nemško vojaško zasedbo.
Clen 4.
Naši državi si bosta prizadevali, da ob popolnem spoštovanja svojih obstoječih obveznosti priskibe vsem državam, naj le bodo velike ali majhne, zmagovalke ali premaganke, pod enakkoi pogoji boljši dostop do svetovne trgovine in do surovin sveta. ki so potrebne gospodarskemu blagostanja držav.
Zato ie zdaj grozita, kako bosta Nemčijo razkosali tn ji vzeli njeno industrijo, Nemce pa izselili. Alt je v skladu s to točko tudi nedavni Ede-nov namig v parlamentu, da Italiji ne bodo vrnjene njene kolonije? Ni naša stvar, zavzemati se za velesile: hotel! bi samo vedeti, kako je sedanje ali pa napovedano lavnanje Z nasprotniki Velike Britanije in Združenih držav v skladu z njunimi obljubami.
Clen 5.
Na gospodarskem področju stremita obe državi za popolnim sodelovanjem vseh narodov, da vsem zajamčita boljše delovne pogoje, gospodarski procvit in socialno varnost.
Ta člen je v bistvu samo dopolnilo člena 4., zato ne potrebuje posebnega odgovora.
Clen 6.
Po dokončnem uničenju narodno-sociallstične tiranije tipata obe državi, da se bo skleni! miT, v čigar okviru bodo vsi narodi imeli možnost, živeti znotraj svojih maji v varnosti, in ki bo porok, da bodo vsi ljudje v vseh deželah mogli živeti strahu In stiske prosto življenje.
Tako nekako, kakor že zdaj žive »varnoj>-in »strahu in stiske prosto življorfje« vse dežele, ki so jih »osvobodile« zavezniške vojske — že zdhj, še pred »dokončnim uničenjem na-rodnnsocialistične tiranije«, ko bi že iz reklamnih razlogov kazalo, da se »osvoboditelji« vsaj * cinizmom ne ponašajo, če že ne morejo prikriti svojega prezira do »osvobojencev«
Clen 7.
Takšen mir naj di vsem možnost, da bodo lahko neovirano pluli po morjih.
Kdo pa danes ne d£ te možnosti? Kdo je danes kriv. da ne samo civilno prebivalstvo Angliji in Združenim državam sovražnih držav, ampak
ZAPLEMBA IMOVINE UPORNIKOV
Z odlokom lefa pokrajinske oprav« J* »a-plenjena imor'na naslednjih upornikov: Fran* ca Miheliča, »likarja, nazadnje stanujočega v Ljubljani, MikioSifeva cesta 22 a; Borisa Arka, učitelja, nazadnje stanujočega v Ljubija^ ni, 2ibertova ul. 27; Alojzija Piria, trgovca, nazadnje stanujočega v Ljubljani, fiiftenska cesta 20; Anteja Jukiča, trg. sotrudnlka, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Tot na Dre. nikov vrh 1; Franca Romiha, uradnika; Maro Remih roj. Jukič, gospodinje, nazadnje stanujočih v Ljubljani; Jožefa Trebanjca, čevljarja, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Kapiteljska 11, II.; Viktorja Kečkeia, trgovca; Veronike KeČkcI roj. štemberger, nazadnje stanujočih v St. Jerneju it. OS;
Antona Tomazina, poesstnika, nazadnje stanujočega v Gorenji vasi it. 43; Franca Marinka, posestnika, nazadnje stanujočega ▼ Kalcah St. 6; nAtona Gantarja, 6e*Ijarja, nazadnje stanujočega v Gor. kogatru 4t. 79j Jneza Šemrova, poso«tnfkft nazadnje stanujočega v Gorenji vasi It II; in Jožefa Na-godeta, posestnika, nazadnje stanujočega v Kalcah #t 17;
8trie Fr; sČtSke, lastnice mlekarne, nazadnje 8taouji če v Ljubljani, Stari trg št. 17; Dolinfika I uloslava, nraonika, nazadnje stanujočega t Ljubljani, ¥od«ikova cesta St. 6;
Clen S.
Obe državi mislita, da se morajo vsi narodi sveta iz realnopolitlčnih in iz duhovnih ozirov odpovedati uporabi sile, ker se noben bodoči mir ne bo mogel ohraniti, če narodi preko svojih mejž s stalnim oboroževanjem na morju, na kopnem in v zraku groze z napadi.
Dalje mislita, da Je razorožitev takih dežel bistvene važnosti, dokler.
Bin aezei di	lrai~_ .1 dr. Oorfrka Antau»,	dni-f-nta, uaj«Unj«
se ne utrdi Širše zasnovan trajen sl- stllIU,jo4r(,a T uub!iaB1 Bl»iwri,ov» ottu iss Stem splotne varnosti. Obe d{?avi I	Pran,*,	m	Ojfgere	žrn, Ma-
bosta prav tako podpirali in izpodbu- j rije, uufttiice, uudnjf •nnujočih t ljub-Jati vse ostale porabne ekrepe, ki noj ljant. voduMUiia ulica i; Gomti Franj* roi.
Knroiak. KUi.ptMl:aJr Mr aim'1) hfprk Gumi Franje d JakioJe *u (,oo'.n lionje, dijakinje, nazadnje •tanujofiK t L|ubiia*ii- UaleJ'»a utica *; Tipiua Adolfa, uradnika, »aai.lnj« RtfluuJoiVga v LJurlJani. i,ionska ulica IS; ilr. OtcCnlka Franca, a«b<*<travnlU, nazadnje .tanujočosa > LJiibli»n*. «®artl»sk« ee»U St S; dr. Crmana Clrtta, »dravnlka, Baiod-nje stanujoč* jro » Uub.Jtnl, Dvornt tr* 1; dr Prevea Sla'**. Nirarnika naradnje star nojo£*t» v Ljubija«', l>unaj*ka costa 16; Iu-ranča Jerneia. »osarj*. aaaadnje »tansjo^eg* t Kovifc	*?:
dr. Bafliilarja Lavriča, klrurfa In njagov« Sene	gospodinje,	naiadnje	stanujočih
» Ljubljani. PucrinlJcTa ul'ea 10, II.; Le* polila Kre»«a, rc). 17. II. 1*1» » Dol Ponikvah, nazadnje ,tnut‘l(>čeao ravno tam; Antona Rutarja, r*J. 24. III. Itl4 t DralOi vasi, nfiraanje atannjuiepa v Vel. UliClvm fit 31, Fran-. Šporarja, roj K. XI. 1(11 » Po.lpeM,
miroljubnim narodom olaJSajo težka bremena oboroževanja.
Ne samo da groze z napadi: napade že doživljamo! Samo v pravo tmer naj puritanska Rospdda pogleda, pa jih bo videla. Kdo je iztrebil nekomunistični sloj v baltiških državah? Kdo je »likvidiral« več Ko 10% prebivalstva v Poljski, ki 1o ie zasedel? Kdo je pokrovitelj najbrutal-nejše čistke, ki Jo je kdaj koli doživel srbski narod?
Takšna je Atlantska listina v teoriji in v praksi V teh treh letih smo jo imeli dovolj priložnosti spoznati Komur to še ni bilo dovolj, bij j« zdaj Roosevelt »ant pomagal Izpreg e-
Washingtomi**š'e ^zmeromL*menu*jejo dati. Vdor je’kljub'temu ostal slep.1 ^'^rt^jofegi ravno tara in zaveznike ne dobi nUi zdravU. kaj ; mu ni več pomoči. Pač: z bombo po	ml	v;	^ v Dolu,	oazadnj.
šele hrano iz prekmorja?	i	glavi. A takiat je za glavo prepozno l.t«..,-.
Jubilej Pokrajinske hranilnice
G osno/! prerideut general Rupnik ie »b priliki 125-letnice obstoja Pokrajinske hranilnico naslovil n« gospoda Ceč« kot nienega predsednika tople čestitke z željami Za nadalino jusroešno d-elo. V svoiem dopisu pravi prezi-dent med drugim:	_	.
Vso to dokro dobo se ie hranilnica Jdlirno in vzgledno uveljavljala v gospodarskem življenju. Bila ie vee ivas najpomembnejši in voditni denanu 7syvod v deželi? z mecensko roko ie bogato podpirala znanost in kulturne ustanove, na široko ie vrš;In samari-ian*ka dela usmiljenja. pomaeala in podpirala ie povsod kjer koli ie bilo treba pomoči.
Zato ie niena de]a. truda in do-eodkov polna zgodovina popisana vseskozi z zlatimi črkami, vsak list njene kronike izpričuje nuinoet. in potrebo njenega odločujočega udeistvovania v gospodarskem utripanju mesta liub-liansk-eaa in podeželia. Nujna posledica temu ie. da uživa danes povsod najboljši sloves in naivečii ugled ne le v naši o?.ti domovini temveč tudi ■daleč izven naših meia v inozemstvu.
Moia iskrena želia ie. naj bi hranilnica tudi v bodočnosti krepko uspevala in procvitala ter bila vedno deležna oopolne^o zaupania in priznanja: želim, da bi se dvigala in dvignila do danes še neslutenega naivišiega razvoja, ki ie n* denarstvenem po-prišču prj hikaišniih razmerah sploh dosegljiv.
Prosim vas. gospod predsednik, sprejmite te mote naitopleie občutene čestitke in najboljše želi« v imenu hranilnice ki ii nafeliuiete ob nienein tako pomembnem mbileiu. na izvolino r.nnn!o '
-\.m zatemnitveni čas. Do vštetega r.l. decembra ie zatemnitev obvezna od 17.15 do 7.20.
Navodilo za primor, da bi bile ob priliki bombnega napada razrušene vodovodne naprave in bi postala delno neuporabna tudi stranišča na vodno izplakovanje. Da se omogoči njihova uporaba, moraio biti na razpolago v vseh straniščih večje posode, napolnjene z vodo in razna razkužila. Med razkužili ie naiceneiše in nai; boljše apneno mleko, v drugi vrsti klorovo apno če ie na razpolago. — Vsaka školika mora imeti lesen pokrov.
Zimske dolžnosti hišnih lastnikov. Vsi hišni posestniki se opozariaio na mestni cestni red ki ima določbe o spravljanju snega s hodnikov. Če za; Pade snetr ponoči se moraio hodniki osnažitj do 7. ure zjutraj Če zaoade sneg podnevi, sa ie treba osnažitj po večkrat na dan. Ravno tako se opozarjajo na določbe o čiščeniu obcestnih kaduni o snegu ki zdrči s streh.
0 poledici in o odlaganju sneg« v Ljubljanico.
Nor verski list. Ker so zaradi varčevanja s papirjem prenehali izhajati vsi dosedanji slovenski verski listi, ie namesto niih začel izhajati nov verski —list_ppd imenom »Rast-. List ie name-
01 f*fT VfrrsTvT tzoHrnfcbi in duhovni po-elobitvi Slovencev.
Nabirka kniin za šolske knjižnice. Prosvetni oddelek Pokrajinske uprave se obrača do vseh priiateliev mladine s prošnjo da ii daruieio »Za vojno božičnico 1944« Po kakšno slovstveno delo za dopolnitev šolskih knjižnic. Prjsnevke soreiema prosvetni oddelek Pokrajinske uprave na Bl"iweisovj e 1. pritličje.
Previdnost pri knrieniu s premn-trom. 11. decembra »o našli v Livarski ulici v nezavestnem stanju Ivana B.. niegovo zaročenko Frančiško N. pa mrtvo. Preiskava ie dognala da »la se ponesrečenca zastrupila s premogovim plinom, ki »e uhaial iz peči. — Drug primer zastrupitve * ocrlikovim
Varčujte z elektriko!
monoksidom se i« dosodil v Moetah. Mati ie. preden ie odšla v mesto zakurila s črnim premogom. Ko se ie vrnil« domov ie našla enega svoiih dveh otrok v nezavestnem staniu. drugega na mrtvega. — Opozarjamo da potrebuje Črni preinoe dobre, solidne peči in dokai zraka pri najmanjšem smradu Pa odprite okna.
Otvoritev potniške?« prometa do Kočevja in nazai v Ljubljano. Vlaki v Kočevie odhajajo iz Ljubljane ob 5.45 in 14.14. iz Grosuplia ob 6.50 in 15.15. prihod v Kočevie ob 10.05 in 18.30.
Iz Kočevja odhaiaio vlaki ob 6.15 in 14.16. iz Grosuplia ob 9.10 in 17.27. prihod v Ljubljano ob 9 52 in 18.15.
Zaradi ukinitve prometa s Kočevjem so od 20. decembra ukinjeni vsi lokalni potniški vlaki med Ljubljano in Grosupljem.
Razšla.?. Pošta Ribnica na Doleni-skem in Velike Lašč« vršita od 19. decembra celotno poštno službo. — Pošta Ig pri Liubliani vrš," od 21. decembra dalie tudi blagajniško in Paketno službo.
Nova telefonska številka. Oddelek V1II/6 Pokrajinske uprave ima začasno novo telefonsko številko 29-37 in ne več dosedanjih številk 27-02 in 26-59.
Osebne vesli
POROČILI SO SEf
V Ljubljani: g. Jože Setnikar, finančni p. prrgleiimK, fn gdč. Jožica Mandeljeeva; dr. Jože Krivic, pisatelj, m gdč. Kamil* Venier-Jeva; Inž. France Murnik, in gdft. Breda Puntarjev*; dr. France Veber, redni vaeučiliflki T»rofeRor in gdč. Marija Sllbarjeva; g. Ivan Heller, bančni uradnik, in gdč. Spelca Černe, .»railnica U St. Vida.
čestitamo!
UMRLI 80:
V Ljubljani: Martin Kotnik, sedmofiolec; fanjica Čehovinov*; Antonija Kramerjev*, vdova po trgovcu; Urftula PerharlČev«, trafikantka; Lojze Meseiko, poslovodja, Katarina .^akovičeva. posestnic*; Karel Kovič, posestnik in krojalki mojster; Mih*el Žgajnar, mestni uslužbenec v p.; Marija Zaletelov* • Janko Zorič, brivski mojster; Juli| Autterftič; Mart* Jerfietov*; Maja (Jerkov*; Iv*n Petre*, čevljarski mojster; Mihajlo Rot nun, trgovec; Agat* Kavčičev*. upo*ojvti'ka tob*čn» tovarne; M*rtia Oblak, akootist Kmetske posojilnic«.
Hal« to/alf« t
^Dfužin.nkeg« tednika*4
Samopomoč telesa
Napisal Adolf Koelsch
Mnogi liudie hodiio Do svetu z le eno obistjo, ker so iim morali drugo iz tega ali onega vzroka odstraniti. Počutijo se tudi v tem nenormalnem položaju prav dobro. Molče ie bila namreč preostala obist prevzela tudi delo. kj ga je prei opravljala niena sestra. Prj tem ie na seveda morala znatno povečati svoio velikost in podvojiti svoio zmogljivost. Telo ie torej na tak način našlo nota in načine, da se ie izognilo kvarnim nasledkom, ki bi bili sicer nastali zaradi operativnega posežkn vani.
Kakšni bi bili nasledki, če organi; zem ne bj bil sam zmožen izravnati izpremembe. si prav lahko mislimo tudi sami. Treba ie le da se spomnimo nalog, ki jih morajo opravljali obisti v celotnem delovnem ustroiu človeškega telesa. Naiboliša primerjava. ki io moremo najti, ie. če imenujemo obisti čistilniško napravo. Velika večina vseli v vodi topliivih snovi, ki jih telo v svoiem »obratovanju« ne
■ more več rabiti prihai* v obisti da
ih potem izločijo iz krvi in sploh iz elesnih sokov. Zato so obisti tudi zgrajene kot bistrišče ali filtriraMšče. j in njihov najvažnejši element ie sečni
■ kanal.
I Čeprav ni človeška obist večia ka-j kor teletova. si moramo nazorno predstaviti natančnost in zaposlenost, s katero deluie. in pomen s katerim narava vrednoti nieno delo nazorno predstaviti le tedaj, če vemo, da ima ena sama človeška obist približno mi-I liion takih sečnih kanalov. Kakšna ogromna površina ie to. po kateri mora krožiti čiščenia potrebna telesna tekočin* in na kako majhen prostor mora bitj potisnjena! Obenem Pa mora obist skrbeti tudi za to da se izločijo vsi mogoči sokovi iz bitrišča. Čisto pozablja se navadno to. da vračajo obisti razne snovi, potem ko jih očistijo, tudi spet telesu. Zakaj medtem ko morata obe obisti pri odraslem
v razpadu večjega d -la nie«ih čistilnih naprav. To preusmerjanje z uvodnim razpadanjem ie močno podobno težkemu organskemu šoku ki napravi trauutno nesrečp še večjo kakor ie v resnici in poveča tudi življenjsko nevarnost. Mogoče na ie da ie prav ta šok potreben za uvod v preusmeritev v reševalno povečanje obsega in de-. levania preostale zdrave obisti. Ker takoj ko se začne proee-s razpadanja I nekaterih obistnih delov se oričeniaio sosednji nedotaknieu že preurejati in večati ter u-stvaratj prve pogoje za I poznejši prevzem podvojene delavnosti.
j T;> graditoio fazo »premliaio zaiiimi-j ve izpremembe v hranilnem celičnem aparat« obist ne kože. ki skrb e ?a izboljšanje pretakanja krvi vznemirjenega področja in s tem podniraio tudi ! proces nove gradnie. V naslednji fazi, ki traja dr> deset dni, se nadaliuie pregra;evalnj proces z ustvarjanjem priključkov novih obistnih teles« na prav tako novo mrežo krvnih potiodic obistne kože. v nadalintih štirih tednih pa ie izgradnja novih kanalov do obistnih telesc že tako izpopolmena. da se obist poslej samo še odebeli in na novo normalizira. Proces pri človeku je gotovo popolnoma enak.
Fotografija na posteljni omarici
Napisal Friedrich Frekia
II
Karla ie morala k šefu.
»Hočem,< ie dejal prijazno mož. ki ie vodil veliko oblačilno podietie. »da greste zdaj na dopust in izkoristite vsaj še te dni. Delali niste še nikoli tako pridno kakor zdaj zato vain bora izstavil izredno nakazilo. Svetujem vam, da greste v T., na morje. I n privoščite si vsega — sai me razumete — želim vam samo dobro.«
Karla ie zamižala. Zahvalila se ie. Sef ie gledal za nio in deial svoiemu kompanjonu: »Take uslužbenke kakršna ie Karla Ilolštrdm ne naidemo zlopa. Toda vsa je že obnemogla oči
ii	lezejo skupaj in ustnice ii podrhtevajo. Bilo ie preveč, kar si ie naložila.«
j Karla ie vedela, zakaj ie to delala.
; Preveč se ie bilo zvalilo nanjo. Tu ie 'bila istoriia z Jurgenom. trelia priložnost dvaintridesetletnega dekleta, o kateri je upala da io bo privedla v i zakon. Toda tudi istoriia z Jurgenom se ie razvila kakor vse oreišnie. s [ konec tedenskimi izleti, plesnimi ve-: čeri. veselo družbo — vedno ista pe-, sem. In ko sta se nazadnje porazgo-I vorila. ni bilo za vsem tem ničesar. 'Jureen ie živel ko da ima kako premoženje in je. kakor večina lahkomi-i selnih mladih ljudi, izdal sproti vse.
Univerzitetna tisfiarna
J. Blasnifia nasl.
litografija - Kartonaža
j£juSljana, Breg 10-12 — telefon 21-19
človeku prečistiti vsakih 24 ur vsega skupaj približno 170 litrov tekočin jih izločita v obliki seči v tem času iz telesa komal 2 litra.
Če si vse to predstavimo, moramo upravičeno mislili, da se bo preostala obist po odstranitvi niene sestre zaradi prezaposlenosti zadušila. Ge ie Da zdrava, vendar ne omaga kliub podvojenim delovnim naporom, ampak se popolnoma preusmeri in poveča, da ie koe tudi novim prevzetim nalogam. Kai jo napoti k temu in kakšne w> sile. ki io ii ukazujejo, tega ne vemo in morda tudi nikoli ne bomo.
Povečanj© preostale obii&ti so doslej opazovali samo pri i^azteleseniih in seciranjih. ko ie bila obist že popolnoma doeraiena v vsem svoiem podvojenem obsegu. Samega procesa naraš£ania. ki se vrši seveda v živem telesu ni mogoč* opazovati. ker nimamo nobene možnosti take kontrole, niti ne s pomočjo rentgena. Vendar sta izšli nedavno v Nemčiji dve razpravi o tem izpod peresa znanstvenika Klausa Niessinga. Razpravi obravnavata na podlagi na miših izvršenih eksperimentov in opazovanj podrobnejši razvoj .procesa prevzemanja funkcij odstranjene obisti po preostali zdravi ter proce«« povečania obseda jn sečnih kanalov.
Naipomembneiše prj Niessingovih invaianiih se zdi to. da se prične proces preureievania preostal* obisti za nove naloge že takoj dve uri Po odstranitvi bolne in se izraža naiurel
kar je zaslužil. Zaslužil ie sicer precej. vendar brez dolgov ni šlo.
In potem ie prisl* zgodba z nieno prijateljico Ino. Skupaj z nio ie imela lepo stanovanje sestoieče iz štirih sob v lepi moderni stavbi z vsemi udobnostmi. Ina ie bila Dri gledališču jn ie zaslužila veliko tudi pri filmu. A potem se ie nenadoma zaročila z nekim mladim filmskim dramaturgom. se v vsej naglici poročila in se preselila v Zehlendorf. »Zadevo zaradi stanovanja bova že uredili!« ie rekla Karli. Toda Karli s tem ni bilo pomagano. Manjkal* ii ie vesela, mlada. črnolasa stvarca katere ieziček ni nikoli miroval in ji o svojimi veselimi domisleki trečno pomagal pozabljati razočaranje z Jurgenom
»Torej dobro.« si je deiala. »šef hoče, da grem na dopust, in mi daie za to tudi denar. Pa dobro! Odpotovala bom za tri tedne v T. in se odpočila.« Odpočiti se to ii ie pomenilo predvsem z nikomer ne govoriti, biti popolnoma sama. ne plesati ne se vesti kakor športnica ali plavalka in zlasti ne sklepati bežnih kopališčnih znanj.
Ko ie polnila svoi kovčeg in ureiala sobo. ie našla na Inini pisalni mizi fotografi io zelo očarljivega mladega moškega s kratko pristriženo brado. »Ah,« si ie rekla, »to mi bo koristilo!« — in spravila sliko v svoi kov-Ceff.
V	T. si ie najela natanko Po ^efovi želji sobo v hotelu, ki ga ji ie bil
priporočil. Soba ie stala v gorniem nadstropju čisto ob strauj in ie imela razgled na morie. Sobarica, ki ii ie stregla, ie bila že stareiša ženska.
‘ Bila ie vesela zlikanih stvari, ki iih ie zložila iz kovčeea. Nazadnie ie vzela ven še sliko in to postavila na posteljno omarico.
»Hm,« si ie dejala, »to ie gotovo listi?«
Karla ii ie prikimala in se hudomušno nasmehnila: »Seveda.«
Stara sobarica ie menila: »Črn? Vi pa ste plavolasi! Nekaj posebnega ie v njem. Nj lahke vrste.«
»Gotovo,« ie deiala Karla, »zavzema tudi zelo odgovorno mesto. Vendar upam. da bov» čez leto že sku-oai.<
Sobarica ie -govorila še na dolgo o moških in povedala, da ie na obali in na plesišču obilo skušniav. »Tu ie zato dobro.« ie menila »če ima lepa gospodična trdnejšo onoro.«
Toda Karla se ie zelo molila, če ie mislila, da se bo lahko popolnoma izognila družbi. Imela ie take plave lase. ki prikrivajo leta. in kazala iih ie samo tri in dvajset. Na obali so hodili moški vztrajno mimo nje. Nekateri so io tudi ogovarjali s pripombami o vremenu in vetru moriu in soncu. Odgovarjala iim ni.
Sobarica pa ie — česar Karla ni vedela — opisovala njenega zaročenca z najglasnejšimi besedami. Ni se niti strašila kazati njegovo sliko nekaterim damam in gospodom, ki so stanovali v istem nadstropju. Tako ie i šel potem skozi vrste gostov velik ! »Ah!« in radovednost okoli Karle ie naraščala. Ni si niti vež upala hoditi na obalo.
Nekega dne ie srečala na pošti liu-| beznivega starejšega gospoda, ki ii
I	ie takoi odstopil pult. na katerem ie ' oisal, a ii sicer nj rekel besedice. Mož ii ie ugajal. In kmalu se ie zgodilo. da ga ie pozdravila in z niim govorila. Bila ie vesela, da ie našla nekoga, ki io bo branil pred vsiljivci. Tako se ie približal zadnil dan njenega bivanja v letovišču. V mraku ie odšla s svoiim znancem dr. Golsnom na zadnji izprebod oo obali. K» sta stala ob pristaiališču ie zavzdihnila: »Zdaj je tudi to Drestaoo in hvala Bogu, z vašo pomočjo.«
Tedaj io ie dr. Golsen prijel pod roko in H deial zelo zelo dobrohotno: »Zdai se boste gotovo spet vrnili na delo?«
»Da.« ie odgovorila popolnoma mehanično. »poiutrišniem bom spet delala. in moji živci bodo v redu. Biti vam moram zelo hvaležna.«
Golsen se ie ustavil in deial: »Tudi iaz sem zelo srečen, da so nevarnosti za vami. Dobro poznam ljudi. Takoj sem vedel, kdo ste. kliub vsem neumnim govoricam in trditvam.«
»Kakšnim trditvam?« ie suho vprašala Karla.
»Pomislite, vai ljudje tu so neprenehoma zatrievali. da ste nevesta ali
—	ne zamerite mi tega — ljubica znanega letalca Torneisena.«
»Kai?« je vzkliknila Karla. »Kako •o si neki to izmiallli?«
»Ali nimate na posteljni omarici fotografije?« ie vprašal dr. Golsen.
»Da.« ie odgovorila dekle: »postavila sem io tia in rekla sobarici, da nisem svobodna in da se bom v kratkem poročila — da me ne bi nadle-govali. Zato mi ie bilo potem tako hudo. ko so se vsi vrteli okoli mene.«
»Tako ie to torej! Ali res niste vedeli. kdo ie gospod, čigar fotografijo imate?«
»Sliks ie prav z-i prav lasi nvke moj e prijateljice,« ie priznala Karla »Nu.f ie rekel GiSUen, »nt^kai p*>-dobneca sem »i bil tudi sam mislil.. Zdai si nimam ničesar očitati. .1 ti t ri odi>»tuiete — ali m« bost« odbili &* rečem, da bi vas spremil?«
»Ne.« ie odgovorila Karla.
»A če bi spremlianie doleo traialoi. zelo dolgo?«
»Alt.« je rekla Karla, »o tem lahk« ie jutri govoriva!«
Spanje pri odprtem oknu
Mnenja glede spanja pri odprtem oknu sredi zime so deljena. Eni zastopajo stališče, da nai spimo vse leto vedno prj odprtem oknu. l<rugi so zmernejši in trde naj bodo okna odprta le toliko časa dokler n« nastopi mraz.
Iz zdravstvenih razlogov moramo spati v svežem zraku. Zato f>j b’!o prav, da imamo ponoči v sobi Kier spimo, odprto vsaj eno okno. da s« zrak menjava. Posebno v spalnicah, ki so maihne in spi v niih np več ljudi, se zrak kmalu pokvari. Zato ie nujno, tla ga ponoči osvežimo.
V	poletnem času moramo imeti okna popolnoma odprta, čez dan ie vročina, ponoči hladuo in g tem osvežimo zrak v sobi. Tudi ie>eni in spomladi imeimo okna odprta a ne i-o-polnoma. ker so noči v teh letnih časih boli hladne. Tako priprta okna bomo imeli toliko časa dokler ne bo nočna temperatura dosegla ničle.
So liudie. ki spe vse :eto ne giede na mraz. vedno pri odprtem oknu. Utrjeni so ali na že i«i naravi bolj neobčutljivi za mraz zato iim ne škoduje. Kdor lahko prenaša mraz ni nut ne škoduje, naj je *Pi v mrazu. Orugi se Pa spet takoi prehladijo, če <n;io v prehladni sobi. Ti >nora;o posebno paziti. kdai bodo imeli odprta okna Zato ie najboljše, če vsakdo sani odloči, kdai bo spal pri odnrtum in kdai pri zaprtem oknu. na umu t>s mora vedno imeti, da ie za spanie potreben svež zrak.
Okno. kj gg ima-no ponoči odprto, mora biti ono <i ie nameščeno fc'ko. da ne bo hlad Dri*.1] n-posredito ilo nas. ali da bi vleklo preko posteljo. Če hočemo imet j kolikor mogoče dolgo ponoči odprto okno, ga cdnrinio v sosednji sobi. tako da se bo zrak ko bo prišel do nas. /e m.ito serrel. Ko bo nastopil tak mraz,, da ne bomo mogli več imeti odprtega okna napravimo zvečer, preden bomo šli spat. prepih vsai za Pet minut. Zarad- prepiha in mrzlega zraka se bo z ra i; v sobi toliko osvežil, da nas ne bo motilo. če bo okno zaprto.
Skopuh
Pruski kralj Viljem I. ie bil v denarnih zadevah pretirano natančen. Njegova Sledljivost ie mejila skoraid« na skopustvo in ie bila v Berlinu splošno 'inaua.
V	berlinski francoski koloniji ie bilo za časa njegovega vladanja mnogo duhovnikov. Krali ie imel posebno veselje, da ie te duhovnike po svoje zafrkaval. Ko ie tega ali onega srečal, ie vselei vprašal:
»Ali ste čitali Moličra?«
Nekoč pa ie mlad duhovnik poslal kraliu prošnjo, nai z denarno podporo priskoči na pomoč njegovi župniji. Krali ie prošnjo gladko odklonil. Kmalu potem ie srečal duhovnik* na cesti. Spregovoril ie z niim nekaj besed in slednjič po svoji navadi vprašal:
»Alj ste čitali Molifera?«
»Da, veličanstvo.« ie odgovoril duhovnik. Imenoval ie nekatera pisateljeva dela in pristavil: »In sedai veličanstvo, sem ravno pri .Skopuhu*.«
Krali se ie molče poslovil in zamišljen odšel. Kmalu nato ie v družbi pripovedoval o svoiem doživljaju z mladim duhovnikom. Tedaj ie neki general vzkliknil:
»Veličanstvo, ta vas je pa ugnal!« Kralj je moral smehljaje se pritrditi.
In naslednji dan ie krali poklical odrezavega duhovnika k sebi ter mu je izročil — polovico naorosene vsote.
_ Usnjene izdelke barvajte le * specialna barva ki usnju ne škaduie. Ef&ks — Napoleuflov Ir*.
Novo leto na Japonskem
Napisal SanSo Oluno
Zapadniaki »opraviči cenijo Jauonca kot delavnega, izobraženega in spretnega pioniria napredka v Aziji. Čeprav prevladuje niegov praktični talent. vendar ne smerno poisnbiti na druge značilne poteze japonskega duha Sicer ie res. da ie Japonec trd in žilav, vendar ie tudi dobrodušen in vliuden. Japonec ima nasmeh iti veselje. ki ga Evropejci prav malo poznajo. Skorai vsak mesec ima svoj praznik: luna, lampioniki. krizanteme. črešniev cvet so nekateri pesniški motivi teh praznikov, v katerih se zrcali iskreno veselie prebivalcev starodavnega imperija.
Največji praznik ie bilo vedno Novo leto. V prejšnjih časih ie bil tako važen, da ie praznovanje traialo ves teden, n* deželi pa se ie zavleklo do srede januarja, nakar se ie zakliučilo s posebno ceremonijo. V današnjem času mrzličnega dela Pa praznuieio Novo leto samo še tri dni toda s navdušenjem, ki mora osupniti slehernega Evropejca. Delaven Japonec ne poizn* nedeljskega počitka; delo in promet zastaneta samo z« naivečie praznike, toda ob Novem letu se prekine vsako delo: v tem tednu ne more tujec kupiti aliesar, celo restavracije so zaprte: vse tnrovine. ki ao bile »red praznikom potna v noč odprte so aa Novec* leta dan zaprte. Vsi se »laravliaio o* proslavljanj*
tega praznika, ki ima značai družinske svečanosti.
Ze nekai tednov pred praznikom se vrše skrbne priprave. Prične se s temeljitim čiš?eniem stanovanja: s tem se ne bavi samo gospodinja temveč vsa družina: tudi oče in najmanjši otroci skrbno pometajo in brišeio prah. Ko ie to delo opravljeno, se prične okraševanje. Kdor pozna prirojeni čut Japoncev za okraševanje
—	mladina se v posebnih šolah uči spretnosti razmeščanja cvetic — si lahko pred&Utvlia. s kakšno liubezniio in prizadevanjem opravljajo to delo.
Naipreprosteiši okras, tako na deželi Icakor v mestu so majhne smreke, razvrščene pred hišo. Premožne družine obesiio na vrata roeože okrašene z rdečimi raki. pomarančami, ribami in praorotom. Na vsaki strani vrat so postavljene smrečice in bambusove palice. Vsi tj predmeti so simboli dolgega in srečnega življenja. Rak spominja na ljubeznivo voščilo: »Želim ti. da bi mogel tako ostareti, da bi se tvoi* hrbtenica tako skrivila kakor rakov oklep.« To voščilo. ki ie Japoncem posebno pri srcu. morila ni posebno laskavo za Evropejca.
Drugj del priprav ie posvečen jedilom. Po «taj-ih. strogih predpisih budistične vere ie za Novo leto prepovedana uživanje mesa. Slana riba. suh fižol, črne gobe tvorito obredno hrano; ta jedila tudi ponudi io gostom skupno • čašo sl&dkeea vina. Nikdar oe pozabijo dodati »lavno riževo torto, tak« imenovano xnoxi«. V vsaki družini m ptuH konca decembra «m*oo-
dinja zaposlena s pripravljanjem riževe torte »mozi« kj ie zmes zelo trdega riževega testa; t tem testom se pri*>ravlia tudi iuha, »soni« imenovana. Neka.j »moziia« ie raztresenega po vsej hiši. tudi na domačem oltarju in v svetih školjkah. »Mozi« ne sme manikati nikomur: tudi oni ki ie daleč od domovine, n* sme biti prikrajšan zanj.
Se (Jruge priprave zaposlujejo go-spodinio do pozne nočne ure v zadnjih dnevih pred Novim letom. Za vsakega družinskega člana mora kupiti nove namizne prte in nove pali-eice z* riž: za otroke mora pripraviti darila. Često udftrci zvona s katerimi naznania duhovnik budističnega temo-lia pričetek Novega leta. presenetilo mamico pri razmeščanju daril v lep rod po mizah.
S prvimi sončnimi žarki se prične praznovanje. Vse ie sveže in novo v tem lepem iutru ne samo obleke, ampak tudi človeška duša. Novo življenje 9e pričenja, stare krivice so, popravljene, sovražnosti in mržnie izbrisane. Vsi se smemo in veselijo ter 9i medsebojno voščijo veselo novo leto. Stara navada ie. da niži; vošči svoiemu predstojniku, delavec svojemu delodajalcu; mnogi porabi io ves dan za obiske.
Obiskovalci so zbrani v sprejemnici. okrašeni s simbolnimi znaki sonca. smreke in že/iava. Gospodinja ponuja sladko vino in obredne iedi: vsakdo vzame nekoliko iz vljudnosti, tudi če le sicer že «t.
Tega dne ie mladina prosta In «e 04 udeležuj« nobenih slovemioetl.
Mladi liudie obojega spola se zbiraio na priietne zabave. Razigranost teh novoletnih večerov je v lenih starih
časih zbudila msrsikako nežno čustvo, ki ie bilo predigra bodoče«* zakona.
Mnogo starodavnih običaiev je sedaj izumrlo, samo v kakem boli oddaljenem kraju so ee še ohranili. V zgodnjih iutrniih urah so tako imenovani »'manzai« prepevali Po ulicah ognjevite Dfiemi. hodili od hiše do hiše in dobivali mafhna darila. Popoldne pa je kak Človek, oblečen v starodavno nošo, hodil po ulicah: obraz mu ie zakrivala gosta maska noge ie imel do kolen zvezane s svežnjem slame, na ramenih ie nosil veio slive polno popkov, s katerih so viseli nešteti papirnati trakovi. Tudi v rokah ie držal sveženj papirnatih trakov. Od čas do časa ie zavpil: »Koi-bumi« vesele novice za srce) Mnoge deklice »o pričakovale »Koi-bumi« na novega leta dan: za malo de-naria ie razveseljeval njih srce z nežnimi prerokbami. Kakor »manzai« tako ie bil tudi Koi-bumi značilna figura Novega leta. Še dandanes ie razširjen* v^ra, da bo Novo lelo dobro ali na slabo po veselih in žalostnih dogodkih prvega dne.
Kakor v teh vražah, tako ie v vseh običajih Novega leta skrito tmanie v srečo bližnje bodočnosti. V Evropi i* simbol tega praznika veselica, kot zadnii pozdrav umirajočemu letu. na Japonskem Da pordrav vzhajajočem« soncu, ki vstaia d« obsiie Novo leto. onemu soucu. ki krasi japonsko tac •lavo.
1>m Reich. Barli*
Ob novem letu 1
Pričujoča številka je zadnja v letu. Ko stojimo ob koncu starega in obenem ob začetku novega leta, napravimo po navadi obračun s preteklostjo in načrte za bodočnost. Kaj Imamo torej danes povedati druga drugi, drage žene in dekleta?
Leto, ki je za nami, ni bilo lahko. Mnogo je bilo odpovedi, mnogo dela in mnogo trpljenja. Drobne skrbi so se vrstile druga za drugo in jim nismo videle ne konca ne kraja. Teh zaprek in težav tudi v bodoče ne bo zmanjkalo. Narobel Čedalje več jih bo in s čedalje večjo energijo se jim bomo morale postaviti po robu. Tem dejstvom je treba pogledati naravnost v oči, ker le tako jim bomo kos.
Med nevšečnostmi vidim predvsem, eno, ki je posebno neprijetna, ker nam kvari dobro voljo in krati življenje. To je živčnost. Velikokrat sem jo srečala. Pri prijateljicah, v lastnem domu, v pisarni, na cesti, pa v vrsti, ko stojimo pred mlekarno ah ko čakamo na meso itd. Posebno značilno za to našo bolezen je, da je zelo nalezljiva. Saj ste gotovo tudi same zapazile. Ce pride mož nataknjen domov, je kaj kmalu vse nataknjeno. Drug vpije na drugega, nataknjenosti kar konca noče biti. Tej b 'lezni pa moramo napovedati vojno. Velikokrat je že s tem dosti pomagano, če ne vlivamo olja na ogenj.
Kadar torej vidimo, da je kdo v naši bližini nervozen, ravnajmo temu primerno z njim. Če ga že ne moremo pomiriti, ga vsaj ne dražimo. S tem smo že veliko storile. Nervoz-než se bo kmalu pomiril, žal mu bo in v hišo se bo spet vrnil ljubi mir.
Tudi v prihodnjem letu naj vsaka, ki ima le kakšno možnost; obdela kak košček vrta ali njive. Dosti jih peznam, ki so letos obdelovale svojih ubogih par kvadratnih metrov vrtička in se pokazale prave umetnice. Kaj vse so pridelale in kako prav jim je to prišlo, to vsaka od vas, ki mora loviti vsako solatko, vsako Čebulo, špinačo itd., sama najbolje ve. Ce pa imaš otroke in malo večjo družino, potem brez tega skoraj ne moreš izhajati.
Marsikatera je ostala brez poslov. Marsikateri mož ali otrok je šel na delo in tako so se vsa dela v hiši zvrnila na gospodinjo. Zato bo morala marsikatera gospodinja poenostaviti svoje gospodinjsko delo in se tako prilagoditi novim razmeram. Verjetno je, da tisti parket, ki Je bil pred vojno gladek kakor ogledalo, odslej ne bo mogel biti več tako gladek, da se bo tu pa tam videl prah, kjer ga prej ni bilo, itd.
Poenostaviti bomo morale to in ono. Za to ni splošno veljavnega recepta, ker dve gospodinjstvi nista enaki, kakor nista dva človeka drug drugemu enaka. In spet bo gospodinja in mati, ki je nam vsem vzor po svoji marljivosti in preudarnosti, morala zvečer po končanem delu sesti, zamisliti se in napraviti načrt. Od tega načrta, ki ga bomo napisale na kos papirja in ki naj nosi naslov: »Kako poenostavim kuho ali pranje ali dnevne opravke«, bo potem tudi odvisno, koliko bomo prihranile časa in denarja in lastne energije. In vse to pojde v prid dobri volji ostale družine.
Zavedaj se tudi, da vojna ni večna. Da bodo spet prišli časi, ko ne bo treba toliko obletavati trgovine in branjevke in ko boš z manjšimi napori vodila svoje gospodinjstvo in svojo družino. Ta zavest ti bo pomagala prebroditi marsikatero nevšečnost.
In na koncu še to. Poskušaj enkrat za spremembo svoje sedanje razmere primerjati ne navzgor, z boljšimi, ampak navzdol, s slabšimi razmerami. Videla boš, da jih je mnogo in mnogo, ki bi imeli večjo pravico do godrnjanja kakor ti. Takšni, ki so izgubili starše ali brate ali otroke, pa zraven še vse svoje imetje, tako da so ostali sami in brez vsega: in vendar upajo!
Skušaj biti v letu 1945., ki stoji pred nami, vzorna mati in gospodinja. Posveti se vsa svoji družini in videla boš, da ti bo vse šlo nekako laže od rok. Tedaj boš sama s seboj zadovoljna, a to je v sedanjih časih najprijetnejši občutek. Dragica.
NAS NAGRADNI NATF.CA1
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, oblavllen v rubriki plačamo 10 Ur
tel
Juha is rdeče vese
Potrebuješ S srednje velike rdeče pese. ki jih opereš v mrzli vodi m skuhaš v kropu le toliko, da vame lahko zadereš zobotrebec. Nato peso olupi, zreži na majhne kocke, osoli in dodaj curek kisa (po okusu lahko tudi malo sladkorja!, pokru m pusti čez noč na hladnem. Drugi dan prilil vode m dodaj lavoriev list. malo majarona. peteršilja. 5 dkg koruznega zdroba in malo na čebuli ocvrte zaseke. Vse to kuhai do mehkega. .
Serviraj potreseno . s seseklianim drobnjakom ali peteršiljem. V. B.
Kuhani štruklji
Kadar imaš peko. ati lahko brez posebnega truda pripraviš tudi dobro Kobilo.
Odreži od navadnega krušnega vzhajanega testa hlebček in ga razvaljaj za prst debelo. Prepraži nekai zaseke (čim več. tem bolje) skupaj s krušnimi drobtinami in s tem namaži testo ter ga zvij in zveži v prtič. Pusti še nekoliko vzhajati. nakar ga kuhaj v slanem kropu 20 minut na eni in dvajset minut na drugi strani. Kuhan štrukelj naj se samo malo ohladi, nato ga nareži in serviral s posiljenim ali kislim zeliem. lahko na tudi s solato.	S.	S.
Honorar za objavljeni recept dvignete lahko takoj no obiavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček u praktične gospodinje. Ljubljana. Postni predal 253.
stva«. kakor so mah slama, vrecice * peskom in kamenčki.
Tudi tla propuščaio mnogo mraza. Posebno v podkletnih pritličnih prostorih ie to kai neprijetno. Zato ie treba skrbno zamašiti vse Špranje v tleh. širše nam mora zamašiti mizar s kosi lesa, manjše pa lahko same zamažemo. Pri tem uporabimo steklarski klei ali P« mešanico i« 15 delov drobneen žaganja. 15 delov krede. 10 delov kleja in 140 delov vode z dodatkom Prstene barve v barvi tal.
Nočne copatke
Če vas rado zebe v noge, si omislite nočne copatke. Prav posebno gorke bodo, če jih pletete dvojno.
Zanje potrebujete: 7.5 dkg volne in 2 pletilki št. 3*/r.
Vzorec: Nasnu jte sodo število pentelj in pletite: snemite 1 pentljo, kakor da bi hoteli plesti levo. preložite o na nasprotno pletilko in pri tem pustite nitko spredaj, nato položite nitko nazaj, pletite 1 pentljo desno, položite nit naprej, snemite pentljo, nato
Asm
Toplota na begu
Podnevi in ponoči uhaia sobna toplota skozi strop, stene, okna in vrata. Onemogočiti to uhajanje ie zelo težko. možno na io, da ga zmunišnmo.
Skozi ključavnico uhaja n. nr. 50 krat več toplote skozi majhno, pol centimetra dolgo šoranio Pii vratih pa že 470 krat več toplote kakor.skozi 1 m stene. Preden pride huda zima. moramo zato natanko pregledati vse luknie in luknjice in poiskati vse špranie. ki tih je treba pokriti ali na zamašiti. Po večini iih ie lahko naiti. Ce nh ne najdemo si pomagajmo z gorečo svečo Plamen nam bo pokazal, odkod piha. Kdo bi mislil, da uhaia ogromno toplote skozi lukniico skozi katero ie napeljana antena ali Pa skozi luk utico ki ie speljana k zunaniemu zastoru Take odprtinice zamašimo z izolir-nim trakom. Tudi s špranjo za pisniij gre v nič mnogo gorkote. Da tp preprečimo nalepimo čez nio kos debelega blaga, ki ga na spodnji strani obtežimo.	....
Niijvečio pozornost moramo posvetiti oknom in vratom. Zaradi kurienia se les skrči in s tem se špranie še razširijo. Za tako izolacijo se ppslužimo kosov sukna. klobučevine kovine ab gumija. Poslednia imata to prednost, da dolgo traiata. Za izolacijo na lahko porabimo tudi različna »doume« sred-
vTj trije oiodeli so risani tereCno ta »Družinski tednik« in ni»o bili fte objavljen).)
Tri otroške nočne srajce. — Prva ima celo sedlce zelo nabrano. Zapenja se na hrbtu. — Druga je napravljena iz enobarvnega in pikčastega blaga. Zapenjamo jo ob strani z gumbki. — Pri tretji srajci je pod štirioglatim izrezom monogram v barvi pentlje.
Ob koncu lola
‘Dvanajsta uva bije...
Kako bomo letos praznovali prehod iz starega v novo leto
7\
DARMOL
«1v«J«!m Irtdstvo
Spet je preteklo eno leto. Tudi letos se bomo od njega poslovili in počakali novega. Silvestrovo, zadnji dan letošnjega leta, bomo proslavili v upanju, da nam bo prihodnje prineslo boljše čase in lepšo usodo. Spominjali se bomo vseh bridkih ur, ki smo iih preživeli, in veselih, ki so nam pomagale, da smo laže prenašali težave tega časa.
Ta večer se bomo zbrali vsi iz družine. Nihče ne sme manjkati razen onih, ki nam jih je usoda odtrgala iz domačega kroga. Vsaka družina ima gotovo tudi med svojci katere, ki žive sami in bi si iz srca želeli, da ne bi bili ta večer zapuščeni. Povabimo iih v naš krog, naj prežive te zadnje ure leta z nami. ker bo njim lepo. kakor da bi bili v svojem domu. nam pa prijetnejše.
Skorai pri vsaki družini imajo tudi majhne otroke. Tudi ti Di radi praznovali z odraslimi. Napravimo jim to veselje in jim dovolimo. Vendar bodo oni praznovali posebej, ne z nami. V sobi. kjer bomo mi. iim odredimo poseben prostor, postavimo tja njihovo igralno mizico in stolčke. Še večje veselje iim bomo naredili s tem. da jim bomo dali na razpolago majhen prtič, krožnike in okraske za mizo. Sami si bodo potem okrasili mizo podobno, kakor bo tista, za katero bodo sedeli odrasli. Nekai časa se jim bo že ljubilo pri miru sedeti za njihovo mizico in prisluškovati našim pogovorom, a s časom se bodo naveličali, ker ne bodo vsega razumeli. Takrat jim dajmo v roke njihove igrače, stare in one. ki iih iim ie prinesel božiček, in imeli bodo toliko dela. da iim bo čas še prehitro potekel in bo veliko joka in stoka, preden jih bomo spravili v posteljo. Njihov konec starega leta nai bo že okoli desete ure, ker bi predolgo bedenje samo škodilo njihovemu zdravju. 2e to. da so smeli preživeti nekai ur z odraslimi in z njimi čakati novo leto. bo za njih nekai posebnega.
Tudi odraslim preskrbimo, da iim bo ta večer kolikor mogoče prijeten. Čeprav bomo samo domači med seboj, proslavimo Silvestrovo boli slavnostno. Vera. da mi boste oporekali, češ da niso zdaj taki časi. da bi doma proslavljali samo navaden konec leta. A ni tako, ker leto. ki se od njega poslavljamo, ni bilo za vsakogar prijetno in se bo marsikdo z veseljem in radostjo ločil od njega v upanju, da mu bo prihodnje lepše in boljše. Zato nai bo razpoloženje ta
večer veselo in nai se vsakdo potrudi, da bo čim več pripomogel k dobri volii.
Pripravimo vsi kai veselega in zabavnega, da bo čas hitreje minil. Eden nai prinese koš smešnic. drugi nai pripravi razne anekdote. Ce ie kdo vešč pesnikovanju. bi bilo zelo zabavno, če bi za vsakogar udeležencev napravil nekaj verzov in z njimi malo pokaral njihove napake. Seveda pa verzi ne smeio biti preza-beljeni, ker nikdar ne vemo, ali se z niimi zamerimo ali ne. Vsakdo ni enako neobčutljiv za take vrste zabavo.
Okoli desete ure. ko se bodo naši želodci že izpraznili, naj gospodinja postreže z malo pijače in jedače. Ni potrebno in v sedanjih časih tudi ni mogoče, da bi bilo kai posebnega, le
toliko, da si bomo malo dufto privezal; in laže čakali pozne ure.
Med tem se bo naša zaloga dovtipov gotovo že izčrpala, zato bomo segli po raznih igrah. Krajšali si bomo čas z malimi čarovnijami, ugankami. vrgli kvarte. izklicavali tom-
nato se smemo šele lotiti popravlja nja okvare. V težjih primerih it boljše, da pokličemo strokovnjaka.
Na cesti leže mnogokrat, posebno pozimi, utrgane žice. Na prvi pogled ne moremo spoznati, ali ie v žicah še električna napetost, ali ie ni Zato nikdar ne prijemajmo žic. o katerih z gotovostjo ne vemo. da uimajc električne napetosti.
Mnogokrat se kljub naivečil pazljivosti pripeti nesreča. Pri reševanju takega ponesrečenca moramo paziti. da še nas ne zadene nesreča. Zato odstranimo žico od ponesrečenca s suhim lesenim predmetom Ko smo žico odstranili, moramo po možnosti poskrbeti za to, da se električni tok v odtrgani žici prekine, ker bi lahko slučajno dregnili v žico ori reševanju. Ako imamo na razpolago fzolirane klešče, lahko žico. ki se dotika ponesrečenca, v primerni razdalji od njega preščipnemo.
Ponesrečenca položimo v vodoravno lego in pogledamo, ali ie ranien. Rane so običajno opekline, ali pa postane koža siva, trda in neobčutljiva na mestu, kjer je prišla v dotik z elektriko. Navadno ie ponesrečenec zaradi živčnega pretresa samo omedlel: odpnimo mu obleko, da bo laže dihal, in ga pustimo v miru. da se sam zbudi. Ce ie bil električni udarec močnejši, lahko nastopi navidezna smrt, nekak živčni krč: pone: srečenec ne diha. srce mu je skorai zastalo. Poskusiti moramo takoj z vztrajnim umetnim dihanjem toliko časa. dokler ponesrečenca ne prebudimo. Ce se pojavijo smrtne pege. je nadaljnje umetno dihanje brezuspešno. Ako pa začne ponesrečenec spet pravilno dihati, mu dajmo močne pijače kot okrepčilo za srce in ostali organizem. Dobro ie tudi masiranje srca. če prepočasi bije.
Opekline namažimo z oljem ali maščobo najboljše ie posebno olie proti opeklinam, ki ie zmes lanenega olja in apnene vode in se dobi v lekarnah. Tako namazano rano zavežimo s čistim in sterilnim povoiem Pri pretresu možganov od padca položimo ponesrečenca vodoravno, se bolje, z glavo nekoliko navzdol. Odpnimo mu tdsno obleko in zaviimo ga v toplo odejo, ker ga zebe. m pustimo v miru. Prt živčnem pretresu ga poleg tistega, kar ukrenemo pr' možganskem pretresu, še drgnimo . s suhim robcem po dlaneh, mečih in podplatih ter mu dajmo okrepcilne
pijače.	,	- • „
V vsakem primeru pa skušaimo čim prej poklicati zdravnika.
spet nit nazaj in pletite 1 desno pentljo. Vzorec se zdi kakor tkan. Ce se vam bo zdelo prekomplicirano. se odločite za kak drug vzorec.
Stopalo: Nasnujte t)0 pentelj in pletite 22 cm. V prvi naslednji vrsti, na pravi strani (torej v višini 22 cm) pletite vse pentlje po dve in dve skupaj, na narobni strani pletite navadno vse pentlje, nato na pravi strani spet po dve in dve skupaj, na narobni strani pletemo spet vse pentlje. Skozi pentlje, ki še ostanejo na pletilki, potegnite z volno vdeto šivanko in močno zadrgnite.
Robniki: nasnujte 40 pentelj ob stranskem robu prvih 40 vrst na desni, nato še prvih 40 vrst na levi strani začetka stopala. Pletite Orni na teh 80 pentljah in nato zaključite.
Zašijte šiv na peti in na zgornji strani stopala. Robnike izvezite z norveškim vzorcem.
Varčuj te z vodo!
KRZNENE PLAŠČE
bele kožuščke, lisičje, dihurjeve, kunie boe, dobro ohranjene in kože domačih živali kupuie
Rot, krznarstvo, Mestni trg 5
bolo, postavljali domino, tekmovali pri igri »Človek, ne jezi se!« in počenjali še kai podobnega. S tem se bomo toliko zamotili, da bo kmalu prišla ura vlivanja svinca, stare Silvestrove navade.
Letos bomo to vlivanje opravili bolj v domišljiji. Usoda in naključje nam bosta pokazali v vlitem svinčenem kosu in njegovih konicah ter roglljičkih, kakšna bo naša usoda v prihodnjem letu. Ali se bodo izpolnile naše želje, ali bo ostalo le pri upanju? Eden bo videl gnezdo, čigar toplino si želi. drugi čoln. gotovo bo potoval, tretji denar — vsak svoje hrepenenje. Veliko vlogo igra fantazija in čtm več je kdo ima. več spozna iz svinčenih oblik.
Med tem bo ura bila polnoč. Dvignili bomo kozarce — morda tudi samo v domišljiji — iih napolnili in trčili na srečo, zdravje in veselje ter si želeli, naj se nam v novem letu [izpolnijo vse želje in hrepenenja, ki ' iih ie polno naše srce.
Popoldansko spanie
Mnogi liudie zasmehujejo one ki vsako popoldne malo zadremlieio Vendar so v veliki zmoti, če mislilo. da so to lenuhi. Popoldanski spanec ie zelo koristen za vsakega delovnega
človeka.	.	,
Posebno Zenske vedno pravijo, da
ns utegnejo po končanem delu po kosilu malo leči in zaspati. One ki žive lahko življenje m ne opravila 10
težjih gospodinjskih del lahko mirne duše opustijo popoldanski počitek Niih ni delo izmučilo m »m vzelo delovne moči. Gospod ime Pa delaio vse dopoldne doma. ali Pa tekaio za hrano stoje v dolgi vrsti in čakaio. potem' spet v drugi nato tečeio domov da skuhajo z« svoio družino, m potem moraio po kosilu se vse, pospraviti. Te so utruiene rn če bi si ne privoščile po vsem tem delu vsai minuto počitka, bi nnhov «rc®P,iz®$ kai hitro odpovedal 1 n bi ne bil vee sposoben za gospodmisko delo.
Zato ne smemo nikdar očitati ženam. da popoldne lenuha riio ako ma-lo ležejo in zadremlieio. Seveda Pa ni dovoli, če ležeio kar oblečene na di-van in poleže le par minut. Naiboiisc ie če aaspe nekako za pol ure. Jrakrat se iim spočijejo živci m v .miši če vi e. Sproščenie ie obnova mo«, delovni počitek daje novo delovno moi. Ni tudi dovoli d« samo ležeio. ampak moraio zaspati, ker bi s premišiieva-niein samo ovirale sproščenie živcev.
Nsltal koristnih nasvetov
Bodi oprezna z električnimi napravami!
Kako se ubranimo nesreC od električnega toka in kako ravnamo s ponesrečenci
Porabni nasveti 1
V današnjih časih ie v kuhinji kakor tudi v ostalem stanovanju čedalje več električnih naprav. Ker le malo ljudi zna prav ravnati z niimi, se pogosto zgodijo nesreče, ki zahtevajo včasih celo smrtne žrtve. Vzrok nesreč je običajno slaba napeliava, malomarno ravnanje in pomanikame znanja o delovanju električnih naprav.
Ako teče po človeškem telesu električni tok, ga prav neprijetno občutimo. Človeško telo predstavila za elektriko neki upor. Telo vzdrži brez večje nevarnosti Je sorazmerno sibaic električni tok. Nizke napetosti so manj nevarne kakor visoke. V stanovanjih imamo običajno napetost 220 voltov. To napetost so strokovnjaki izbrali po dolgotrajnih poskusih da so dobili napetost ki jo običajno človek lahko prenese brez hujših posledic.
Vsi ljudje pa nimajo enakega električnega upora v svojem telesu. One,
ki imajo manjši upor, običajna nape tost močneje strese, kakor one. ki imajq močnejši upor Zgodilo Pa se je že. da je napetost 220 voltov ljudi na mestu ubila, ker so imeli nenavadno majhen upor v svojem telesu.
S tresljaj, ki ga povzroči električni tok, vpliva na vse živčevje, srce m dihalne organe. Posledica tega ie navadno omedlevica v težjih primerih se pokažejo vplivi na možganih, na utripu srca in nevarnost zadušenja. Človek z zdravimi, krepkimi živci laže prenaša električne tresljaje.
Iz teh razlogov moramo biti pri električnih napravah zelo pazljivi. Ne dotikajmo se žic. ki so pod napetostjo, posebno še če imamo mokre roke. ali stojimo na mokrih tleh. Vlažna tla in vlažni predmeti so boll-šl prevodniki elektrike kakor suh*-Ce se je napeljava v stanovaniu pokvarila in bi jo radi sami POP*?™**' moramo najprej napeliave v stano vanju izključiti od ostalega omrezia.
Mušic madeže odstranite s kovinskih predmetov, če drgnete umazana mesta s ciearetnim pepelom, iz blaga pa. če iih zmočite z razredčenim sal-mijakovcem	 ,
Zrcala in šipe v pohištvu ne smete smažiti s tako mokro krpo. da od me teče. Kaplje padaio na les ui ga w»-kvariio. Naiboliše ie. če zdrgnete sipe s svilenim papiriem.
Vrat« omare se pravilno ne zapiralo Pri prestavljanju pohištva mnogokrat ugotovite, da se vrat« omare nočejo več lepo zapirati. Navadno so vzrok temu nagnjena tla v sobi. 1 o-magate si. če denete pod eno nogo omare tenak košček lesa. Ce v^at* tišče spodaj, podpremo ono nogo. nad katero so vrata, drugače pa nasprotno nogo.
Madeže od sveče na lesenem, po-litiranem pohištvu ne smete odstraniti z dmieniem. ker bi nastale praske. Osnažite iih s krpo. namočeno v
01 Kaplje od barve n« Sipi odstranite z lahkoto, če zmočite šipo. in drgnete po njej s plosko položenim, novcem-Tudi stare ie zajedene kaplie odpravite na ta način. ___________________
ta. XII. 1941
DRU2TNSK3 TEDNIK
To podzavestno čustvovanje rja \c Bnalo aednj tudi k Jeanei, ne da bi »i hotel določno odgovoriti na vp:a-Sanje, ati je ali ni tista, ki jo išče? A prav zalo, ker si na to vprašanje zavestno m hotel odgovoriti, ni spoznal, da čustvo, ki ga vleče k njej le po prvem bežnem svidenju, Se ne more biti resnična velika ljubezen, marveč je le čar novega in tujega, ki ga je izžarevala vsa njena bit »n ga zalo mamilo v svoj začarani krog.
Nozadnie so se le odprla vrata pred njima, ki ju je pričakoval. Nasmejana in vsa sladka je vstopila Jeane pred svojim bratom v restavracijo, in lahka kakor srna pohitela k Vinkovi mizi.	. , _
»Ali naju že dolgo pričakujete?« ga je vprašala. »Zamudila sva se nekoliko s pripravljanjem prtljage. Po kosilu odpotujemo.«
»Tudi iaz sem šele zdaj prišel,« se je zlagal Vinko in stisnil roko Landec^i, ki je prišel počasnih korakov za jeaneo in sedel na svoj stol.
Od palaS
c
V- 'Ti"
ROMAN *
NAPISAL MARIJ S K A L A N
VAM KAIf ZOBNA KREMA
krovje, to pa ne le zaradi opazovanja morja in bregov, meu-več 5e vse bolj zaradi tega, ker je bil tu z jcanso najbolj na samem. Njen brat Paul se ni veliko zanimal za razglede, ampak je rajše ostajal v svoji kabini, ali pa je sedel v restavraciji ali igralnici.
»Moj brat nima smisla za prirodne lepote,« je dejala Jeane, »jaz sem pa vsa srečna, da morem skupaj z vami občudovati te sončne ali senčne daljave, kakršne so že, in sanjati o tujih krajih, ki so prav tako skrivnostni kakor globine človeških duš. Kolikokrat jih lahko prepotujemo, pa vendar ostanejo še vedno kotički, ki jih prej nismo videli ali celo ne opazili.«
»Res je,« ji je pritrdil. »Naše življenje je celo prekratko za spoznavanje sebe in naših najbližjih, kaj šele velikega sveta in njegovih mno-' goštevilnih ljudstev.«
! Pogledala ga je s svoiimi živimi očmi in njemu se ie zazdelo, da vidi ; v njih široke pokrajine skrivnosti, ki
»Koko ste spali?« je vprašala
leanc-	...	•	j • .
»Prav dobro, gospodična,« ie deial
Vinko. »Samo sanjal sem preveč.« !
»To je bilo od šampanjca,« je rekel
Landec. »Bil je močan in mnogo smo
ga popili.«	.	.. ...
»Da, maio preveč,« je pritrdil
Vmko.
»O čem se vam je pa sanjalo?« >e vprašala Jeane.
»Oprostite,« je odvrnil Vinko m »e nasmehnil. »To ie skrivnost.«
»Gotovo o kakem lepem dekletu,« je menil Landec.
»Uganili ste,« je dejal Vinko in pomenljivo pogledal Jeaneo.
Sladko se mu jc nasmehnila in ga ni več spraševala o skrivnosti njegovih nočnih sanj.
Po kosilu so se napotili v pristanišče, kjer se je že pričelo vkrcevanje potnikov in njihove prtljage na francoski parnik, namenjen čez Rdeče morje in ob vzhodni afriški obali na Madagaskar. Njihova prtljaga jih ie že pričakovala na pomolu. Vkrcanje se ie izvršilo naglo, ker potnikov iz Port Saida ni bilo veliko. Vinko jc dobil kabino tik zraven one Lan-decovih. Naglo ie uredil svoje stvari w>	ja. Vtov. da bi -ie enkrat
videl z morja Port Said, v katerem je tako nepričakovano sklenil poznanstvo s Paulom Landecom in nje-aovo lepo sestro.
Ko je ladia zaplula v Sueški prekop, sta prišla k njemu na krov tudi oba Landecova. Vsi trije so gledali, kako je izginjalo vrveče mesto v daljavi za njihovim parnikom in opazovali bregove prekopa, za katerimi so se zdaj širile mrtve puščave. Vinko iih je videl prvič v življenju, zato so ga močno zanimale in napeto je poslušal zdaj Paula zdaj Jeaneo, ld sta mu pripovedovala zanimive zgodbe o življenju v puščavah in vročih deželah juga, katere sta po vsej j>ri-liki oba že dobro poznala. Zlasti Jeane je postajala vedno bolj zgovorna, a tudi vedno prijaznejša in zaupljivejša.
Po kratkem pristanku v Suezu je ladja zaplula v najsevernejši zaliv Rdečega morja. Poslej so pluli vzdolž Arabske puščave, Sudana, Eritreje in Somalije na zahodu ter Hedjasa Asi-ra in Jemena na vzhodu. Vinko je preživel večino časa na krovu in celo zvečer se je le nerad podajal v pod-
do bornih bajf
VAN KAST KREMA EMOLUEHTE
Bala sem se, da ga ne bom doživela. A zdaj, zdaj...«
Dvignila ie glavo in se mu strastno
zasekala v ustnice.
»Jeane, moja Jeane ...« je vzkliknil
»Ali me zares ljubiš?« ga je vprašala.
»Ali moreš še dvomiti?«
»Premalo te poznam, da bi ti mogla slepo verjeti. Poznam moške: ne branijo se ljubimkanja, toda resnične ljubezni se malokdaj okleneja Me ženske pa sc dajemo vse le tistemu, ki ga resnično ljubimo.«
»Vsi moški niso taki. Tudi ne vse ženske.«
»Izjeme so vedno bile in bodo.«
»Več jih je, kakor bi utegnili misliti.«
»Dvomim.«
»Resničnost ali neresničnost moške ljubezni je bolj odvisna od žensk, kakor od njih samih. Moški, ki ljubi žensko, katera mu je resnično vdana in v vsem njegova, samo njegova, ne more postati izdajalec te svoje ljubezni. Mimo tega večina moških ne išče v ljubezni nič drugega kakor ljubezen samo. Toko je moško ljubezen najčešče sama sebi namen. Toda ženske skrivajo le premnogokrat za svojo ljubeznijo do moškega še vse mogoče druge namene.«
»Gotovo si bil že razočaran, da tako govoriš?« je vzkliknila nemirno in se mu izvila iz objema.
»Da, bil sem,« je priznal.
so ga vabile vase in mu pele pesem vročega hrepenenja. Nehote se je primaknil bliže k njei. Parnik ie plul enakomerno po gladini, na katero so legate večeme seRce. Za afriško obalo je zahajalo sonce. Veliko in rdeče se je izgubljalo za nedoglcdnimi puščavami, se dotaknilo roba obzorja in počasi izginilo, kakor privid san! in hrepenenja. V tistem trenutku le že legla noč na morje. Na krovu so zagorele luči. Njihova svetloba je metala na vse strani dolge sence, kotiček, kjer sta stala Vinko in Jeane, je pa bil temen.
►Kaj premišljujete?« je vprašal Vinko Jeane po daljšem molku. ,
»O čudni usodi, ki nas vodi po svojih nedoumljivih poteh, nas združuje in zopet ločuje,« je dejala. »Se pred nekaj dnevi nisem vedela, da ZiviTe, potem ste nenadoma stopili v moje življenje in zdaj stojite poleg mene na’ krovu parnika, ki naju vodi v isto smer. Prišel pa bo dan, ko se bodo najina pota spet ločila in šla vsaka proti svojemu cilju.«
»Ali se res morajo ločiti?« je vprašal.
»Ali naj potujem večno z vami?« je rekla naglo in se nasmehnila.
»Lepo bi bilo.«
»Res?«
»Neskončno lej»o.«
»Da,« je Šepnila in se naslonila nanj.
Ovil ji je roko okoli pasu in jo pritisnil k sebi. Ni se branila, samo obraz je skrivala pred njegovimi vročimi pogledi. Dvignil ga ji je. SC zastrmel v njene oči, ki so tudi v temi sijale, in jo poljubil Vrnila mu je poljub in ga burno objela. Potem je naslonila glavo na njegova prša in mehko dejala:
»Ljubim te. Od prvega trenutka, ko sem tc zagledala v onem zabavišču v Port Saidu, sem neprenehoma mislila nate in čakala tega trenutka.
povsod poznan
VAM KAIT
KREMA RAPIRA
Jeane ga je poslušala z neprikrito radovednostjo. Njegovo pripovedovanje se ii je zdelo kakor lepa pravljica o zakletih princih in bajnih zakladih.
»Ali verjameš, da je vse to resnica?« ga je vprašala, ko jc končal.
»Da,« ie pritrdil. »Glej, iu je pismo princa irona Ravaevala, a tu zemljevid s potjo, ki Vodi do svetišča.«
»In ti hočeš sam v to divjino?« ga je vprašala.
»Cesa naj bj se bal?«
»Neizkušen si in ne poznaš nevarnosti tujih, divjih dežel. Ne pustim te samega v tako nevarnost. S teboj pojdem.«
»Ti?«
»Da, jaz. Kjer boS ti, tam hočem biti tudi jaz. Nočem biti ženska, ki bi delila s teboj samo srečo in udobnost; hočem ti biti družica tudi v trpljenju in nevarnosti.«
»Jeane...« je vzkliknil.
»Da, Vinko,« je rekla, »moia ljubezen ie večia kakor st si mislil. Spoznal jo boš v dejanjih. Na videz sem le slabotna ženska, toda v resnici ie v meni več moči in poguma kakor v marsikaterem moškem. Ne strašim se nobenih naporov in nevarnosti.«
»Občudujem te,« je dejal in jo še tesneje objel.
Parnik je plul Se vedno prav tako enakomerno kakor prej Na visokem, jasnem nebu so migljale brezštevilne zvezde, kakor da so utripi čustev, ld so napolnjevali dvoje src sredi pokojnega Rdečega morja. A onadva nista videla teh zvezd in še noči ne, ki ju je obdajala. Videla sta samo drug drugega, m. čas ie potekel brez merila
»Pojdiva!« je dejala Jeane čez čas in se mu izvila iz objema. Krenila je proti stopnicam v podkrovje in Vinko ii je sledil ves poln vročili ■nisli.
)*•'
»In zdaj misliš, da sem tudi taka?«
»Ne mislim, Jeane.«
Približal se ji je znova.
»Ne ljubiš me,« je rekla.
»Dokazal tj bom. Ali hočeš postati moja žena?«
Pogledala ga je vprašujoče.
»Sedaj še nisem premožen,« je nadaljeval, »toda če se moje potovanje na Madagaskarju srečno konča, bom bogat, zelo bogaT. Poročila sc bova in ob moji strani boš imela vsega, česar si boš jsoželela.«
»Nisem te vprašala po premoženju,« je rekla. »Meni ni potrebno. Hotela bi le, da bi me resnično ljubil in mi brezpogojno zaupal. Samo tako bi mogla biti resnično srečna.«
»Ljubim te in ti zaupam,« je vzkliknil globoko prevzet. »Vse moje mlado hrepenenje ic le tvoje in bo vekomaj tvoje ostalo. Toda ti si vajena velikih razmer, zato bi postala v malih nezadovoljna. Ljubezen bi se ti ohladila in oba bi bila nesrečna. A tega nočem. Zato ti moram povedati vso resnico.«
»Moj si in biti hočem tvoja; vso in vedno le tvoja,« je rekla, se ga znova vroče oklenila in ga poljubila. »Toda svojo zgodbo mi vseeno lahko poveS. Zdaj itak ne sme več biti skrivnosti med nama.«
Vinko je naslonil glavo na njeno in ji pričel pripovedovati o svojem dotedanjem življenju, svojem očetu, njegovi rešitvi malgaškega princa in zakladih pod Tsaratanano, h katerim ga vodi potovanje.
je naS VAN KAIT.
VAN KAIT SHAMPOO
povoden« »živelost ~ izumetmčila ter živčna m moralno ubila To je dragocen« dola, ki ja prinašate v aokon m je more biti vaša nevesta samo vesela. Vidim tudi, da -de pošteni in zaupljivi. To je druga etdivna jx>stavka računa. Oprostite mi, ca sovorim o postavkah računa, kajte trgovec sem in taka je moja navada. Tretja dobra postavka ie vaša ljubezen, kaiii rz vsega, kar sem vidci in slišal, sklepem, da ljubite iuho sestro z resnično in trajno Ijubezi ;a.«
»Ljubim jo...« je vzkliknil Vinko.
»Lepo,« je nadaljeval Landec. »Poleg teh treh aktivnih postavk mor.il-nega značaja najbrže ne morete postaviti treh enako močnih postavk tvar. vsebine: zagotovljen ,a <.b» stoja, blagostanji in premoženja.«
»Zal,« je dejal Vinko, »tega res ne morem, toda...«
»Vem, kaj hočete reči,« ga ie prekinil Landec, »doktor pravosiovja ste, ed: .i sin matere, ki je posestnice v.le in skromnega premoženja, >n v:d*j potujete še na Madagaskar, da u:e-dite vprašanje zapuščine svojega pokojnega očeta.«
»Ali vam jc Jeane govorila o tem podrobneje?«
»Ne. Nise':: ;e niti vprašat in mi tudi ni tako važno. Zaupam vam popolnoma, saj ste človek, ki se ne /na pretvarjati. Mimo tega ima Jeane lepo premoženje, ki že samo zadostuje, da si zagotovita ob njem odločnosti m voših sposobnostih mirno m urji:no življenje. Ce bi še česa potrebovali, vama bom na uslugo. Zato sc ne upiram vajini zaroki in poroki, vendar le pod dvema pogojema: da se takoj javno zaročita, a poročita šele tedaj, ko bodo vaši posli na Madagask iriv končani. Pristajate?«
»pristajam,« je odgovoril Vinko.
»Kot trgovec,« je nadaljeval Landec, »sem prijatelj naglih sklepov ‘n čistih računov. Ce se ljubita m »i hočeta postati mož in žena, povoita to odkrito vsem okoli sebe, da bo vsakdo vedel, da so vaSi nameni pošteni.«
»Vaša načela se popolnoma rtri-njajo z mojimi,« je dejal Vinko. »Ravnal se bom po vaši želji.«
»Tako je prav, dragi svaki« je vzkliknil Landec, stopil k Vinko » nu krepko stisnil roko.
Se tisti večer je Paul Landec priredil v mali ladijski jedilnici večerjo, na katero je povabil tudi kapitana oarnika in nekaj odličnejših potnikov z ladje ter slovesno razglasil zaroko svoje sestre Jeane Landecove z dr , Vinkom Sobočanom.
III.
Naslednjega dne je Jeane povedalo Vinku, da ie razkrila njuno skrivnost svoi u bratu Paulu. Landec je z njeno odločitvijo zadovoljen, vendar naj še on sam stopi k njemu in odkrito zaprosi za njeno roko Vinko ni hotel izgubljati časa. Poiskal je takoj Paula Londeca in ga zaprosil za odobritev zaroke z Jeaneo.
»Pričakoval sem, da se bo vajino poznanstvo tako končalo,« je *r':el Landec in se nasmehnil. »Dober psiholog sem in včasih mi zadostujejo že malenkosti, da uganem najbolj skrito resnico. Večkrat sem videl vajine oči, kako so si nemo pripovedovale tisto, kar se je dogajalo v vajinih srcih. Ko mi je Jeane sinoči razkrila svojo ljubezen in zaroko z vami, mi ni izdala nič novega, česar ne bi bil vedel. Govorila bova odkrito, drogi gospod doktor, kakor se spodobi moškima, ki si želita postati sorodnika. Ugajate mi. Vidim, da ne spadate v veliko množico tistih mladih moških sedanjosti, ki jih tc prezgodnja dozorelost — oziroma bolje
EVO
PRALNI PRAŠEK
pere brez mila
Stari kapitan je navdušeno napil zaročencema, vstal in dejal:
»Vožnja na parnikih sredi velikih morij vedno združuje ljudi, posebno pa. zvezuje mlada osamljena srca, jjolna ljubezenskih hrepenenj. Ogromno je število takih poznanstev, ki so bila sklenjena med mojimi potniki v dolg.n letih moje službe, in prav mnogo se jih je končalo k takojšnjimi zarokami ali celo porokami. Iz njih je izšlo več srečnih kakor nesrečnih zakonov. Naj bi tudi vajina odločitev peljala v pristanišče sreče, do koder ne bodo mogli za vama viharji nemirnega morja življenjskih grenkob m nevarnostil Zato dvigam svojo čašo in nazdravljam tej najnovejši zvezi src na moji ladji!« Dali« vrihoilniii
KULTURNI TEDNIK [
V Triglavu in njegovi soseščini
Za svojo letošnjo 60 letnico je izdalo Slovensko planinsko društvo Evgena L o v 5 i n a planinske študije in doživetja »V Trielavu in njegovi soseščini«. Tehnično lepo opremljena knjiga vsebuje na 340 straneh leksikalnega formata zelo raanotemo planinsko gradivo. Lovšin se nam n« predstavita z opisi in potopisi kakor Wester, in tudi ne z beletristifno-esejističnimi Itocerijarai ter razno sslja-nji, kakor Grejrorin. nudi nam v pretežni večini spisov le gradivo za »prikaz doroorodea in rjeorovajfa deleia v gorah, ki »o nam razodetje«, kakor pravi sam v uvodu. Knjigi je dodanih 34 enostranskih slik. med n.iam dve Groharjevi v več barvah. Poleft tega je v teksta veliko foto*ranj, riso in drncih prjkazov krajev, dogodkov in ljudi. Slike j« uredil Janko Ravnik, opremil pa je knjigo Tone Bitenc.
Nova mladinska glatbena igra. Operno gledališče je pripravilo v re-. Ttfaže S 1 a v c e v e
letoš-
Up«
lili ge. ._________ ^	.. _ , . _
njejra Miklavža uprieoritev mladin »ke glasbene iRre, »Rdeča kapi' s a«, katere avtorja, sta Danile Go-
rinšek kot pisatelj in Samo H n -
bad kot skladatelj. Delo ni noviteta ? pravem smislu, kvečjemu le napol, kajti isrra je bila ijrrnna prvič ie ored leti v Mariboru. Pisatelj jo je ie nekoliko predelal, nova pa je pri tej vprizoritvj Hubadova glasba, »nov te zajeta is znane pravljice o
Rdeči kapici, vendar je docela svojsko oblikovana in odrsko izpopolnjena z lastnimi pisateljevimi domisleki. Njena odlika, je v jrladki odrski lahkotnosti in prisrčni zabavnosti, ki otroke hitro zamika. Samo Hubad ji je dodal prav prijetno, melodiozno, z domačimi motivi prepleteno jrlasbo, ki učinkuje močno poživljajoče. K uspehu vprizoritve so dodali znaten del tudi režiserka era. Slavčeva in vsi nastopajoči.
Novi MaleS»vi lesorezi. NaS imani slikar in grafik, akad. »likar Miha UaleŠ, je iedal te dni novo mapo 15 ročno odtisnjenih in lastnoročno signiranih lesorezov, »zbranih iz njegovih prejšnjih in najnovejših del. Listi, odtisnjeni v formatu 28.50 X 31.50 em, veljajo za oripinale in mapa je izšla zato samo v 36 ievodih. Ti grafitni listi so zanimivi »udi ie po tem, da nam prikazujejo notranjo »likarjevo samoniklost, ki se nam razodeva že od prvih stvaritev do oajnoveiših v motno vidni individualni noti.
GUdaliSUi holtHaritk. V uredništvu Emila Freliha je izšel tretji letnik »Gledaližkesra koledarčka*, namenjenega za leto 1946. Pole* običajnega koledarskega gradiva vsebuje veČ na ft-ledaljšče se nanašajočih prispevkev ravnatelia Ukmarja, režiserja Freliha, Milana Skrbinška, prof, flesta, Frana Linaha, Maše Slavčeve in kritika Božidarja Borka, Ob konca so podatki o gledališču, slike itd.	in
Zasilni izhod mora biti kar najbolj oddaljen od vhoda; Sele tako ima namreč avojo popolno upravičenost.
HUHOR
Lahko bo ie slabše
»Povem vam da sem s« poročil, le bila naiveeia neumnost moieea živlie-nia.«
»Te«a i« ne veste kar ie niste umrli.«
Tolažba
Pesnik (ki mu ie i&aa neevestal: »Hval# Botru, vsei ena tolaJbel Za nesem .Nezvesta*, ki sem k> napisal v prvi žalosti, sem dobil 100 lir honorarja!«
Previdnost
»Kakšen i« Srečko v devah!«
treovgkih «a-
»Sreiko? C« »a daste roko si morate takoi. ko io iei*w*i weite*i prste. da vidite, ati so še vsi na niei.<
Bva v raia
»Ljubi#*! Ko se bova poročila. se bo* imela k«kor v ralut«
»Dfagcc. ali boies s tem reci. da ne bon Imela iesa obleH??«
Lepit
Uoii. Dva kandidaU »ta že odeo-vorila na zastavljena vprašani*, sdai je priSel n« vrsto Pavle. Avdltoril i« »tiskal fin«. Vprašanie se ie Blatilo: »Kai io zakonolom? Povsfte mi primor.«
Pavle le oetal tih kakor riba. postala! rdeč, nato bled in s« obupano Odiral okoli »obe. išfoč pomoči.
Sivolasi proleaor mu te hotel pomagati: »Prstan norite in »te zaročeni. Mislite »i da iaz spoznani vašo zaročenko in sfrtaiam * o m vsak
dan. ne da bi vt to vedeli. Skratka, i
vašo zaročenko imam razraorie. Dobro premislite, ali rre v teaa primeru za zakouolom ali n-e?<
Pave! ie nostal še bolf bled zaiee-ljal ie in odcovoril: »Da. eospod profesor. v tem primeru tnei za zakonolom.«
»Kako to. drairt priiateli? Sat Se niste poročeni! Torei ne more bit) zakonolom!«
»In vendar te. ooapod profesor. Ja* sicer nisem poročen toda vi »te.«
Idealen zakon
»Moi zakon le idealen.« se ie hvalil aritateli priiatalm.
>Knj so nikoli ne erepirata z ženo?«
»O. da. pa ie kako! Tod« kmalu »e spet pobotava!«
»Kako Da to naredita?«
»Čisto enostavno: ko se raziezi mota tena mo obmetava s pokrovkami. Ce me zadene. »<> »meie ona če me ne zadane, te smelem laz.«
Med aatakarii
Plačilni: »Iz Sesa sklepaš, da ie bil eespod Slanina piian?«
Natakar: »Ker se ie prepiral s kapelnikom.«
Plačilni: »To še ni dokaz Za niia-no»t!«
Natakar: »Seveda ie sai kanelnika nikier btlo ni.«
Pri vedeževjdki
»Ubili vii? bodo. berem na vaši dlani. razsekali iu napravili iz vas klobase ...«
»Kakšua sreča! Pozabil lem nam-re.' uleči svoio usnjeno rokavico!«
Junaštvo
»Junaško delani« ste storili, da ste ricociil is tako višin« v vodo in rešili ntapiiiklca.«
»Kai bi tisto, trospod! Vedel l»i le rad. kdo ie bil tisti lopov ki me te sunil v vodo.«
Ribiška
Opa*ovalec; »Ali nalovite mnoso rib. priiatelir«
Ribič: »če bi vlovil ie 11 rib. razen te. kt io zdajle nameravam, bi jifi imel ravno en tucat«
Ena « eiaanih
Znano ie. da »e citrani naiboll bele orožnikov, a iih zato tudi zelo soo-Shiieio.
Neki orožnik ie vpraial nekoč cl-sana:
»No. «i*an. kak« ie bil« na sedišču? Kdo ie bil vse tam?«
»Bill so advokati, sodniki priča In coepodie oroinikt.«
Ta smošniia ima ie brado, a vendar-
»Gospodična ali ie res. da ima oo-llnb brez brk okus »o talcu brez soli?«
»Gospod, kako nai to »em. sai nisem ie nikoli...«
»Nikarite vendar eospedična!<
»... iedla iaic» biez Boli«!
Treorska
»Gospoda, to blago ie naimodernel-šc iri smo ea ravnokar proieli.«
I	»Tako? Pa to tudi močno.«
»Močno. Prosim prepričajte se sami. Obleko iz tcira blaga norim x« pet •let!«
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, opravlja vse bančne posle
^Tl\l
ROTIUCE.
’ '-'V*
iranja.
TRAGEDIJA LETA
Kako se je v Varšavi začelo...
Od ustanovitve lvbiins^ega odbora do kspitalacijs Bora-Kmoie^^ega
Ko bomo na Silvestrovo sklepali račuae za leto 1944., se spomnimo: v Varšavi jih na bode*. Varšav.® namreč ni več, ne Varšavč«nor. Blazna vstaja, lanetena in podpihovana od obeh »zaveznikov« Angležev in boljševi-kov, je eno od najlepšik evropskih prestolnic izpremenila v kup ruševin.
Kako se je to zgodilo?
Reuterjev moskovski dopisnik John Evan* je konec julija 1944. sporočil strmečim Angležem, kakšen je tako imenovani »nacionalni osvobodilni odbor«, ki se je bil prav takrat ustanovil v Lublinu: »Predsednik odbora — v Lublinu mu rečejo komite — je neki Boleslav Osubka-Moravvski, tipičen mestni Poljak, ki mu lahko prisodiš 30 ali pa 45 let. Podpredsednik je Andrej Witos, čokat mišičast možak tatarsko-poljskega tipa. Nadaljnja dva člana odbora sta general Ber-ling, namestnik šefa urada za narodno obrambo tn voditelj pod sovjetskim poveljstvom borečih se poljskih oddelkov, in Zid Sommerstein, Sef 'irada za narodno obrambo in vrhov-
Voditelj ilegalnega varšavskega podzemeljskega gibanja general Ta-deusz Bor-Komorowski je videl, kako zore sadovi njegovega podtalnega delovanja. Kot poljski nacionalist je še posebno pozdravil poziv k uporu: saj je moral želeti, da Varšavo osvobode Poljaki, ne pa Sovjeti — da jo bo nekdo osvobodil, je bilo zanj nedvomno.
Poljaki imajo izza dni, ko so živeli pod carji, več stoletij staro tradicijo podtalnega vojskovanja. Nemci so že dolgo časa pred uporom izsledili skrivna municijska skladišča in primitivne delavnice za ročne granate; šele par tednov poprej so bili aretirali nekega poljskega inženirja, ki je vodil tajno izdelavo strojniških pištol. Znano je bilo, da obstoji tako imenovana »domovinska vojska« (Ar-mja Krajowa, ali okrajšano A. K.), ki je dobro organizirana in disciplinirana in samo čaka znaka za upor.
Medtem ko je nacionalistična A. K. zajela v svoje vrste širne kroge poljskega razumništva — na Poljskem je pojem inteligence že od nekdaj identičen s pojmom nacionalizma — so bili sovjetski agenti na Poljskem in peščica sovjetofilsko orientiranih Poljakov organizirali boljševiško pobarvano »Armjo Ludowo« (Ljudsko vojsko), okrajšano A. L.
1. avgusta popoldne je bil promet varšavskih ulicah mnogo živahnej-
kakor druge dni ob tej uri. Videval si velike skupine kolesarjev, hkrati so pa napadalni oddelki A. K. v skupinah po 5—-20 mož zasedli vnaprej določene postojanke.
Okrog 5. popoldne je v centrumu mesta počilo. Prešerno streljanje ali pa zaresen znak za upor? Slo je za res. 1. avgusta ob 5. popoldne se je začela tragedija poljske prestolnice, tragedija, ki je svetovna zgodovina ne pozna enake ne po velikosti žrtev ne po cinizmu obsh »zaveznikov«, ki
Londonski časopis Cathottc Herald je po kapitulaciji Varšave astro napadel cinizem Moskve in »strategiai-rioje« Londona in končal svoj člasok z besedami:
»Ce mi Angleži prodamo Poljake, mo izgubili to vojno. Kri Varšave se bo maščevala nad nami in sad na&-i otroki.«
Križank« štev. 42
Goreče razvaline: takšna je bila slika Varšave v avgustovskih in septembrskih dn eh 1944.
»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»t***«
sta junaški in patriotski narod pognala v samomor.
2. oktobra 1944., po 62 dneh hrabrega in trdega boja na obeh straneh, je Varšava kapitulirala. Vdala se je, ko je zaman prosila i enega i drugega zaveznika za pomoč Vdala se je, ko je od nekdaj ponosne prestolnice ob Visli ostal le še kup razvalin. Vdala se je, ko je 200.000 izigranih Varšavčanov po nepotrebnem žrtvovalo svoja življenja. Vdala se je, ko je morala namesto spoštljivega
molka ob teh grobovih poslušati ix Moskve psovke in zmerjanje.
2. oktobra 1944. je grofica Tarnow-ska, predsednica poljskega Rdečega križa, prišla po nalogu generala Bora-Komorowskega kot parlamentarka k Nemcem. 4. oktobra so Poljaki podpisali kapitulacijsko pogodbo. Nemci so ravnali gentlemansko z njimi: priznali so vsem članojn A. K. značaj redne vojske in jih kot takšne odpeljali v ujetništvo.
Namesto epiloga:
GENERAL
TADELSZ B OR-KOMOJtO WSK1, se po podpisa kapHulacijske pogodbe pelje v nemško ujetništvo
ni poveljnik poljske vojske je general Rola Zymierski. Drugi podpredsednik odbora je podpredsednica Vanda Wasiliewska, hči nekdanjega poljskega zunanjega ministra in komunistična pisateljica, ki jo vidi* v odboru včasih v vojaški uniformi, včasih pa v večerni toaleti.«
Z ustanovitvijo tega »osvobodilnega« odbora se je dotlej enotna poljska emigracija razklala no dvoje. To se pravi,, razdvojila jo je Moskva, ki je s tem ponovno dokazala, koliko Ji je do usode narodov, katere misli baje »osvoboditi«.
Londonski eksiini Poljaki so ogorčeno reagirali. Njih šef Mikolajczfk | je odpotoval v Moskvo. Hkrati so v Londonu izjavili, da jih je od 15 članov lublinskega odbora sedein popolnoma neznanih, ostalih osem je no-tornih komunistov. Tako imenovani | vojni minister Zyroiorski je bil leta j 1927. zapleten v neki finančni škandal in ga je sodišče obsodilo zaradi »leparije na pet let ječe.
Ko so se sovjetske oklepne divizije bližale Varšavi, je Mikolajczyk sporočil v Moskvi Stalinu, da se bo poljsko podtalno gibanje v Varšavi sporazumno z zavezniškim vrhovnim poveljništvora prihodnje dni dvignilo proti Nemcem. Medtem ko si je poljska eksilna vlada v Londonu obetala od tega upora moralno oporo ▼ svoje* boju proti lubllnskemu tekmecu, je Stalin spoznal, da s« mu ponuja edinstvena priložnost, dn se s pomočjo nemškega orožja odkrila nadležne wu poljska nacionalne opozicije. Zato je pristal na upor in tako j* 13- julija začela poljska radijska oddajna postaja v Sovjetijj, »Kosciuszko« po imenu, dan za dnem v poljščini pozivati Varšavčane, naj se upro: »Sezite po oroijul Uprite se proti Nemceml Vaši slovanski bratie vam bodo prf-šli na pomoči«
Napisala ir narisala Ludcvika lorčkova
Vodoravno: 1. Dve črki iz besede .Branimir". Prst je njen element. — 2. Grška boginja jutrnje zore. Njegov patron je simbol poletne vročine.
— 3. Riba. V vojnem času je balj koristen kakor prijeten, pred vojno je bilo pa obratno. — 4. čim tanjša je, tem več je je. — 5. Osebni zaimek. Veznik. Deset tisoč jih gre na 1 km*. — 6. Njena hitrost no dala časti njenemu imenu. — 7. števni k. Azijska država. — 8. Delovna osnova boljševizma. Napove konec maže.
— 9. Svetopisemski kraj. Dve črki iz besede .bariton*.
Navpično: 1. Oblika nedoločnega zaimka. Dve črki iz besede .Trdina*.
— 2. Izumitelj posebne pisave, važne v poročevalski tehniki. Po njih stanju spoznaš redoljubnost gospodinje.
— 3. Posodica za med. Čut za spodobnost. — 4. Po Pleteršniku kmetski koledar. — 5. Medmet. Ne prepušča vode. Navadno močnejši od kralja. — 6. Daljnja doba. — 7. Iz njih izdelujejo kaviar. Osebni zaimek. — 8. Izgovorjeno stanovanjce. Žensko ime. — 9. Dve črki iz besede .karbid*. Del pletene ali zvite celote
Rešitev križanke štev. 41
Vodoravno: 1. velemesto. — 2. eha; Ala. — 3. setev. — 4. Amor; mana.
— 5. ako. — 6. stot; nuja. — 7. bojar. — 8. one: ali. — 0. Pitasroras,
Navftiono: X. veha; snop. — 2. eh;
me t; ni. — 3. laso: obet. — Era to. — 5. mat; jug. — 6. Emona. — 7. Sava; urar. — 8. t. 1.; noj; la. — 9. oaza; Apis.
V NEKAJ VRSTAH
Naslednjega dne skliče kralj vse svoje svetovcrfc«. Reče jim; »Za vsako ceno moram najti tujo princesko. Ko sem pred tremi leti zašel na lovu in v gozdu zaspal, so se mi v snu prikazale tri starke in mi rekle; »Isti dan, ko zasedeš očetov prestol, boš spoznal deklico, kraljevsko lepo, dasi je preprostega rodu. In to dekle je od Boga določeno, da ti postane žena.« Moram jo najti.« Ugibali so svetovalci, a niso nič pametnega uganili. In pred kraljem se zbero vsi grajski služabniki. Kralj jih sprašuje vse po vrsti, a nihče ne ve ničesar o tuji lepotici. Nočni stražar pa stopi pred kralja in reče; »Milostni kralj! Sinoči o polnoči je iz vaših dvoran bežalo tisto mlado dekle, ki je šele včeraj nastopilo službo v gradu in se na moj klic ni ustavilo.« Kralj pokliče Marjetico pred se in ji zapove; »Govori, deklet« Tedaj pa zapoje droban glasek v tišino dvorane: »Na srce si me pripni, Marjetica! Marjetica slušo. In v istem hipu stoji preti začudenimi zbranimi prelepa princeska, kraljevsko oblečena z demantno krono na glavi. Roža na Mnrjefičiiiem srcu pa je zapela z jasnita glasom:
»Deklica Marelica, ovčja pas!irk:<i,
Od Bogo izvoljena, vaša bo kraljica.«
Kralj je ves zavzel pokleknil pred Maijetico in jo poprosil: »Postani kraljica mojemu kraliestvu!« Marjelicn srečna prikima. Takoj so praznovali pore Ko :n svntbo, ki je trajala lri dni in tri noči. četrti dan so napregli kočije in mladi par se je odpeljal v Mare!"n rejnini kraj. Spotoma so se ustavili pred gradom hudobne graščakinje, ki je radovedna pridrvela itn p.ag, videč kraljevsko v/iregu. (oda, kako se preitrr.š’, ko spozna Marjetico, kraljico. Marjetica pa ji prijazno reč«: »Pojočo rožo sem vam prinesla, kot ste mi naročili,« in ji ponudi cvet. A glej! Iz cveta šv ion c jo oonj“ni bliski v čarovnico. Zasmrdslo j.’ po žvrnhi in majhen kupček pej>eUi je obležal na belem pesku, kjer je popre? ?t^!?t <T';»š*nVi!iw »Pnigcga si ni znsfnž?la« je rekel kralj in posadil Marjetico v kočijo in se odpeljal z njo po njenega očela. Vsi trije so se srečni vrnili v prestolno mesto in še dolgo srečno živeli.
KONEC
Grška inflacija j* — kakor poročajo časopisi — dosegla obseg, ki je tudi za inflacijo gorostassn. Drahma j« izgubila vsako vrednost. Bankovce za 1 milijon lahko najdeš po tleh. Par čevljev stane ž» nič manj kakor 45 bilijonov drahem, t. j. ■ števil-kami: 45„OOQ.OOO,000.000 drahem.
*
Svetovnoznano operno poslop.i« »Scala« v Milanu je bilo lani žrtev  ................................Mus-’
nova čim prej obnovi. To delo. ki ga ustvarja veliko znanih arhitektov in umetnikov, je tik pred dovršitvijo. »Scala« bo kmalu spet takšna, kakršna je bila pred vojno, z vsemi sv^imi stenskimi in stropnimi okraski ter s svojo staro razporeditvijo lož in sedežev. — »Scala« je ena največjih oper na svetu. Zgradili so jo v 18. stoletju ter je bila znana po svojih pevcih in dirigentih. Ima 5.600 sedežev.
*
Namški znanstvenik dr. Bevnhard Hormann si je nadel nalogo, da preišče vso hrano, ki nam jo daje gozd. Pri tem je odkril, do ima jrrmic peščeni trn (Hippophae rhamnoides) v svojih plodovih veliko vitamina C. Ta grmič, ki je še pred kratkim bil znan le nekaterim botanikom, rastlinskim sociologom in rastlinskim geografom, j* kar čez noč zaslovel. Raziskovanja so namreč dognala, da je v plodu tega grma več vitamina C kakor v šipku ali kateri koli drueri rastlini, ki smo jo doslej poznali in cenili aaradi visoke vsebine tega vitamina. Od tesra važnega dognanja do pridobivanja vitamina C iz sadu omenjenega grmiča srotevo ni več dolga pot.
HRANILNICA LJUBLJANSKE POKRAJIN?
(prej Hranilnica dravske banovine)
\
Ustanovljena leta 1820
Herausgeber: K. Bratuša, Journalist; verantwortlicher Redakteur: H. Kern, Journallstj Ljubljana, — Izdaja K. Bratuša, novlnari odgovarja H. Kem, novinar, tiska
Merkur, A. G. In LJubljanai fur die Druckerel verantvvortlich: O. Mihalek — alle In kur d 4. v Ljubija«!*! za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani