OSNOVNA ŠOLA H. GRAJZERJA TRŽIČ Ob 30-letnici vstaje OSNOVNA ŠOLA HEROJA GRAJZERJA V TRŽIČU Letno poročilo 1970-71 Tržič, junij 1971 UREDNIŠKI ODBOR Marija Faganeli Marija Petek Zvonka Pretnar Andrej Puhar Vinko Ribnikar Edo Roblek Anka Sitar Silvo Žnidaršič Založila: Osnovna šola heroja Grajzerja v Tržič Tisk: Tiskarna Inštituta Golnik OB 30-LETNICI OSVOBODILNE FRONTE Vse veliko na svetu se je porajalo iz vere v bodočnost, iz hrepenenja po svobodi in iz ljubezni do življenja. Tako je tudi slovenski narod, ki občuti svojo skupnost intimneje kot velika ljudstva, iz svobodoljubja in volje do Življenja bil stoleten boj, da ohrani svojo samobitnost. Da hočemo obstati, smo dokazali kot zatirani podložniki s kmečkimi punti. Da hočemo obstati, smo dokazali v stoletjih raznarodovanja s slovensko besedo, ki je z duhovno močjo dvigala naše ljudstvo nad raven, ki sta jo označevali zaostalost in revščina. Naša dramatična preteklost pa je dosegla trenutek največje odločitve pred tridesetimi leti, ko je šlo za biti ali ne biti. Takrat je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je strnila slovenske vrste in dvignila narod k uporu. To je v vsej naši zgodovini največji dosežek, ki vsebuje enotnost, upornost, junaštvo, samoodrekanje in žrtvovanje naroda za velike cilje svobode in novega pravičnega sveta. V povojnem obdobju se je Osvobodilna fronta, ki se je ustrezno preimenovala v Socialistično zvezo, posvečala vsem nalogam našega javnega življenja. Sodelovala je pomembno pri obnovi in graditvi ter dosledno pomagala pri uveljavljanju čim širše demokracije. Ves ta čas je široka demokratična organizacija opravljala važno delo politične vzgoje, predvsem pri razvijanju načel delavskega in družbenega samoupravljanja. Sedanjost Socialistične zveze je pomembna in odgovorna. Z ustavnimi spremembami se pred nami odpira možnost za življenje na novi, višji ravni, na ravni neodvisnega naroda, ki v okviru skupnih interesov narodov Jugoslavije oblikuje novo pot sporazumevanja in dogovarjanja. Toda na obstoj na višji ravni se moramo pripraviti in si ga zagotoviti s svojo zrelostjo. Ob usmerjenosti v bodočnost čakajo tako Socialistično zvezo važne in daljnosežne naloge. Osvobodilna fronta, njena vsebina, delovanje in izpolnitev njenih ciljev je dragoceno izročilo sedanjim in prihodnjim rodovom, ki bodo pri oblikovanju bodočnosti iz njega lahko črpali spoznanje, ponos in zaupanje v moč, sposobnost in ustvarjalnost svojega naroda. Marija FAGANELI MARIJA PETEK, ANKA SITAR ALI NAJ TUDI MI ČAKAMO? »Človek je zastrupil vodo, ki jo pije, in zrak, ki ga diha, ima pa še starejši greh: nerazsodno izkorišča tla, na katerih živi. Počasi in neizprosno odstranjuje rastlinje, ki zadržuje vodo, in tako postopoma napolnjuje reke. Tako je delal skozi vso zgodovino.« (Ing. Miladin Pečinar) Po svetu vro gibanja znanstvenikov, politikov, publicistov, novinarjev, mladine, hipijev, ki zahtevajo ohranitev narave. Prvi njihovi začetki segajo v 18. stoletje. Leto 1970 pa je bilo evropsko leto varstva n.arave. Tudi Jugoslovani smo se pridružili temu gibanju. Sprejeli smo zakone o varstvu, proučili vprašanja s področja varstva ozračja, voda in gozdov, revije in časniki načenjajo probleme zraka, vode in tal, sestajajo se strokovnjaki ■— a delo kot da je zastalo. Problem še ni dovolj prodrl v zavest, ni dovolj denarja, manjka pa tudi izkustva, da bi takoj, že danes, pričeli zajezovati val uničevanja. Na pobudo PEN kluba in društva sloveniskih književnikov že deluje republiški odbor, prirodoslovno društvo Slovenije pa pripravlja ZELENO KNJIGO o ogroženosti narave pri nas. Knjiga bo kmalu izšla in bo opozarjala vso javnost na veliko odgovornost za rešitev teh vprašanj, saj bo z dosedanjimi rezultati znanstvenih raziskovanj spregovorila dovolj ilustrativno o problemih tal, vode, zraka, rastlinstva, živalstva in človeka. Kako je z zemljo in rastlinstvom? Tanka orna plast bi morala biti prvinska življenjska osnova, ker nam daje hrano. V tej plasti žive rastline, ki nakopičijo vse organske snovi, ki jih rabita žival in človek za opravljanje svojih življenjskih procesov. V majhnem zelenem listu se zgodi, da se iz nežive snovi in sončne svetlobe rodi živa snov, ki je osnova vse prehranjevalne verige na svetu. Dve tretjini pokrajine se razkmetuje, ker mladi ne ostajajo doma. Njive se spreminjajo v travnike, zarastejo z grmovjem ali preraščajo v slab samorastniški gozd. Prehitro in morda preveč nasilno se spreminja ravnovesje med kmetijskimi in nekmetijskimi površinami. Vendar pa je to bolj naravno-varstvena skrb, pogojena v estetsko-rekreacijskem smislu. Vse pomembnejša za ohranitev narave je biološka plat, o kateri bomo spregovorili kasneje. V našem industrijskem obdobju vsa zemeljska površina ne more biti spremenjena v živopisni pejsaž z zeleno travo, nizkim grmovjem in vitkim drevjem. Če pogledamo realistično, tudi uvidimo, da odtok »slovenskega prebivalstva zlasti z gorskih agrarnih področij že od 15. stoletja dalje ni neka specifičnost slovenskega gorskega sveta, ampak velja to za celotni gorski, zlasti pa alpski svet Evrope. Odseljevanje je povsod raslo celo do nedavnega v strmi krivulji, dokler ga prizadete države niso skušale, pa tudi uspele zajeziti z raznimi, predvsem ekonomskimi ukrepi. To rrijoramo storiti tudi mi.« (Dr. Danilo DouganJ Morda ne bi bilo odveč povedati, da smo se na Gorenjskem in v naši občini še posebej lotili tega vprašanja. Občinski referat za turizem in turistično društvo se zavzemata za uveljavitev kmečkega turizma, še zlasti visokogorskega. Pripravljene so že študije, stekla je akcija turističnega prosvetljevanja prebivalstva v lanskem letu; gorenjska kreditna banka že odobrava kredite za ureditev turističnih sob, da bi nudila eksistenco človeku tam, kjer živi. Zato poglejmo problem z druge, nevarnejše strani. K uničevanju zemlje pripomorejo kemična sredstva — strupi DDT (pesticidi), s katerimi poljedelec skuša uničiti nezaželene rastline, žuželke, plesni, glodavce. Vsa ta ZEMLJA Proces razkmetovanja siromaši plodna tla Kemizacija zemlje Industrija in kemizacija Izumiranje gozdov Posledice eksploatacije gozdov kemija se kmalu začnie obračati proti njemu samemu: uničuje mu zemljo, vodo, uničuje tudi koristne rastline, zajeda se v tla, vstopa v nove rastline. Se več: škodljivci se celo privadijo nanjo, uničevanje je bilo zaman. Človek pa postaja odvisen od te hrane. In ne presenečajo nas več opozorila: »Ne uporabljajte olupkov limon in pomaranč, ker so bila drevesa škropljena!.* Ti strupi se lahko potuhnjeno pritihotapijo v človeški ali živalski organizem, ga zastrupljajo in motijo njrgove funkcije. Zadnji čas je, da strokovnjaki povedo, katera sredstva so za poljedelca uporabna brez posledic, katera naj se izločijo. Kmeta je potrebno o tem poučiti. Vsi — od znanstvenikov, agronomov do trgovcev in kmetov, morajo imeti toliko čuta odgovornosti, da priporočajo, prodajajo in uporabljajo za uničevanje škodljivcev samo tista sredstva, ki niso strupena tudi za človeka. Izkoristimo biološke načine boja s škodljivci! En sam pa, sinic v enem letu pobere 17 kg gosenic, žuželk in njihovih jajc. Pajek križavec ulovi okoli 2000 muh, moljev in komarjev v življenju. Rovke, krti in netopirji so nenasitni lovci n>rčesa. Plodno zemljo in rastlinstvo uničujejo tudi industrijski plini in prah. Zemlja okoli Celja, Mežice, Kidričevega in Idrije je zastrupljena. V bližnji okolici mežiške pražarne je 100-krat več svinca v zemlji, kot bi ga smelo biti. Tamkajšnji prebivalci s hrano použijejo 50-krat več svinca, kot je za njihovo zdravje dopustno. Z vgraditvijo filtrov za zajemanje svinčevih aerosolov se v zadnjih časih stanje izboljšuje. Prav v Mežici vidimo ogolela pobočja in velike kupe industrijske odkladnine. Gozdovi izumirajo tam, kjer bi jih okolica najbolj potrebovala: načeti so v Zasavju, tudi v Velenju grozi odmiranje. En sam hektar smrekovega gozda zadrži 30 ton prahu, bukov hektar pa celo 70 ton, zmanjšuje radioaktivnost, blaži hrup. Gozdarji so bili prvi, ki so opozarjali na nevarno onesnaženje zraka. Gozd nam ohranja čisto pitno vodo, zadržuje vetrove, nudi zavetje živalim, predvsem pa zadrži prst in vodo v njej (tudi do 2001 na m2) in očiščuje zrak — proizvaja kisik. Goloseku sledi hiter odtok deževnice, ki odnaša prst, nastopa erozija. Ocenjujejo, da je okoli 35% slovenskih tal nestabilnih in okrog 450 aktivnih zemeljskih plazov. Plaz v Tržiču 1959 Plaz leta 1959 pri nekdanji tržiški apnenici je grozil zajeziti Tržiško Bistrico, v nevarnosti je bil kompleks gozdov in bivališč, Še danes nj umirjen in zaraščen — kljub asanaciji. Področje plazu danes Svet hlasta za lesom. Tehnika je zasekala v gozdove tudi tam, kjer ga človek sicer ni mogel doseči. Sosednja Grčija ima le še 4 °/o gozdne površine, pa je je imela 65 %. Koliko časa pa traja, da se iztrebljen gozd obnovi, vidimo v Istri, še bolj pa v Dalmaciji. Mnogo prsti in rastja uniči ogenj. Ker je humus izgorel, sledi erozija, gospodarita deževnica in veter. Ostajajo skale in ogolela tla. Na našem Krasu so našteli med 1964 in 1969 kar 266 požarov, izgorelo je 3264 ha zemlje, od tega 1158 ha gozda. Rastlinsko odejo krči zazidalni prostor 1— od naselij, cest in industrijskih objektov do turistične zazidalne ekspanzije in energetskih investicij. Ali se bo bitka za gornje Posočje končala v korist zaščite naravnih lepot (»Soča je najlepša alpska reka v Evropi!« — dr. Miha Potočnik) ali pa bodo prevladali goli kratkoročni gospodarski interesi in nas osiromašili za najlepši nedotaknjeni naravni park? Iztrebljamo redek okras planin, ko trgamo alpsko rastlinje (rumeni sleč, Blagajev volčin), in izgubljamo rastline, prilagojene vlažnim tlem ob morju (kaloflora), ter rast na barju in ob umazanih vodah. Vodo že merimo s števci. Po vodi segajo industrija in mesta, vračajo pa nezdravo v naravni krožni obtok. Zmotno računamo, da je zaloga vodnega bogastva pri nas neizčrpna. 5 % vodnih virov v Sloveniji je biološko uničenih. Strokovnjaki ugotavljajo, da bo čez 15 let huda stiska za pitno vodo. Tudi mi ne znamo varčevati z njo. V naših mestih znaša danes dnevna poraba vode na osebo na dan že nad 250 litrov, drugje v svetu pa še precej več (Dunaj 400 I, Pariz do 500 I, Nevv York do 800 I). Danes porabimo v Sloveniji 10,2 m3 gospodinjske in tehnološke vode na sekundo. Čez 10 let jo bomo porabili 34 m3, narava pa nam jo lahko v najboljšem primeru nakloni 26 m3. Preprost račun pove, da se bodo shrambe spraznile in da bo vode zmanjkalo. Naše reke se napajajo z obilico čistih voda, a industrija in mesta jih 'hitro zamažejo. Sava teče umazana že od Jesenic, zalivajo jo odplake iz I Nujni pa tudi kratkovidni posegi človeka v naravo VODA — ekonomska in biološka plat Tržiča, Kranja, Medvod, Ljubljane in revirjev, tako da Hrvaška dobi gnojno brozgo. Prve signale o onesnaženi vodi dajo zastrupljene ribe. Ribiške družine pogosto obveščajo javnost o poginih rib. O ostalih vodnih živalih in rastlinah, ki popolnoma odmro, niti ne vodimo računa. Zavod za ribištvo je 1971. pregledal tudi stanje v Tržiču. Ugotovil je da nobeno tržiško podjetje nima čistilnih naprav, ampak vso vodo neprečiščeno izpuščajo v Tržiško Bistrico (bistricoi), kamor se zlivajo tudi vse odplake, ki jih reka občasno ob velikih vodah delno odnese v Savo. Odpadne vode (industrijska in mestna kanalizacija sta v razmerju 60:40) so spremenile Bistrico v navaden industrijski kanal. »Urejena« kanalizacija v središču mesta (5-metrski slap kloake je bil napeljan v gradnji iz leta 1970) Nad Tržičem (Lepenka) je voda Tržiške Bistrice popolnoma čista (biomasa je 350,5 kg/ha), pod mestom (tovarna pil) pa je biomasa zdesetkana (35 kg/ha). Prav ta analiza kaže, da je voda postala sterilna in neproduktivna in da so (če se pogoji ne bodo bistveno spremenili) vsa živa bitja v njej zapisana počasnemu poginu. Nekoč je ljudska modrost spoznala; Ko voda preteče čez 7 kamnov, se očisti! Kje so že tisti časi? Bogatejše države rešujejo čiščenje voda tako, da imajo tovarne čistilne naprave — bazene. Strupi se usedajo na dno ali pa jih kemično razkrojijo v neškodljive snovi. Kjer so te naprave avtomatizirane, je učinek čiščenja še večji, stroški pa so manjši. Voda se vrača v reke očiščena. Zakon, ki naj bi pri nas urejeval to področje, smo dobili že leta 1957. Deset let kasneje bi vsa industrija morala imeti čiščenje vode urejeno. Toda še do danes v 230 večjih tovarnah, 24 zdravstvenih ustanovah in 31 mestih ni čistilnih naprav. Predrago je, odgovarjajo. Ribiškim družinam odrinejo odškodnino, vode pa odmirajo biološko še naprej. Kanalizacija v mestih je nepravilno speljana v reke ali v ponikalnice. Iz ponikalnic se onesnaži naša rezerva pitne vode — talnica, ki se pre-nasiti z maščobami, pralnimi detergenti, celo z bolezenskimi klicami. Veliko Slovencev pije talno vodo, celo »izvažamo« jo — na Reko in v Trst. Medtem ko druge države prepovedujejo uporabo sintetičnih detergentov (ZRN) ali pa take omejitve pripravljajo (Italija že v septembru 1971, Velika Britanija), se mi še nismo zganili: škodljivi domači in uvoženi oksilani preplavljajo tržišče. Spregovoriti bi morali še o umirajočih jezerih (Blejsko) in celo morjih (Jadran in Sredozemsko morje sploh), kjer so razlogi za to še drugje, toda tudi ti izvirajo iz onesnaženja voda. Tudi zrak je osnovna naravna dobrina. Človek vdihne 25.000-krat na dan. Mlaka — tržiško odlagališče smeti Ni nam treba po zastrašujoče podatke v svet (ZDA zaradi visoke stopnje industrializacije porabijo Vs vsega kisika, kar ga je sposobna dati narava). Meritve v Sloveniji so pokazale, da je v večini mest, kjer živi največ ljudi, zrak onesnažen bolj kot kjerkoli na svetu. Gre za žveplov dioksid (SO2), ogljikov monoksid (CO) in dim iz dimnikov. Po dosedanjih raziskavah sta glavna povzročitelja zastrupljanja zraka avtomobilski promet in nekatere panoge industrije (v krvi prometnih policistov in delavcev v določenih industrijah so našli močno povečane koncentracije svinca). ZDA že ukrepajo (predelava avtomobilskih motorjev), kdaj bo Evropa in kdaj bomo mi? Topilnica svinca v Mežici je povzročila popoln propad gozda v svoji okolici, tudi v Celju propada tisoč hektarov gozdnih površin. Vse večji problem povzroča tudi dim, zlasti v zvezi z meteorološkimi razmerami. Vse več je peči na olje. Če pa bomo hoteli rešiti to vprašanje, bo potrebno preiti na ogrevanje s plinom in elektriko ter opustiti zlasti premog (ali pa uporabljati prečiščenega kot v Veliki Britaniji) in gorilno olje. Kakšne so razmere v Tržiču, še ne vemo. V naravi se še ne pozna, toda kadar pride do tega, je že pozno za ukrepanje. Poglejmo še v živalski svet! Tam, kjer človek ni pretirano posegel s kemizacijo (pretežna večina gozda), so se živalske vrste vsaj ohranile, čeprav razredčene. Pri nas žive še skoro vse vrste živali, ki jih je opisal Valvasor konec 17. stoletja. Ni več le risov, ki so jih zatrli v prejšnjem stoletju, ni rečnih rakov, katere je popadla kuga. ZRAK — tudi zastrupljen I Ekskurz v živalski svet Za divjad skrbe lovske družine, ki so ohranile marsikatero vrsto živali kljub nekaterim napakam. Nekatere vrste se hitro redčijo: izumrtje preti skalnim jerebom, kozorogov imamo v rezervatih 86, planinskih zajcev je okoli 60, tudi vider, volkov in divjih petelinov ni več veliko. Ptice postajajo vse bolj redki obiskovalci sadovnjakov. Strupeno škropljenje je ptice ugonobilo — biološko ravnotežje poskuša postaviti človek, V tržiški okolici je narava še nedotaknjena: gozd nad Bistrico Mošenik v Podljubelju toda z vprašljivim uspehom. Število ptic manjša lovljenje v Belgiji in Španiji (15 milijonov letno), naravnost drastično pa uničujejo selivke Italijani (100 milijonov). Po svetu (več in hitreje) in pri nas (počasneje) urejujejo narodne parke, da bi očuvali rastline in živali. Celotno območje tržiške občine spada v zaščiteni alpski pas. B Dolgo so bili gozdarji, ribiči, lovci, planinci in posamezni ljubitelji Razmišljanje narave skoraj edini, ki so se zavzemali za varstvo narave. V današnjem ob zaključku trenutku se je to premaknilo v sfere celotne družbe, ker je postalo vprašanje obstoja človeštva. Priti mora v zavest vsakega posameznika — še preden bo prepozno. Slednje — da bi pripomogli tudi po naših skromnih močeh — pa je bil tudi namen tega našega zapisa. In ker smo postali prakticistična potrošniška družba, zaključimo z ugotovitvijo ing. Dušana Ogrina: »V bodoče bo sestavina standarda najmanj v taki meri kot avtomobil, stanovanje, visok narodni dohodek, tudi kvaliteta okolja, v katerem bo človek živel.« Viri in literatura: France Avčin, Človek proti Naravi — Projekt 1970 (Informacije republiškega sekretariata za urbanizem) — Proteus 1969/70 in 1970/71 — Periodike (Karavana 9/70, Slovenija 1-2/71, Steirische Berichte 1-2/70) in dnevni tisk 1971 (zlasti Delo 19. junija 1971) — Poročilo ribiške družine Tržič 12 MIHAELA GRJOL POT DO SPOZNANJ Z razumom in delom človek napreduje v znanosti in tehniki s silovitimi skoki: sodobni stroji opravljajo delo stoterih rok, elektronske naprave nadomeščajo množice strokovnjakov, prvi človekovi koraki na Luni, komaj storjeni, so že zgodovina. Resnična veličina človeka pa ni le v njegovem razumu — ampak tudi v čustvenem doživljanju sveta, sočloveka in samega sebe. Hitrejši življenjski tok, ki ga pogojuje razvoj znanosti in tehnike, vpliva na človeka v materialnem smislu: vse bolj ta prebivalec Zemlje hlasta po gmotni blaginji. Ob tako visoko prevrednoteni materialni strani življenja pa mu zmanjka moči za enakovreden odnos do oblikovanja in obvladovanja lastnega notranjega doživljanja. V tej sferi je človekov odnos do spolnosti, kjer se močno prepletajo razum in čustva. Spolnost kot pojavna oblika življenja že zelo zgodaj začne zanimati mladega človeka. Hoče razkriti pred sabo svet skrivnosti, ki niso skrivnosti, saj vendar z njim vred bivajo in so vezane na njegovo lastno telesno in duševno dozorevanje. V dobi šolanja otrok navadno dobi odgovore na vsa vprašanja, ki se tičejo učne snovi. Le-ta je določena s programom, ni problematična, čas zanjo je predviden. Drugače je z informacijami o spolnosti in s spolno vzgojo. Tu se največkrat poklicni in nepoklicni vzgojitelji počutijo bolj negotove in celo manj »poklicane« predajati vrednote in znanje. In vprašanje, kaj je resnica, ostaja v mladem človeku še naprej odprto in neodgovorjeno. Prvenstvo v spolni vzgoji ima družina. Razumevanje med njenimi člani, Družina sožitje, medsebojna pomoč, delovno vzdušje, občutek varnosti in pripadno- in njena vloga sti ter ne nazadnje ljubezen — vse to so fenomeni, ki kot sestavni deli celovitega življenja družine že sami po sebi oblikujejo v otrocih čustva etične standarde in moralna vodila za življenje. Za učinkovitost spolne vzgoje je še kako potrebno, da poteka v ozračju naravnih odnosov in medsebojnega zaupanja vzgojitelja in gojenca ob nezavrti izmenjavi mjsli med njima. Cesto pa kljub prizadevanjem starši in drugi vzgojitelji te naloge ne morejo uspešno opraviti, ker vse prevečkrat poskušajo svoje osebne nazore in izkušnje mladostnikom mehanično prenesti in jim ne dajo, da bi se odkrito in brez zadrege pogovorili o tistem, kar jim vzbuja občutek skrivnosti, budi domišljijo in jih vse vznemirja. Naraven pogovor v zaupnem ozračju je pogoj za dobro spolno vzgojo: vzpodbuja razmišljanje, ne pa vsiljuje prepričanj od včeraj. Mladi rod je zmeraj poskušal -— in tudi uspel — prekositi starejšo generacijo. To pravico si je jemal v mladosti vsak in je kot odrasel ne sme odrekati mlademu pokolenju. Še več: mjade je treba vzpodbujati, naj skušajo biti boljši od rodu, ki danes stoji sredi življenja in dela, in to ne samo na drugih področjih ampak tudi v pojmovanju spolnosti. Šola skuša podpirati, dopolnjevati in razširjati vzgojo, ki jo daje otroku Šola družina. Že od prvega razreda dalje pojasnjuje in razčiščuje ob ustrezni učni snovi in ob raznih dogodkih pojme in stališča tudi v smislu spolne vzgoje s ciljem, da bi v mladem človeku razvila primerno življenjsko modrost, ki bo vsebovala dovolj trdna in družbeno sprejemljiva vodila za ravnanje. V višjih razredih najde mesto v okviru predmeta biologije tudi spolni pouk. Vendar obravnava spolnosti zgolj z biološkega vidika ne za- Družbeno okolje Spolna vzgoja na malih ekranih Odmevnost TV ciklusa in vloga šole ctošča. Treba jo je obogatiti z etičnimi, psihološkimi in sociološkimi vidiki odnosov med spolon>a. V zadnjem letu šolanja se s posebnim seminarjem iz spolne vzgoje napravi in dopolni povzetek dosedanjih spoznanj. Učenci se seznanijo tudi z ustrezno literaturo, zlasti s snopiči Knjižnice za mlade, ki jih v pretehtanem izboru izdaja Cankarjeva založba. Takšna spolna vzgoja naj mladostnikom pomaga do pravega pojmovanja spolnosti, ki naj bo humanizirana in socializirana in ne namenjena samo za obnavljanje človeške vrste. Prav je, da odgovornost za spolno vzgojo prevzema tudi širše družbeno okolje, ki ima tudi v drugih pogledih velik vpliv na razvoj otrokove osebnosti. Za učinkovito izvajanje spolne vzgoje je še kako potrebna udeležba vseh družbenih institucij. Zato je bil letos še posebno dobrodošel ciklus TV oddaj, ki sta jih v sodelovanju z RTV Ljubljana in zvezo delavskih univerz Slovenije pripravila prof. France Demšar in prof. Jože Valentinčič. S predavanji in posnetki iz življenja sta skušala pomagati staršem, mladostnikom' in šoli pri razreševanju zapletenega problema, kako razgrniti nekatera življenjska dejstva — resnico pred doraščajočega človeka. Ciklus predavanj je zajemal naslednje teme: — Kaj je spolna vzgoja — Od kod -— On in ona — Spočetje, nosečnost in rojstvo — Fant in dekle v razvojnih letih — Pogovori z oberna v puberteti — Ljubezen in odgovornost. V času, ko so se v torkih vrstile oddaje na ekranu, je šola priredila dve svojevrstni srečanji roditeljev, ki so se iz lastne želje in pripravljenosti po sodelovanju odzvali vabilu, učiteljev in obeh avtorjev televizijskih oddaj. Kot enakopravni in močno zavzeti partnerji v skupnih prizadevanjih so kritično pretresli oddaje in vrednost njihovega prispevka k spolni vzgoji. Starši so večinoma skupaj z otroki gledali oddaje, ki so strnile družino okrog istega problema in ustvarile ugodno klimo za odprt razgovor. Pri tem so se učenci prvih in drugih razredov kmalu zadovoljili z odgovori, pubertetniki pa so želeli globljih osvetlitev. Bili so mnenja, da bi kazalo s takim načinom informiranja, osveščanja in vzgajanja nadaljevati, oddaje pa bi naj se po tem splošnem uvodnem ciklusu razdelile v različne programe za starše in mladostnike po starostnih stopnjah in v različnem dnevnem času. Še posebej je zanimiva ugotovitev, da so se naslednje jutro po vsaki oddaji ljudje na delovnih mestih resno pogovarjali in zavzemali stališča, kako bi bilo potrebno, da bi starejši sodelavci tudi po delovnih organizacijah v pogledu spolne vzgoje čimbolj pozitivno vplivali na mlade delavce. Mnogo bi se dalo doseči ob skrbnejši izbiri besed in opuščanju nekaterih izrazov, ki motijo razvoj mlade osebnosti. V okviru vsakoletnega seminarja iz spolne vzgoje so se tokrat tudi učenci osmih razredov pogovarjali z obema priznanima slovenskima strokovnjakoma s tega področja. S tem in s spremljanjem televizijskih oddaj so letošnji absolventi osnovne šole res mogli zaokrožiti dosedanja spoznanja o življenjskih dejstvih in o kultiviranih odnosih med ljudmi v celoto. Ob koncu so učenci izpolnili anketo, katere odgovori delno potrjujejo pravilnost pojmovanja in oblik spolne vzgoje, delno razkrivajo njihova stališča, delno pa vzpodbujajo k nadaljnji poglobitvi in intenziteti izvajanja dosedanjega programa. Po njihovih odgovorih so o spolnosti kot kompleksnem vprašanju začeli razmišljati intenzivneje med 11. in 13. letom* kar so povzročile telesne in duševne spremembe v njih samih, stik z najrazličnejšo literaturo, razgovori z vrstniki in prebujanje prve ljubezni. Glede pojasnil o tistih stvareh, ki jih navdajajo z nemirom, se obračajo v pretežni meri na starše, vrstnike, v nekaterih primerih na starejše prijatelje. Od vsega jim je najljubši odkrit pogovor z materjo in razglabljanje z vrstniki. Dobrodošla jim je tudi literatura, vendar jim dobra dela pridejo kasno v roke, zato naj bi jih šola prej kot doslej seznanila s primernimi knjigami, ki obravnavajo ta vprašanja. Med tiskom, ki se jim kar sam vsiljuje, je na prvem mestu Antena, ki pa jih v celoti ne zadovolji s svojimi odgovori. O slabi, komercialno preračunljivi literaturi menijo, da jim ne prikazuje resnične, pač pa varljivo podobo življenja, razvrednoti marsikaj, kar je zanje lepo, in jih kljub izzivalni neposrednosti pušča v resnici razočarane. Osebno srečo vidijo v doseganju ciljev in v toplemi domu. In vsi si želijo biti ljubljeni! Televizijske oddaje pozdravljajo, zanima pa jih, s kolikimi mladimi ljudmi sta se o njih pogovarjala avtorja in kako so jih sprejeli njihovi nepoznani vrstniki na slovenskih tleh. In njihovo izročilo staršem in šoli: Mlad človek se želi o problemih spolnosti pogovarjati v sproščenem ozračju, na svoja vprašanja pa slišati samo resnico. Ni lahko postaviti sistema in izvajati programa spolne vzgoje, ki posega v zapletena področja človekovega življenja. A cilj je visoko postavljen: oblikovati človeka, čigar spolnost bo odražala ne le to, kar mu je dala narava, ampak predvsem to, kar je v njem zapustila vzgoja. Literatura: Dr. Leo Žlebnik, Vajino ljubezensko zorenje, CZ, Ljubljana 1966 France Demšar - Jože Valentinčič, Skrivnost, ki ni skrivnost, CZ, Ljubljana 1969 IATROS (revija, izdala Krka, Novo mesto), Ljubljana 1968 16 ZVONKA PRETNAR POZNAVANJE SOCIALNIH VLOG NAM POMAGA USPEŠNEJE REŠEVATI PROBLEME UČENČEV Učenci se med seboj razlikujejo po sposobnostih, delovnih in učnih navadah, spretnostih, motivacijah in nagnjenjih, pri čemer pa ne smemo prezreti njihovega telesnega zdravja. Enakovredno vlogo pa odigrava pri tem tudi šolsko in socialno-ekonomsko okolje. Naloga šole je, da razvija otrokove umske in telesne sposobnosti, usmerja njegovo energijo v pozitivno dejavnost in si prizadeva v njem oblikovati družbene vrednote — ga torej uči in vzgaja. Pri večini učencev šola dosega začrtane cilje ob normalnem pote- Problem ku dela, pri nekaterih pa naleti na težave, ki jih v večini primerov lahko odpravimo ali vsaj omilimo, če nam za sodelovanje pri reševanju tega problema uspe vključiti še starše in pridobiti učence za šolsko delo. Kajti delo s takimi učenci, ki često sodijo med problematične, in z njihovimi starši more biti uspešno le tedaj, če je povezava med šolo in domom trdna, tako da ima šola možnost bolje spoznati otrokovo osebnost ter njegov položaj v družini, dom pa otrokovo šolsko delo in, obnašanje, zahteve šole in njena družbena stremljenja. Pri otrocih, ki imajo težave v šoli, je problematična ali njihova osebna (subjektivna) ali zunanja (objektivna) stran problema. Pod osebno stranjo problema razumemo otrokovo stanje (malodušnost, zaprtost, nedelavnost, otopelost, napadalnost idr.) in njegovo sposobnost, da se tega stanja reši. Objektivna stran problema pa so vsi tisti pogoji, ki niso neposredno odvisni od učenca, vendar močno vplivajo nanj (čas za učenje, primernost prostora, ustreznost prehrane, oddaljenost od šole idr.). Prav tako so del zunanje strani problema odnosi v družini in odnosi med učiteljem in učencem. Posebno težka vzgojna situacija je pri tistem otroku, kjer sta obe strani problematični in včasih celo druga drugo pogojujeta. Ko vsaj delno poznamo elemente problema, se nam vsiljuje vprašanje, kako ga lahko rešimo, oziroma kaj naj storimo, da do problema sploh ne pride. (Gre seveda za učence, ki so normalno sposobni in ni vzrok njihovega neuspeha manjša umska sposobnost.) Eden izmed načinov, ki nam omogoča uspešnejše delo, je tudi poznavanje socialnih vlog učenca. Preden se na konkretnem primeru soočimo s temi vlogami ter z reakcijo učencev nanje, se seznanimo z definicijo, kaj je socialna vloga! Po Lintonu je socialna vloga celotna vsota z nekim, določenim statu- Socialna vloga som združenih, kulturno vezanih vzorov človeškega ravnanja, ki vključuje usmerjenosti, vrednote in načine ravnanja, ki jih družba pripisuje vsakemu posamezniku in vsem, ki imajo tak status. Če izhajamo iz te definicije socialne vloge, lahko ugotovimo, da je ta vloga le povezava med posameznikom in družbo, ki prvemu določa, kakšni naj bodo njegovo ravnanje, njegove vrednote in nazori. Vsa ta pričakovanja družbe se lahko uresničujejo pri posamezniku preko družine (ki je primarna skupina v družbi in zato tudi najbolj primerna, da prevzame posredovalno nalogo) in preko šole (od družbe postavljene institucije, da posreduje njene zahteve posamezniku). Reakcije in regresi Primer Tako spet pridemo do relacije, ki je pogoj za uspešnost učenca: ŠOLA—DOM. Šola (učitelji) in dom (starši) sta povezana v celoto, ki skrbi, da bo posameznik (učenec) čirr\bolj nazorno, pravilno in uspešno sprejel zahteve družbe in jih po svojih sposobnostih in možnostih tudi uresničil. Da šola pravilno uresničuje družbena pričakovanja, je zagotovljeno z določenim šolskim sistemom in z zakonitimi predpisi, ki usmerjajo življenje in delo šole. V precejšnji meri pa je seveda interpretacija teh zahtev odvisna od učiteljev, ki morajo najti najbolj ustrezen način, da bo njihova posredovalska vloga čimbolj uspešna. Kako bo družina uresničevala zahtevo družbe, je v veliki meri odvisno od vlog posameznih članov, njihove motiviranosti in tudi pripravljenosti, da neko vlogo, s katero je povezana konkretna naloga, odigrajo. Seveda pa se določene vrednote, nazori in ravnanja med družinami razlikujejo prav tako, kakor se razlikujeta pripravljenost in motiviranost staršev pri uresničevanju družbenih pričakovanj. Če ne poznamo dobro učenčevega problema in njegove socialne vloge, se lahko zgodi, da si napačno razlagamo njegovo reakcijo na neuspeh v šoli. Učenec, ki je sposoben spoznati družbena pričakovanja (in s tem tucji šolske zahteve) in ki ugotovi, da mu vse to omogoča duhovni in materialni napredek, bo neuspehe prenesel na družbeno sprejemljiv način -—■ neuspeh ga bo vzpodbudil k večji aktivnosti. Teže je z učencem, ki teh sposobnosti nima, poleg tega pa mora zaradi okoliščini, v katerih živi, prevzeti socialne vloge, ki jim ni dorasel. Svoje neuspehe kompenzira na družbeno nesprejemljiv način ali pa je njegova reakcija regresivna. Kako daleč seže učenec nazaj v preteklost po tisti način prilagajanja, ki je bil zanj uspešen, je odvisno od poudarka, ki ga dajo starši in učitelji učenčevemu neuspehu. Pri nekem učencu opazimo, da je postal pasiven celo pri predmetih, ki jih ima rad. Iz tega stanja učencu sorazmerno najlaže pomagamo (ker je tudi oblika regresije najmilejša) — učenec je sicer pasiven, toda v šoli je priden in ne nagaja. Takemu učencu pomagajo k večji aktivnosti nekoliko manjša zahtevnost, ki se kasneje spet stopnjuje, drobne pozornosti do njega idr. Težja oblika regresa je agresivnost. Učenec je prišel do spoznanja, da je v mlajših letih s silo in trmo veliko dosegel. Pričakuje, da bo tak način prilagajanja tudi v novih situacijah najbolj učinkovit. Pri tem učencu majhne pozornosti ne dosežejo svojega narpena, temveč ga utrdijo v prepričanju, da ima prav in da mu učitelji in starši popuščajo, in zato svojo agresivnost stopnjuje. Za pomoč takemu učencu je potrebno globlje proučiti njegov problem in pritegniti tudi njegove starše. Oblika regresa, pri kateri učenec išče načine prilagajanja najdlje v otroštvu, se kaže v slepi navezanosti na očeta, mater, učitelja ali sošolca, lak otrok postane lepljivo vsiljiv, za vsak korak išče odobravanja, pripoveduje vse rpogoče stvari, da bi pritegnil pozornost tistega, na katerega se je navezal. Seveda taka oblika prilagajanja ne pripelje nikamor, ker učenec sploh ne poskuša spremeniti situacije, v katero je zašel, ampak se poskuša problemom izogniti, beži pred njimi in išče nekoga, ki bi mu nudil takšno zavetje, kot ga je imel v zgodnjem otroštvu. Učenec NN hodi v 2. razred. Učenje mu dela težave in ni dosti možnosti, da bi letos razred izdelal. Psiholog je ugotovil, da je normalno poprečno sposoben: zna sklepati, najti in povezovati bistveno, ima razvite zaznave in dokaj velik obseg predstav, vendar je njegova pozornost motena in dela zelo počasi. Značilnosti subjektivne strani njegovega problema, ki se kaže v neuspešnosti v šoli, so raztresenost, počasnost, pri pouku ne sodeluje, grdo piše, ne reagira na vzgojne ukrepe (opomin, graja, pohvala, podpis staršem itd.). Objektivna stran problema se kaže v slabih odnosih rr^d očetom in materjo, slabših stanovanjskih pogojih, slabi materialni preskrbljenosti. Cesto si poskušamo v takem primem pomagati z uporabo metode poznavanja socialnih vlog. V modelu urejene družine so socialne vloge glede na učenca razdeljene takole: Hranilec ŠOLA Zak. mož Zak. žena Hranilka Učenec Po zgornji shemi ima učen,ec NN vlogo sina proti očetu in materi — upošteva zahteve in želje staršev, poskuša se jim prilagajati in je nanje čustveno navezan. Prav tako imajo starši do otroka vlogo očeta in matere — z besedo in dejanjem mu pomagajo, da bo čimbolj razvil svoje sposobnosti in razume! zahteve okolja. Poleg tega imata oče in mati določene vloge tudi drug do drugega kot zakonska partnerja in kot nosilca materialnih dobrin. Učenec ima tudi določeno vlogo do šole, ki ga s svojimi zahtevami in pričakovanji angažira izven doma. Če so vloge pravilno razdeljene in če jih člani upoštevajo ter sprejemajo, so tudi problemi, ki nastopijo, laže rešljivi. Analiza socialnih vlog v družini učenca NN pa nam je pokazala takole sliko: ______ urejeni odnosi -------neurejeni odnosi ---------delno urejeni odn. Hranilec SOLA Zak.mož Zak.žena Učenec Hranilka Oče je brezbrižen do matere kot zakonski mož in kot soustvarjalec materialnih dobrin. Njegove socialnie vloge v družini so se skrčile le na vlogo očeta. Mati je del svojih vlog, ki jih je imela do očeta, prenesla na sina: čustvena ohladitev med njo in očetom jo je tesneje navezala na otroka, ki naj bi ji bil v oporo, torej nekakšen katalizator v družini, ki naj bi omi-Ijeval konflikte. Hkrati s tem pa sta roditelja delno odpovedala kot oče in mati, ker svojega otroka ne motivirata niti ga ne vzpodbujata, da bi uspešno uresničeval zahteve šole, ki so hkrati tudi družbene zahteve. Kot sin je NN materialno popolnoma odvisen od staršev. Njegova čustvena navezanost na očeta se rahlja ob večji navezanosti matere nanj, torej ob prevzemanju očetove vloge do matere. Temu pa ni dorasel, zato tudi ne more razumeti in sprejeti vloge, ki mu jo je namenila šola, to je vloge učenca. Reakcija na tako konfliktno situacijo je regres, ki se kaže v vsiljivem navezovanju na učitelja, kar pomeni, da bo otrok potreboval pomoč dalj časa, da se bo otresel otročjega načina prilagajanja. Spoznali smo problem, socialne vloge in reakcije našega učenca nanje — torej tisto, kar ga ovira pri uspešnosti. Kakšna naj bo naša pomoč? Potekala bo na relaciji ŠOLA- UČENEC—DOM. Naš učenec je preobremenjen z družinskimi konflikti in šola mu lahko pomaga tako, da čimbolj neopazno znjiža zahtevnost. Na ta način bo učenec le dosegel kakšen uspeh, ki ga bo vzpodbudil za intenzivnejše šolsko delo. Počasi bomo zahtevnost seveda stopnjevali (tu je ena izmed funkcij dodatne pomoči!), dokler ne doseže nivoja razreda. Hkrati pa je potrebno, da poteka tudi delo s starši, ki naj bi doma otroka čimbolj razbremenili družinskih napetosti in mu omogočili, da bi se lahko bolj posvetil šolskemu delu. Pri tem naj bi ga zanj stimulirali in spreminjali svoje ter njegove vloge v oblikovanju odnosov starši — sin. Tako razbremenjevanje in stimuliranje učenca traja dalj časa, ker je treba spoznati domače razmere, šolsko situacijo, ugotoviti pripravljenost staršev in učiteljev za sodelovanje, pa tudi učitelj potrebuje čas, da učencu pomaga do spremenjene vloge v razrednem kolektivu. Težko je uskladiti želje in hotenja z možnostmi, zlasti še pri tako raznolikih otrocih, kot so naši šolarji. Pričujoč zapis je prikaz problema, ki se pri učencih večkrat ponavlja, in nakazovanje pomoči, ki jo lahko šola in dom nudita. Viri in literatura) W. A. Friedlander — H. Pfaffenberger, Osnovna načela in metode socialnega dela, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1970 Prof. Vinko Skalar, Prispevki iz mladinske psihologije, zapiski, Ljubljana 1966 Prof. Bernard Stritih, Metode grupnega dela, skripta, Ljubljana 1968 Prof. Bernard Stritih, Predmet socialnega dela, zapiski predavanja, Ljubljana 1971 MARIJA FAGANELI DOSEŽKI SODOBNE ZNANOSTI IN ŠOLA Znanstveno tehnološka revolucija, ki je obvladovala dosedanjo proizvodnjo v 20. stoletju, prerašča v novo kvaliteto, v obdobje kibernetike. V središču novih proizvajalnih sil je veličasten proizvod človeškega razuma — kibernetski stroj, kompjuter, elektronski računalnik. Kvalitativna sprememba je v tem, da kibernetski stroj tokrat ne nadomešča samo človekove roke, temveč opravlja tudi vrsto intelektualnih funkcij. Medtem ko klasični stroj predeluje snov ali energijo, pa kibernetski stroj obdeluje informacije, s katerimi samostojno raziskuje optimalne pogoje za določen proizvodni proces, vodi proizvodne procese in jih tudi nadzoruje. Uvajanje kibernetskih strojev pomeni napad na tradicionalno delitev med umskim ni fizičnim delom, med, upravljanjem in izvrševanjem. Rutinsko delo — tako v tovarni kot v pisarni — prevzamejo stroji, človekova dejavnost pa se počasi, vendar vztrajno prenaša na področje raziskovanja, načrtovanja, nadziranja in upravljanja. Odpravlja se delitev na majhna, drugo od drugega ločena dela. Uvaja se kolektivno izpolnjevanje nalog in odgovornost vse skupine. Nastajajoči tehnični preobrati so z več vidikov tesno povezani z izobraževanjem. Predvsem, terjajo dosti bolj izobražene kadre, saj bo proizvodnja dobila naravo inženirsko tehnične dejavnosti. Kibernetika je mlada znanost. Leta 1948 je profesor matematike Nor-bert Wiener izdal knjigo pod naslovom »Cybernetics«, v kateri je opozoril na podobnosti med živimi bitji in stroji v pogledu komunikacije, regulacije in predelave informacij. Istega leta je Američan Claude Shanon izdal svoje delo o teoriji komunikacij, ki je danes priznano kot matematična osnova kibernetike. Eden izmed prvih, ki so uporabili izraz kibernetika, je bil francoski učenjak Ampere, in to leta 1834, v smislu znanosti o postopkih urejanja države. Danes razumemo pod kibernetiko znanost, ki proučuje proces sprejemanja, oddaje, prenosa in predelave informacij v dinamičnih sistemih, ki jih srečujemo v tehniki, biologiji in sociologiji. Teoretična baza kibernetike sta teorija informacij in teorija avtomatov. Pomembno področje kibernetike je torej informatika, pod katero razumemo sistematično uporabo elektronskih računalnikov za predelavo in prenos informacij, ki so bodisi znanstvenega, komercialnega ali kakršnega koli značaja. Informacija je širši pojem kot podatek in pomeni poučevanje, obveščanje, navodilo, sporočilo. Število informacij danes dobiva obseg, ki Si ga težko predstavljamo. Samo v letu 1967 je izšlo v časopisih okrog 2 milijona znanstvenih prispevkov. Pregled nad tem je možen le s pomočjo elektronskih računalnikov. Dogaja se, da v svetovnem merilu tudi po štirje znanstveniki raziskujejo isto stvar, ne da bi vedeli drug za drugega ali celo sodelovali. Šele objava odkritij pritegne pozornost nase. V prihodnje se je bati, da (kljub uporabi računalnikov) ne bodo uspele iz množice informacij izstopiti celo nekatere, ki bi k nadaljnjemu obstoju človeštva lahko mnogo pripomogle. Pri prenosu informacij z enega sistema ali elementa na drugega govorimo o komunikaciji. Najelementarnejša komunikacija je ustni prenos znanja od človeka do človeka, z generacije na generacijo. Odkritje tiska je omogočilo prenos pisanih oz. tiskanih informacij. Moderna sredstva komunikacije — telekomunikacije omogočajo, da eno samo osebo lahko istočasno poslušajo milijoni ljudi. Razlikujemo enosmerno in obojesmerno komunikacijo. Z enosmerno komunikacijo se srečujemo ob radijskih in TV Kibernetska revolucija Kibernetika kot znanost Informatika Komunikacija Učenje kot komunikacija Tradicionalni pouk Pedagoška tehnologija Programirano učenje oddajah, ob filmu, predavanjih itd. Tu gre za aktivno posredovanje ter za pasivno sprejemanje informacij. Obojestransko komunikacijo lahko imenujemo tudi povratna komunikacija, ker oba partnerja, ki v njej sodelujeta, dobivata na nek način potrdilo tega, kar sta prej rekla. Brez tega se ne bi mogel razvijati razgovor. V preteklosti je bil to tudi edini način prenašanja izkušenj iz roda v rod. V šolstvu je to še vedno delno ohranjeno, seveda v dosti bolj komplicirani obliki, saj se na enega učitelja oslanja večje število učencev. Za prenos informacije potrebujemo več elementov. Po Shanonu mora imeti komunikacijski krog tele elemente: izvor informacij, oddajnik, kanal, sprejemnik in cilj. Tudi učenje je komunikacija. K izvoru informacij v izobraževalno vzgojnem procesu bi lahko šteli človekove in družbene potrebe. Oddajnik predstavljajo ljudje iz starejše generacije, starši, učitelji in drugi. Za kanal bi lahko šteli družino, šolo in druge izobraževalne institucije ter jezik, pisavo, knjigo. Sprejemnik v izobraževalno vzgojnem procesu so mlajše generacije vseh starostnih obdobij, torej učeči se. Cilj komuniciranja je primerno vedenje, čustvovanje, mišljenje in reagiranje mlajših generacij. V primeri z zahtevami našega časa ima tradicionalni pouk dve pomanjkljivosti: tako metoda predavanja kot mnoge druge preveč pasivirajo učence in je aktiven predvsem učitelj, glede vsebine in metode dela pa se pouk prilagaja poprečnemu učencu in daje premalo možnosti za individualizacijo. Tako se porajajo problemi ekonorrisko pedagoškega značaja. Zmogljivosti nadarjenih učencev so premalo izkoriščene, po drugi strani pa je osip manj sposobnih učencev še vedno zelo velik. V prizadevanjih za učinkovitejšo šolo v zadnjem času vse bolj smelo uvajamo nove oblike in metode ter tehnična sredstva v pouk. Sole se hitro opremljajo s tehničnimi dosežki — od magnetofonov, grafoskopov, diaprojektorjev, preko TV, jezikovnih laboratorijev, učnih strojev, sistemov respon-derjev vse do elektronskih računalnikov. Vrednotenje tehnične komponente pouka se v današnjem času bistveno menja. Didaktika je nekoč govorila o tehničnih sredstvih le v zvezi z nazornostjo pouka, jo je torej zapostavljala, mpdtem ko danes lahko ugotavljamo tudi že drugo skrajnost — tehnokratski pristop k pouku. Nasproti obema ekstremoma se v novejšem času v trezni presoji uveljavlja naziranje, da sta metoda in tehnika neločljivi, da je metoda način uporabe tehničnega sredstva, kar združujemo v naziv pedagoška tehnologija. Med metodo in tehniko obstoji dialektični odnos. Metoda razvija določene tehnike, razvoj tehnike vpliva na bogatenje metod. Bistvo pedagoške tehnologije torej niso tehnična sredstva, temveč vgrajevanje znanstvenih načel za pouk in s tem dviganje njegove učinkovitosti. S področja pedagoške tehnologije se v Sloveniji čedalje bolj uveljavlja programirani pouk ter uporaba sistema responderjev. Programirano učenje predstavlja bistveno spremembo sedanjega načina poučevanja. Učenec ni več potisnjen v vlogo bolj ali manj pasivnega poslušalca, saj mora postavljene probleme zapored reševati, da lahko napreduje v učni snovi, je torej subjekt v učnovzgojnem procesu. Jedro programiranega pouka je program, to je na majhne dele in na posebn način razčlenjena učna snov, ki jo učenec samostojno predeluje po programiranem učbeniku, ki do neke mere nadomešča učitelja. Značilnosti programiranega učenja so naslednje: učna snov je skrbno izbrana in upošteva izsledke sodobne znanosti ~— učni smotri so postavljeni operativno in z zbirko besed ali s simboli opisujejo, kaj bo učenec zmožen narediti, ko določen cilj doseže —- učna snov je razčlenjena na majhne dele, člene, ki se vrstijo v logičnem zaporedju in ob katerih vsak postavlja problem ter vključuje potrebne informacije — učenec samostojno predeluje učno gradivo na osnovi danih informacij ter sproti odgovarja na postavljena vprašanja — na opravljeno nalogo dobi učenec takoj odgovor, povratno informacijo, ali je njegova rešitev pravilna, kar je pomembno za kontrolo in samokontrolo nad osvojeno snovjo, za korekturo napak in motivacijo učenca za nadaljnje delo. Tudi tradicionalni pouk vključuje elemente takega načina učenja. Učitelj v pripravi na učno uro opredeli učnovzgojni smoter, porazdeli učno snov, predvidi obliko in metodo dela, skuša med poukom izzvati aktivnost učencev in vsaj ob koncu ure preveriti, v koliki meri so učenci učno snov osvojili. Vendar je tu v primerjavi s programiranim poukom cilj manj operativno opredeljen, manjša je aktivnost učencev, manjša kontrola nad njihovimi sodelovanjem, manj možnosti za korekturo napačno razumljenega znanja in manj spodbud učencem za reševanje novih nalog. Zato novi načini učenja učinkoviteje razvijajo učenca v razmišljujočega človeka, pripravljenega na nove probleme, s katerimi se bo srečeval pri svojem delu. Sistem responderjev uvrščamo med preproste mehanske učne stroje. Potek učnega procesa v tej zvezi pa ustreza polprogramiraniemu pouku. Vsak učenec ima responder s črkami A B C D E, med katerimi izbira, ko se odloča za odgovor. Responderji so povezani z modulom, ki s svetlobnimi signali seznani učitelja o odgovorih vsakega učenca. Na višjem mestu pritrjena naprava, semafor, projicira črke (simbole) pravilnih odgovorov in daje učencem povratno informacijo o pravilnosti oziroma napakah njihovih odločitev. Principi dela s sistemom responderjev se oslanjajo na programiran pouk. Učni proces poteka od operativno postavljenih smotrov in posredovanja informacij preko učenčeve aktivnosti do povratne informacije, vključno s kontrolo in korekturo napak, torej v smislu obojestranske komunikacije med učiteljem in učencem. Posrednik informacij je še pogosto učitelj, vendar se uveljavljajo tudi filmi, magnetofonski zapisi, TV oddaje, grafo-skopske projekcije in predelava posameznjh odlomkov učne snovi iz učbenikov ali ustrezne literature, ki jo opravijo učenci samostojno. Informacije dobivajo vsi učenci hkrati, torej simultano. V fazi učenčeve aktivnosti dobijo učenci v zvezi s pravkar predelano informacijo nalogo v obliki vprašalnega, nikalnega ali nedokončanega stavka. Le-tej sledi navadno štiri ali pet odgovorov, ki so označeni s simboli A B C D in E in med katerimi vsak učenec izbere s pomočjo responderja tistega, ki po njegovi presoji ustreza postavljeni nalogi. Vprašanja in odgovore dobijo učenci ali napisane na listku ali projicirane na steni. Za kakšne odgovore so se posamezni učenci odločili, je razvidno iz svetlobnega polja na modulu, kar spremlja učitelj z evidenčnim listom. Preko semafora dobijo učenci potrditev pravilnosti svojih odgovorov. Takojšnja povratna informacija jih močno stimulira in motivira za novo delo. V kolikor posamezni učenci napačno odgovorijo, je treba razčistiti pojme in šele nato sledi predelava naslednje informacije. Tako usmerjen učni proces omogoča, da učitelj po vsakem členiu učne snovi dobi informacijo o učenčevem znanju (hkrati tudi o kvaliteti svojega dela), učenec pa o pravilnosti svojih spoznanj, kar je pomembno za njuno nadaljnje ravnanje in napredovanje. Drugo leto uporabe sistema responderjev na naši šoli ima sicer še vedno značaj pionirskega dela, vendar smo v tem času prišli do nekaterih ugotovitev, mnenj, ustaljenejših oblik dela in spoznanj. Največjo vrednost ima delo z responderji pri obravnavi nove učne snovi. Klasično šolsko uro, še tako skrbno pripravljeno in izvedeno, zapušča vedno nekaj učencev, ki snovi niso razumeli, torej z napačnimi predstavami in pojmi. Ti se pojavljajo v neki meri tudi še pri novem načinu dela, a obstaja možnost, da jih sproti, po vsakem členu učne snovi odkrijemo, korigiramo in odpravimo. Sistem responderjev je nadalje zelo učinkovit zd za- Sistem responderjev Delo s sistemom responderjev Dveletne delovne izkušnje Matematika v 2. razredu ključno in pregledno ponovitev širše učne teme, praktičen pa tudi za hitro uvodno ponovitev prejšnje snovi na začetku ali za kontrolo novega znanja na koncu učne ure. Delo z responderji je za učitelja zelo zahtevno, posebno zgradba učne ure same — opredelitev ciljev, razčlenitev učne snovi ter konstrikcija vprašanj in odgovorov zbirnega tipa. Navajamo nekaj poskusov oblikovanja učne ure. V teh primerih so posamezni členi učne snovi, ki jih v pretežni meri posreduje učitelj, le nakazani, izdelani pa so sklopi vprašanj in odgovorov za preverjanje znanja s sistemom responderjev (označeno s simbolom SR). Učitelji so pri teh učnih urah tudi merili uspešnost učencev. Pravilnost odgovorov (označena z oklepajem izza smbola) je izražena v odstotkih, ki so razvidni po vsaki skupini odgovorov pod oznako PO. Učna ura z uporabo sistema responderjev (prvi primer): Predmet: matematika Razred: 2. a Učitelj: Rafaela Sitar Učna snov: obravnava poštevanke števila 4 Datum in kraj: Tržič, 22.12.1970 A. Oznaka učne ure: 1. Smotri) — materialno-izobraževalnj vidik: naučiti učence poštevanko števila 4 in s številom 4; pridobiti spretnosti ravnanja z responderji — formaino-funkcionalni vidik: sposobnost presojanja, zaključevanja — vzgojni vidik: logično mišljenje, organizacija dela, pravilen odnos do strojev 2. Učna sredstva in, pripomočki: — pisalne potrebščine — projekcijsko platno — grafoskop — sistem responderjev — papirnati krožci 3. Učne oblike in metode — frontalna, individualna — razgovor, projiciranje, preverjanje s preprostimi učnimi stroji B. Potek učne ure I. Uvod a) Ustna ponovitev poštevanke števila 10, 5 in 2 v obliki tekmovanja med skupinami b) Grafoskopska projekcija in ustno zastavljeno vprašanje oz. naloga za ponovitev vseh treh obravnavanih poštevank SR 1. Ivica je kupila 8 pivnikov po 10 p. Koliko je plačala? A 60 C 90 B) 80 D 70 PO: 100 %> SR 2. Mamica je prinesla iz trgovine 7 vrečic po 5 dkg prave kave. Koliko dkg krave je prinesla? A) 35 C 30 B 25 D 20 PO: 100 °/o SR 3. Koliko smuči rabi 9 smučarjev? A 16 C) 18 B 14 D 20 PO: 96 %> II. Jedroj a) Uporabna naloga za izhodišče obravnave: Mama je spekla palačinke. Razdelila jih je na tri krožnike. Vsem je dala enako. Risba. Koliko palačink bodo dobili trije otroci? Preštejmo! 4 + 4 + 4 Kolikokrat po 4? 3X4 Koliko palačink je mama spekla? Ustni odgovor. b) Učenci sami ugotavljajo vsebino učne ure c) Ponazoritev palačink s krožci po klopeh in na magnetnii tabli č) Sproti nastajajoča slika na grafoskopski foliji in projekcija Množenje števila 4 0000 4 + 4 ali 1 X 4 — 4 ali 4 X 0000 4 + — 8 ali 2X4 — 8 ali 4 X 0000 4 + — 12 ali 3X4 — 12 ali 4 X 0000 4 + — 16 ali 4X4 — 16 ali 4 X 0000 4 + — 20 ali 5X4 — 20 ali 4 X 0000 4 + — 24 ali 6X4 — 24 ali 4 X 0000 4 + — 28 ali 7X4 — 28 ali 4 X 0000 4 + = 32 ali 8X4 :=: 32 ali 4 X 0000 4 + — 36 ali 9X4 36 ali 4 X 0000 4 = 40 ali 10 X 4 = 40 ali 4 X 36 40 e) Naloge za vmesno ponovitev in preverjanje, če so učenci snov razumeli : SR 4. Janko je narisal 6-krat po 4 smreke. Koliko smrek je narisal? A) 24 C 26 B 20 D 22 SR 5. Barbka je zračunala 8-krat po 4 račune. Koliko računov je zračunala? A 28 C) 32 B 30 D 34 PO: 100 0/o PO: 96 °/a Spoznavanje narave v 5. razredu f) Sistematična ponovitev, branje celotne poštevanke, pripovedovanje večkratnikov. g) Poštevanka na pamet. III. Zaključek a) Naloge za utrditev: SR 6. Jolanda popiše na mesec 4 zvezke. Koliko zvezkov popiše v 4 mesecih? A 40 C 20 B 12 D) 16 PO: 100 °/o SR 7. Šivlja je sešila 9 oblek. Na vsako je prišila po 4 gumbe. Koliko gumbov je porabila? A 38 C) 36 B 40 D 32 PO: 100% SR 8. Povej, kaj ni poštevanka števila 4! A) 8X5 C 6X4 B 3X4 D 4X5 PO: 96°/o b) Preris skice in prepis v zvezke. c) Domača naloga: Učenci dobijo liste z nalogami za utrditev poštevanke števila 4. Učna ura z uporabo sistema responderjev (drugi primer): Predmet: spoznavanje narave Razred : 5. a Učitelj: Anka Sitar Učna snov: ponavljanje o rastlinskih organih Datum in kraj: Tržič, 4. decembra 1970 Smotri \ Vsebina učne ure I za tisk v letopisu so didaktični Učna sredstva in pripomočki j postopki le našteti, ne razčlenjeni Učne oblike in metode j Vprašanja in odgovori izbirnega tipa — projekcija z grafoskopom, — izbira, evidenca odgovorov ter povratna informacija s pomočjo sistema responderjev Navodilo učencem za delo: ustno SR 1. Kateri organ je korenina? A gomolj D korenina B čebulica E grebenica PO: 76 °/o C) koren SR 2. Kateri del rastline srka iz zemlje vodo? A žile D stranska korenina B listi E) rastlinski laski PO: 72% C glavna korenina A prevajalni del B sesalni del C) rastoči d,el D rastni vršiček E koreninska kapica PO: SR 4. Katera korenina A oprijemalna B oporna ni nadomestna? C) vretenasta D sesalna PO: SR 5. Kaj prikazuje skica? A prerez stebla enokaličnice B) prerez stebla dvokaličnice C prerez korenine D prerez žile E prerez lista PO: SR 6. Organske snovi se pretakajo: A po vodovodnih ceveh od korenine do lista B po sitostih ceveh od korenine do lista C po kombiju D po vodovodnih ceveh od lista do korenine E) po sitostih ceveh od lista do korenine PO: SR 7. Kako imenujemo steblo, ki nosi samo cvetove? A deblo D zelnato steblo B bil E enojno steblo PO: C) betev SR 8. Iz vodovodnih cevi nastaja(jo)i A skorja D letnice B) les E stržen C branika PO: 80 0/o 64 %> 80 % 76 % 80 0/o 80 %> SR 9. Narisani list je: SR 10. Narisani listi so razvrščeni: sestavljen dlanast sestavljen pernat deljen dlanast deljen pernat enojen PO: A premenjalno B) nasprotno C navzkrižno D vretenčasto E šopasto PO: SR 11. Narisani listni rob je: A celoroben B napiljen C) nazobčan D narezan PO: SR 12. Kateri del lista ima listne reže? A zgornja povrhnjica D) spodnja povrhnjica B stebričasta plast E sredica C gobasta plast PO: 80 °/o 88 °/o 92 °/o 84 °/o SR 13. Kje poteka fotosinteza? A) v klorofilniih zrncih D v režah B v listih E v povrhnjici C v steblu PO: 64 %> SR 14. Kaj je glavni produkt fotosinteze? A voda C kisik B ogljikov dioksid D) sladkor PO: 76 0/o SR 15. Kdaj rastlina diha? A podnevi B ponoči C) ves dan PO: 88 °/o SR 16. Rastlina uporablja za dihanje: A zrak C ogljikov dioksid B) kisik D vodne hlape PO: 100% SR 17. Izhlapevanje vode iz i -astlin imenujemo: A ozmoza C gutacija B) transpiracija D fotosinteza E respiracija PO: 76 % SR 18. Kaj preprečuje preveliko izhlapevanje vode? A) zaprte reže D veter B odprte reže E veliki listi C suh zrak PO: 87 % Opomba : Po vsakem vprašanju oz. odgovoru je treba sproti razčistiti nejasnosti in napačne pojme, učencem, ki so napravili več napak, pa nuditi dodatno pomoč v ustrezni obliki. Učna ura z uporabo sistema responderjev (tretji prirr>er): Predmet: organska kemija Razred: 8. a Učitelj: Mihaela Grjol Učna snov: beljakovine Kraj in datum: Tržič, 21.4.1971 A) Oznaka učne ure: 1. Smotri: — materialno-izobraževalni vidik: seznanitev z zgradbo in lastnostmi beljakovin ter ustrezni dokazi —- formalno-funkcionalni vidik: sposobnost, opazovanje, povezovanje in sklepanje — vzgojni vidik: sistematičnost in natančnost pri delu, odnos do tehnologije v šoli 2. Vsebina učne ure: — ponovitev o aminokislinah — novo znanje o beljakovinah) nahajališče, zgradbe, lastnost, dokazovanje, razdelitev Kemija v 8. razredu 3. Učna sredstva in pripomočki: — jajčni beljak — reagenti: kalcijev hidroksid, dušikova kislina, bakrov sulfat — aparature: epruvete, stojalo, držalo, gorilnik — tabla, kreda — grafoskop — sistemi responderjev 4. Učne oblike in metode: — frontalna, individualna, skupinska — razlaga, razgovor, demonstracija, eksperiment — projiciranje, preverjanje znanja z responderji B) Potek učne ure Uvodna ponovitev: aminokisline kot osnova beljakovin SR 1. Kaj vsebujejo vsa živa bitja v svojih celicah? A sladkor D) beljakovine B barvila E celulozo C škrob SR 2. Mnogo beljakovin ima: A kruh D sadje B) mleko E zelenjava C pivo SR 3. Beljakovine so zgrajene iz: A alkanov D aldehidov B alkoholov E estrov C) amjnokislin SR 4. Značilnost molekul aminokislin: A — COOH D — CHO B — OH E) — COOH in — NH2 C — NH2 PO: PO: PO: PO: Obravnava nove učne snovi Kemijska odvisnost aminokislin in beljakovin SR 5. Pojav, pri katerem, nastajajo aminokisline iz beljakovin, je: A) hidroliza D kondenzacija B nevtralizacija E redukcija C oksidacija PO: Število beljakovin in vezava aminokislinskih molekul SR 6. Kaj omogoča tolikšno število beljakovin? A visoka molekulska masa beljakovin B kroglasta in nitasta oblika molekul C) različni načini vezave aminokislin PO: Amfoternost beljakovin in njena pomembnost za organizem SR 7. Najpomembnejša lastnost beljakovinskih molekul je: A kislost B) amfoternost C bazičnost Poskus : segrevanje jajčnega beljaka; reagiranje beljaka na 91 V« 100 °/o 100 %> 91 °/o 96 0/f' 91 °/o kislino SR 8. Značilno spreminjanje beljakovin je: A) koagulacija B raztapljanje C razkroj PO: 73,7 °/o Dokazovanje beljakovin: raztopina beljaka + dušikova kislina (ksanto-proteinska reakcija); raztopina beljaka + bakrov sulfat + kalijev hidroksid (biuretska reakcija). Eksperiment izvedejo učenci sami po skupinah. SR 9. Barva pri ksantoproteinski reakciji: A modra D) rumena B rdeča E bela C vijoličasta PO: 100 °/o Ponovitev o lastnostih organskih spojin. Kvalitativno določanje prisotnosti dušika v kovinah. SR 10. Kateri je najpomembnejši element v kovinah? A ogljik D kisik B) dušik E fosfor C vodik PO: 95,7 °/o Obrazložitev razdelitve beljakovin, izvor im,en protein in proteid, pomembni proteini in proteidi. SR 11. Katere snovi niso proteidi? A kazein D encimi B) albumin E virusi C hemoglobin PO: 100°/o C) Tabelska dispozicija 1. Beljakovine so organske spojine, ki jih v naravi nahajamo v vseh živih bitjih 2. Zgrajene so iz aminokislin 3. Veliko število beljakovin omogočajo različni načini vezave aminokislin med seboj 4. Lastnosti beljakovin 5. Dokazovanje ksa n to proteinska reakcija j beljak + | dušikova kislina Učenci o sistemu responderjev biuretska reakcija beljak + bakrov sulfat + kalijev hidroksid 6. Osnovni elementi v beljakovinah: C, H, O, N, S, P 7. Razdelitev beljakovin: — enostavne beljakovine ali proteini (albumini, globulini . , .) — sestavljene beljakovine ali proteidi (kazein, hemoglobin . . .) Opomba : Tabelsko dispozicijo zapisujejo učenci sproti v zvezke. Za domačo nalogo napravi vsak učenec dva eksperimenta z jajčnim beljakom in ju opiše. Če pravimo, da se spreminja vloga učenca, da učenec postaja vse bolj subjekt, še več — participant v učnovzgojnem procesu, potem je razumljivo, da nas zanim,a tudi mnenje učencev o delu s sistemom responderjev. O tem smo jih v osmem razredu povprašali s posebno anketo, ki je obsegala 11 vprašanj (z odgovori »da«, »ne« in »ni bistvene razlike«) ter dodatek, kjer so lahko prosto izrazili svoje vtise in občutja. Enotna in nedeljena so bila naslednja njihova mnenja: -— učna snov, razdeljena na majhnie člene, omogoča, da laže sledimo taki učni uri v primerjavi z navadno šolsko uro — hitreje in laže doumemo cilj, kaj se hočemo naučiti — učna ura z uporabo sistema responderjev nas pritegne, da ves čas sledimo pouku — dobrodošlo nam je, da po vsakem členu učne snovi dobimo vprašanje, na katerega moramo odgovoriti — prav nič nami ni odveč, da smo na tak način kar naprej, in to vsi, vprašani — pri delu z responderji je manj izgubljanja besedi, torej bolje izkoriščen čas — razveseli in vzpodbudi nas povratna informacija, če je bil naš odgovor pravilen — povratna informacija nam je po volji tudi zaradi ugotovitve napak, da jih vsaj lahko popravimo — razčlenjevanje učne snovi v zvezi z uporabo sistema responderjev nas navaja, da tudi navadna berila in sestavke skušamo razčlenjevati na manjše dele in tako besedilo hitreje in bolje dojeti. Nekoliko deljena, a z nepomembno razliko, so bila mnenja učencev le o dveh stvareh: da je učna ura grajena na principu postopnosti in sistematičnosti ter da novi načn dela spreminja vlogo učitelja in učenca pri učenju. V dodatnem zapisu k anketi so učenci še posebej poudarili, da jih delo s sistemom responderjev močno pritegne k sodelovanju, da celo uro sledijo pouku, do hitreje doumejo učno snov in si jo večinoma zapomnijo že pri pouku in da svoje znanje lahko sproti kontrolirajo. Učitelji pa vidijo predvsem naslednje velike prednosti uporabe sodobne. Mnenje učiteljev pedagoške tehnologije; — učna ura je bolje organizirana in bolje izkoriščena, kar pomeni racionalizacijo pouka — velike vrednosti je individualizacija, to je individualno spremljanje učenčevega sodelovanja v izobraževalnem procesu — možnost ugotavljanja in korekture napak odpravljajo ovire za postopno napredovanje učenca v znanju — kontrola lastnega dela nudi učitelju potrditev in spodbudo — učenec se ob novem načinu dela usposablja tudi za samoprogramira-nje nerazčlenjene učne snovi, kar mu odpira pot v samoizobraževanje. V prostoru in času, ki ga živimo, so elektronski računalniki in nov način mišljenja postali dejstvo. Doživljamo velikanske spremembe in pretrese, ki jih moramo obvladovati tudi v šolstvu kot svoj prispevek duhovni revoluciji, ki jo lahko vzporejamo veličini Galileija in Darvvina. A prihodnost človeštva ni odvisna le od kompliciranih sistemov in funkcij, temveč od trezne in moralne presoje ter plemenitosti človekovega duha. Literatura: I. Furlan, Učenje kao komunikacija, Školska knjiga, Zagreb 1967 V. Mužič, Programirana nastava, Školska knjiga, Zagreb 1969 G. Picht, Mut zur Utopie, Piper & Co. Verlag, Munchen 1969 Teorija in praksa, Ljubljana 1970 Gradivo kongresa pedagoških delavcev, Bled 1971 Vzgoja in izobraževanje, Ljubljana 1971. 34 IZ ŠOLSKE KRONIKE 1970-71 Pričetek dodatne pomoči učencem za popravne izpite Seminar za prosvetne delavce občine Tržič Popravni izpiti Uvodna organizacijska konferenca 2. konferenca učiteljskega zbora Seja sveta šole Pričetek pouka Uvedba 5-dnevnega delovnega tedna na šoli Po predhodnem anketiranju staršev in s soglasjem pristojnih republiških forumov je na predlog sveta šole skupščina občine Tržič sprejela sklep, da vse šole v občini s šolskimi letom 1970/71 preidejo na 5-dnevni delovni tednik Pričetek dela v oddelku podaljšanega bivanja Uvedba varstva vozačev Posvet s predstavniki telesnovzgojnih organizacij in društev o uporabi šolskih športnih objektov 3. konferenca učiteljskega zbora Spominska ura ob smrti Franceta Bevka Akcija organizacije RK ob tednu borbe proti tuberkulozi Učenci so si ogledali film Leteča ladja Proslava pionirskega dne Pričetek izvajanja programa razširjene dejavnosti šole in dodatne pomoči učencem Obisk učiteljev iz Pulja Sodelovanje med Puljem in Tržičem ima že več kot 10-letno tradicijo. Sprva se je razvilo na občinski ravnj, poglobilo pa se je zlasti med šolami ter društvom Naša djeca in društvom prijateljev mladine Tržič. V zadnjih letih letujejo tržiški otroci v puljskem mladinskem rekreacijskem centru, so pa tudi precejšnja prizadevanja, da bi v poletnih mesecih prišli na počitnice osnovnošolci iz Pulja v planinske postojanke v tržiški občini. Podobna izmenjava poteka na strokovnem področju med osnovnimi šolami obeh mest. To pot so bili na obisku učitelji osnovne šole Neven Kirac — prisostvovali so pouku in si ogledali proizvodni proces v tovarni Peko Učni nastop iz matematike v 2. razredu z uporabo sistema responderjev Športni dan — jesenski kros in rokometni turnir Sodelovanje pionirjev na I. srečanju internirancev tržiške občine v Gozdu ob spominskem dnevu požiga vasi Začetek dela hospitacijskih oddelkov V okviru akcije zavoda za šolstvo, ki je v prizadevanju za nenehno rast kvalitete pouka uvedel hospitacijske oddelke na nekaterih šolah, delujejo tudi na naši šoli en razredni in več predmetnih Učenci višjih razredov so se udeležili predavanja pisatelja Toneta Svetina v Cankarjevem domu Avtor Ukane je pred polno dvorano prikazal človeško pojmovanje dogodkov NOB, razmišljal o spoštovanju moralnih vrednot takrat in Avgust 20. 24., 25. 26., 27. 28. 31. September 1. 2. 7. 9. 15. 17. 25. 26. 29. Oktober 1. 2., 3. 4. 5. 16. 20. 21. 22. 24. 26. 30. November 1. 10. 14. 16. 17. 23. 27. December 9. 15. 17. 21. 22. 23. 26. 28. 31. Januar 5. danes ter govoril o prizadevanju sodobne družbe za oblikovanje humanega človeka Obisk učiteljskega zbora osnovne šole z Viča Razprava delovne skupnosti o osnutku statuta šole Tekmovanje mladih gasilcev (pismene naloge) Tradicionalno srečanje partizanskih kurirjev na šoli v Lomu Skupina učencev se je udeležila proslave 25-letnice OZN v Idriji Učenci višjih razredov so si ogledali nastop na svetovnem prvenstvu v gimnastiki v Ljubljani Okrasitev grobišč in partizanskih obeležij ter počastitev spomina padlih Komemoracija na tržiškem pokopališču 4. konferenca učiteljskega zbora Testiranje učencev 5. in 8. razredov v okviru poklicnega usmerjanja Pričetek rednega obratovanja zimskega plavalnega bazena 5. konferenca učiteljskega zbora Seja sveta šole Proslava ob dnevu republike Sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo Volitve novega sveta šole 6. konferenca učiteljskega zbora Učni nastop iz biologije v 7. razredu z uporabo sistema responderjev Učni nastop v 4. razredu — pouk plavanja Proslava v okviru 100-letnice Leninovega rojstva v Cankarjevem domu Po dve 3-članski skupini iz vsake šole sta tekrr\ovali v poznavanju Leninovega življenja in dela. Učenci naše šole so v obeh skupinah dosegli prvo mesto. Na proslavi je govoril tudi udeleženec velike oktobrske revolucije — domačin Peter Uzar Pionirski foto 1970 Na republiški razstavi otroške fotografije v Kopru sta dve deli naših učencev prišli v ožji izbor: »Sošolki«, »Zapuščen« Skupina učencev je obiskala vojake na Ljubelju pred dnevom JLA Učni nastop iz kemije v 8. razredu z uporabo sistema responderjev Učni nastop iz matematike v 2. razredu z uporabo sistema responderjev Predvajanje filmov ob dnevu JLA Učenci 7. in 8. razredov so si ogledali nekatere dokumentarne filme o naši armadi Ogled filma Čarovnik iz Oza za učence nižjih razredov Zaključek plesne šole za učence 7. in 8. razredov ter plesni venček Novoletni filmi za učence višjih razredov Uprizoritev igre Dedek Mraz za učence nižjih razredov Praznovanje novoletne jelke Pričetek spremljanja televizijskih oddaj o spolni vzgoji Skupina staršev učencev naše šole je spremljala te oddaje, se o njih večkrat pogovorila za okroglo mizo in se tako aktivno vključila v razreševanje te problematike Učni nastop iz likovnega pouka v 7. razredu — nove tehnike Občni zbor sindikalne organizacije Seja sveta šole Športni dan — plavanje 9. Posvet učiteljskega zbora o delu v oddelkih podaljšanega bivanja 14. Vpis novincev v 1. razred 16. Posvet učiteljskega zbora o delu v enoti posebne šole 20. Posvet učiteljskega zbora o delu na razredni stopnji 22. Polletna ocenjevalna konferenca 27. Februar Udeležba sankaške ekipe na II. republiškem prvenstvu pionirjev v sanka- 7. nju na Jesenicah Pričetek II. polletja 8. Ogled filma Na klancu 11- Koncert mladinskega pevskega zbora iz Podnarta pod vodstvom Janeza 12. Forška v počastitev Prešernovega dne Učni nastop iz matematike v 2. razredu z uporabo sistema responderjev Pričetek tekmovanja v okviru Vesele šole 15. Po medsebojnem dogovoru tržiških šol so se za to tekmovanje pripravljali učenci v 4., 5. in 6. razredih. Naša šola je v sistemu teh tekmovanj dobila gorenjskega prvaka za 5. razrede, ki se je na republiškem prvenstvu uvrstil na 4. mesto (Iztok Tomazin) 8. konferenca učiteljskega zbora 16. Seja sveta šole Obisk učiteljev iz osnovne šole v Štorah 17. Učni nastop iz telesne vzgoje v 7. razredu Filmi iz poklicnega usmerjanja Tekmovanje pionirjev za najlepšo in najizvirnejšo masko 21. Opazovanje sončnega mrka 25. Marec Pričetek dela male šole 1. Preizkus programiranega pouka v 4. razredih 2. Proslava ob dnevu žena na posebni šoli 5. Koncert akademskega komornega zbora iz Kranja v počastitev dneva žena 9. Tekmovanje učencev v izdelavi in spuščanju Gregorjevih hišic po Bistrici 11-Tržič ima bogato čevljarsko tradicijo. Ena izmed številnih navad tega obrtniškega ceha je bila tudi, da so 12. marca nehali delati pri luči. Zato so na predvečer tega dne simbolično spuščali po vodi košare, napolnjene z oblanci in smolo. Te plavajoče bakle so v tem stoletju izgubile prvoten pomen, tradicija pa se je ohranila, ker so jo nadaljevali otroci, ki so izdelovali lične hišice, cerkve in gradove iz lepenke in drugega materiala, vanje pa so postavili goreče sveče. Po drugi vojni je v zadnjih letih to tradicijo ponovno oživilo tržiško turistično društvo. Letos je plavalo pod zgornjim mostom čez Bistrico nad 70 osvetljenih hišic. Izdelovalce je turistično društvo nagradilo z lepimi izleti Razgovor staršev s prof. Demšarjem, avtorjem TV oddaj o spolni vzgoji 9. konferenca učiteljskega zbora Seja sveta šole Nastop artista Parme Lutkovna predstava Rdeče kapice za učence od l.do 3. razreda Šolo je obiskala študijska skupina iz Leverkusna, ki je bila sicer gost mestnega sveta Ljubljane 12. 17. 23. 26. 30. 31. April 6. 10. konferenca učiteljskega zbora 7. Akcija organizacije RK ob dnevu zdravja 8. Pričetek dela malih šol na podružnicah 10. Obisk učiteljev iz Pulja »Dan pomjadi« v okviru pionirskih iger 13. Športni dan — udeležba učencev in pevskega zbora na Titovi štafeti Prevzem v varstvo spomenika pod Ljubeljem in nekaterih ostalih spominskih obeležij iz NOB Tržiški občinski odbor zveze združenj borcev NOB je v dogovoru s šolami sklenil, da izroči v varstvo spominska obeležja in spomenike naše revolucije učencem osnovnih šol. Na ta način bo mladi rod še bolj navezan na tradicijo narodnoosvobodilne vojne, do pomnikov tega obdobja pa bo dobil tudi drugačen odnos, bolj oseben, bolj prizadet. V tem pa je tudi velik vzgojni pomen 15. Pričetek seminarja iz spolne vzgoje za učence 8. razredov Razgovor staršev s prof. Valentinčičem, avtorjem TV oddaj o spolni vzgoji 20. 11. konferenca učiteljskega zbora 22. Obisk učiteljev posebne šole iz Velenja Učni nastop v 2. razredu iz spoznavanja narave in družbe z uporabo sistema responderjev 23. Rokometni turnir Učni nastop iz telesne vzgoje v 8. razredu 24. Pričetek pionirskih in mladinskih akcij v mesecu čistoče Med 15. aprilom in 15. majem je v tržiški občini potekal mesec čistoče. Vanj so se vključil vsi, ki so se čutili zadolženi za urejenost mesta in njegove okolice, zato je v tem programu sodelovala tudi naša šola. Na pobudo občinske komisije so učenci pisali o tem, kaj naj bi napravili, da bi bilo mesto čim lepše, da bi odpravili legla smradu, strupenih plinov in drugih odpadkov, in kako naj bi skrbeli za nedotaknjenost narave. Turistično društvo Tržič je nagradilo 30 najboljših nalog z brezplačnim dopoldanskim izletom po Gorenjski. Še bolj pomembno pa se nam zdi, da so se učenci v celoti vključili v akcijo samo, očistili so šolo in celoten hrib, na katerem šola stoji Slovesen sprejem kurirčkove pošte v Podljubelju in na Zalem rovtu Obisk župana pobratenega mesta Sainte Marie aux Mineš g. Paula Bau-rr>anna v spremstvu predsednika skupščine občine Tržič Marjana Bizjaka na šoli 29. Sodelovanje učencev na občinski proslavi ob 30-letnici ustanovitve OF 30. Šolska proslava 30-letnice vstaje in podelitev Prešernovih bralnih značk Tudi pri proslavah iščemo vedno nove oblike. Ob tej svečanosti smo se odločili za uprizoritev prve partizanske igre — Klopčičeve »Matere«. Šola se vsaj v zadnjih desetih letih ni ukvarjala s postavitvami dramskih de! na oder, glede na dober odziv, zlasti pri mlajših učencih, pa bodo morda v prihodnosti zaživele tudi take oblike kulturnega dela. V letu, ko dobiva kultura ustrezno mesto v slovenskem prostoru, se nam je zdelo pomembno, da eno najpomembnejših kulturnih akcij šole zaključimo ob slovenskem nacionalnem prazniku: 8. podelitev bralnih značk na šoli je bila kar najbolj svečana. Na proslavi pa je nastopil tudi šolski pevski zbor s koncertnim programom pod vodstvom Andreja Puharja Pričetek tečaja prve pom,oči v okviru organizacije RK za učence 7, razredov 5. Maj Seja sveta šole 12. Učni nastop iz telesnje vzgoje v 7. razredu — rokomet 21. izlet nagrajenih učencev za prizadevanja v mesecu čistoče 22. Sodelovanje mladih likovnikov na gorenjski razstavi v Kranju 23. Praznovanje dneva mladosti 25. Zaključek dela v mali šoli 27. Sprejem učencev 1. razreda v organizacijo RK 28. Junij 12. konferenca učiteljskega zbora 1, Testiranje učencev pred vstopom v 1. razred 4. Sodelovanje mladih likovnikov v Groharjevi koloniji v Škofji Loki 5. Medobčinsko tekmovanje iz prometne vzgoje Sprejem učencev 7. razredov v organizacijo ZMS 7. Obisk ravnateljev gorenjskih osnovnih šol 8. Sodelovanje šolskega pevskega zbora na glasbeni akademiji v Tržiču 9. Učni nastop iz matematike v 2. razredu — diferenciacija in individualiza- 10. cija pouka Zaključna ekskurzija za učence 8. razredov v Pulj 10.—12. Ocenjevalna konferenca za 8. razreda 14. Seja sveta šole 15. Udeležba učencev 6. razredov na zboru pionirjev v Trnovskem gozdu 19. Zaključna ocenjevalna konferenca 23. Razstava likovniih del učencev v paviljonu NOB v Tržiču 24. Zaključna ekskurzija za učence 7. razredov (Plitvička jezera) 25., 26. Športni dan 26. Sprejem najboljših učencev pri predsedniku obč. skupščine Tržič 28. Zaključna ekskurzija za učence ostalih razredov Sejem učbenikov 29. Vpis učencev za novo šolsko leto Zaključna konferenca učiteljskega zbora Razstava likovnih del učencev tržiških osnovnih šol v Borovljah 30. Zaključek šolskega leta — razdelitev spričeval in letopisa. Knjižnica Vloga knjižnice na šoli dobiva vse večji pomen. Enakovredno se je vrasla v učnp vzgojni proces. Razlogov za to je več, na tem mestu naj omenimo predvsem to, da na šoli deluje poklicni knjižničar (sicer ne s celotno zaposlitvijo) in da je tekmovanje za bralno značko močno pospešilo branje knjig. V primerjavi s prejšnjimi leti (primerjaj letni poročili 1968/69 in 1969/70) je močno porastlo število obiskovalcev knjižnice in izposojenih knjig. Zaradi podražitve tiska pa je bila nabava manjša kot v prejšnjih letih. V ilustracijo navajamo podatke in jih primerjamo z lanskimi: — število učencev vpisanih v knjižnico 1969/70 403 1970/71 480 — knjižnico so obiskali 1969/70 5249-krat 1970/71 9775-krat torej v prejšnjem šolskem letu 13 obiskov na bralca, v tem šolskem letu 19 obiskov poprečno na bralca — izposodili so si 1969/70 6062 knjig (15 na bralca) 1970/71 12.344 knjig (25 do 26 na bralca) — v šolarski knjižnici je 2760 zvezkov (149 novih) — v strokovni knjižnici je 2870 zvezkov (86 novih). Ekskurzije Ustaljen načrt ekskurzij, katerih namen je med drugim tudi doživljajska obogatitev snovi, smo letos nekoliko spremenili. Eden izmed razlogov je bil uvedba 5-dnevnega tednika, ki zahteva dosledno številčno in kakovostno izvršitev vseh učnih ur po predmetniku, delno pa tudi občutna podražitev prevozov spomladi, ko je glavni čas ekskurzij. Ekskurzije smo usmerili v tele kraje: 1. razred Bled — Krma 2. razred Kočevski Rog — Baza 20 — Dol. Toplice — Novo mesto — Muljava 3. razred Kropa — Radovljica — Bled — Begunje 4. razred Bohinj (vse vzporednice) Vršič — Trenta (4. a) Močilnik — Bistra — Postojnska jama — Predjamski grad (4. b in c) podružnična šola Dolina Kofce podružnična šola Lom Postojna podružnična šola Podljubelj Logarska dolina posebna šola Ljubljana, Kofce 5. razred Vrhnika — Planinska jama — Cerknica — Bloke —• Velike Lašče Vršič — Trenta — Tolminsko 6. razred Vršič — Kobarid — Idrija — Trnovski gozd 7. razred Ljubljana (obisk operne predstave Seviljski brivec) Plitvice — Crikvenica 8. razred Ljubljana (obisk operne predstave Seviljski brivec) Pulj. Zgodovinski krožek: V jesenskih mesecih so se člani zgodovinskega krožka posvetili študiju Leninovega življenja in dela. Sodelovalo je 30 učencev, ki so v sedmjh šolskih urah proučili Leninov življenjepis, si ogledali diafim v barvah ter obiskali razstavo v paviljonu NOB. Med njimi je 11 učencev še nadalje utrjevalo to snov. Ti so se udeležili mladinskega tekmovanja o poznavanju Leninovega življenja in dela ob zaključku praznovanja 100-letnice rojstva Vladimirja Iliča-Lenina. Obe ekipi naše šole sta si delili prvo mesto s sosednjo Bračičevo šolo. V mesecih od začetka leta 1971 do aprila je 28 učencev sodelovalo v akciji »Naš kraj med NOB«. Učenci so zbirali gradivo pri živečih aktivi- stih, šolo po sta obiskala in pripovedovala o medvojnem delovanju tov. Mici Mally in Štefko Urbanc, ki je prinesel tudi arhivski material tehnike kokr-škega odreda. S tovarišem Ivanom Štucinom so učenci obiskali ljubeljsko taborišče. Na razpisano temo so napisali spise in zapise. Na zvezo združenj borcev smo poslali tri majboljše spise s slikovno dokumentacijo: »Skrivnost za kamnitimi piramidami Dolžanove soteske«, »Beg čez Ljubelj«, »Ljubeljsko taborišče«. Razstave Učenci zgodovinskega krožka so zbirali material in pomagali pri urejanju velike in malih vitrin v avli ob vsebinskem mentorstvu Marije Petkove in likovni opremi prof. Vinka Ribnikarja: Velika vitrina — Dan pionirjev — Solidarnost mladine v borbi za mir — Ob dnevu OZN — Sončne ure iz 15. in 16. stoletja v Italiji — Človek proti naravi —- Dan JLA — Rojaki, ki so orali kulturno ledino v Tržiču (Holzapfel, Deu, Hicinger) — Slike v Strossmayerjevi galeriji v Zagrebu — Forma viva v Kostanjevici — Pariška komuna .— ob 100-letnici — Prav po prstih je prišla pomlad —- Ob 30-letnici OF (v nacionalnem in lokalnem merilu) Male vitrine — In memoriam: France Bevk Gamal Abdel Naser Charles de Gaulle — Ob 200-letnici rojstva: Ludvig van Beethoven — Program pionirskih iger »Tisoč radosti« — Ob 50-letnici koroškega plebiscita — Varstvo narave — Sončni mrk — Sončni vlak __ Natečaji za poklice — Vseved (vse letošnje številke) — Vabila za: akcije razstave koncerte ostale prireditve — v občinskem, regionalnem in republiškem merilu — Opozorila : RK Varstvo v prometu. 42 DELAVCI NA ŠOLI Centralna šola Ime in priimek Naziv Poučuje Mentorstvo predm.. razr. Marija Faganeli ravnatelj ne 5. c šolska skupnost Viktor Bizjak suplent ma 6. b poverjeništvo TIM 7. a 8. b fi 7. a, b tp 7. a, b, c Bogomila Dobrin učiteljica 4. c mladinski tisk Janez Godnov profesor sd 5. a, b, c mladinska organizacija ze 6. a, b 7. a, b, c 8. a, b Mihaela Grjol predm. učit. go 7. a, b, c planinsko društvo ke B. a, t) 7. a, b, c poverjeništvo (Male 8. a, b novine) sh 6. a, b Ana Hafner učiteljica podaljšano bivanje organizacija RK učencev otroški pevski zbor Henrik Jereb profesor an 5. a prometna vzgoja 6. a 7. a, b folklorni krožek ma 8. a, b 5. a počitniška zveza Milena Kikel učiteljica 3. b pionirska organizacija Francka Krabonja učiteljica 2. b cicibanova bralna značka poverjeništvo (Moj mali svet) Marija Petek učiteljica zg 6. a, b 7. a, b, c poklicno usmerjanje 8. a, b razstave tsm 7. a, b, c 8. a, b EL Jeika Primožič suplentka sl 5. c proslave 6. b ma 5. b, c sh 7. a, b, c Vera Primožič učiteljica 4. a filmska vzgoja planinsko društvo Andrej Puhar predm. učit. gl 3. a, b 4. a, b, c 5. a, b, c 6. a, b 7. a, b, c 8. a, b mladinski pevski zbor proslave Marija Pungaršek učiteljica 3. a Vinko Ribnikar Edo Roblek Anka Sitar Ivan Sitar Rafaela Sitar Marina Slatnar Vida Štabuc Dane Vidovič Silvestra Zaplotnik Silvo Žnideršič 'Zida Žnideršič Podružnične šole DOLINA Rozalija Primožič LOM Danijela Gorjanc Ivo Gorjanc PODLJUBELJ Emilija Ahačič profesor li tP profesor sl predm. učit. bi sn predm. učit tv moški predm. učit. razr. pouk predm. učit. sl ne učiteljica predm. učit. tv ženske učiteljica predm. učit. ma fi učiteljica učiteljica in vodja šole učiteljica učitelj in vodja šole učiteljica in vodja šole 5. a, b, c 6. a, b 7. a, b, c 8. a, b 5. a, b, c 6. a, b 5. a, b 7. a, c 8. b 6. a, b 7. a, b, c 8. a, b 5. a, b, c 5. a, b, c 6. a, b 7. a, b, c 8. a, b 2. a 6. a 7. b 8. a 5. b 6. b 7. c podaljšano bivanje učencev 5. a, b, c 6. a, b 7. a, b, c 8. a, b 4. b 6. a 7. b, c 8. a 7. c 8. a, b 1. a 1. razr. 3. razr. 1. razr. 2. razr. 3. razr. 4. razr. 1. razr. 2. razr. kiparski krožek razstave mladinski tisk sistem responderjev organizacija RK cicibanova bralna značka prireditve in družbeno delo na vasi cicibanova bralna značka prireditve in družbeno delo na vasi cicibanova bralna značka prireditve in družbeno delo na vasi Prešernova bralna značka prireditve in družbeno delo na vasi Prešernova bralna značka proslave poverjeništvo (Proteus) organizacija pomoči kuhinji šolsko športno društvo pionirska organizacija cicibanova bralna značka Prešernova bralna značka proslave šolsko športno društvo Anica Gabor učiteljica 3. razr. cicibanova bralna značka prireditve in družbeno delo na vasi Prešernova bralna značka POSEBNA ŠOLA Mira Hiršel učiteljica 1. razr. razne prireditve 2. razr. knjižnica organizacija RK Ivanka Ojsteršek predm. učit. 3. razr. razne prireditve 4. razr. pionirska organizacija ŠMK Posebne službe Zvonka Pretnar Slava Stritih Administracija Marija Škrjanec Vera Zupan Tehnične službe Anka Bitenc Franc Bitenc Alojzija Gaber Anica Halužan Jožefa Kovačič Francka Mali Valentina Novak Anica Šega socialna delavka: 1/3 zaposlitve na šoli knjižničarka: 1/3 zaposlitve na šoli administratorka računovodkinja kuharica hišnik snažilka kuharica snažilka snažilka kuharica snažilka Honorarna sodelavca Stane Perko predm. učit. tp 8. a, b na centralni šoli Helena Hribar učiteljica varstvo vozačev na posebni šoli Na šoli so zaposleni še: — Vinko Perko, vrtnar in kurjač — Marija Roblek, snažilka v Dolini — Bernarda Meglič, snažilka v Lomu — Marija Srečnik, snažilka v Podljubelju vsi z nepolnim delovnim časom. V letošnjem šolskem letu so opravili strokovne izpite: — Milena Kikel za učiteljico — Anka Sitar za predmetno učiteljico — Janko Godnov in Henrik Jereb za profesorja. V šolskem letu 1970/71 so izredno študirale na pedagoški akademiji v Ljubljani: — Milena Kikel razredni pouk — Vera Primožič slovenski jezik in knjižničarstvo — Mihaela Grjol kemijo. Na stopnji razrednega pouka pa je absolvirala tudi Ana Hafner. 46 UČNI USPEH PO KONČANIH POPRAVNIH IZPITIH 1969-70 Razred Število Izdelali ob koncu šol. leta 1969/70 Popravni izpiti Učni uspeh po izpitih učencev popravni izpit popravni izpit opravili izdelali O/o 5. a 33 28 4 3 31 93,9 5. b 34 28 4 2 30 88,2 V. 67 56 8 5 61 91,0 6. a 28 25 3 2 27 96,4 6. b 29 27 2 2 29 100 6. c 27 22 3 3 25 92,6 VI. 84 74 8 7 81 96,4 7. a 34 26 7 4 30 88,2 7. b 34 27 6 2 29 85,3 VII. 68 53 13 6 59 86,8 8. a 24 22 2 — 22 91,7 8. b 24 22 2 1 23 95,8 Vlil. 48 44 4 1 45 93,8 V,—Vlil. 267 227 33 19 246 92,1 1,—Vlil. 498 444 33 19 463 93,0 Osnovna šola heroja 577 519 33 19 538 93,2 Grajzerja PREGLED UČNIH USPEHOV PO RAZREDIH CENTRALNA ŠOLA Razred Število učencev odi. p.d. db Izdelali Popravni izpit iz predm. 1 2 sk. % Ponavljajo sk. °/o Neocenjeni sk. % m. Ž' sk. zd. čl.39 sk. % 1. a 12 20 32 7 11 9 2 — 29 90,7 — — — — 2 6,2 1 3,1 1. b 12 17 29 9 10 6 2 — 27 93,1 — — — — 2 6,9 — — I. 24 37 61 16 21 15 4 — 56 91,8 — — — — 4 6,6 1 1,6 2.a 11 13 24 9 9 2 1 2 23 95,8 — — — — 1 4,2 2. b 15 13 28 10 7 7 1 1 26 92,9 — — — — 2 7,1 — — II. 26 26 52 19 16 9 2 3 49 94,2 — — — — 3 5,8 — — 3. a 13 11 24 5 10 7 1 1 24 100 3. b 12 12 24 6 5 12 — — 23 95,8 — — — — 1 4,2 — — III. 25 23 48 11 15 19 1 1 47 97,9 — — — — 1 2,1 — — 4. a 16 17 33 5 10 12 2 1 30 90,9 — — — — 3 9.1 4. b 15 12 27 8 3 12 2 — 25 92,6 — — — — 2 7,4 — — 4. c 15 12 27 4 8 10 1 2 25 92,6 — — — — 2 7,4 — — IV. 46 41 87 17 21 34 5 3 80 91,9 — — — — 7 8,1 — — 5. a 9 16 25 5 10 7 2 — 24 96,0 1 — 1 4,0 — — 5. b 13 17 30 1 7 12 6 — 26 86,7 2 2 4 13,3 — — — — 5. c 14 16 30 3 6 10 7 — 26 86,7 2 1 3 10,0 1 3,3 _ _ V. 36 49 85 9 23 29 15 — 76 89,4 5 3 8 9,4 1 1,2 — — 6. a 12 21 33 4 6 13 2 — 25 75,8 2 3 5 15,2 3 9,0 6. b 21 8 29 — 6 10 9 — 25 86,2 2 2 4 13,8 — — — — VI. 33 29 62 4 12 23 11 — 50 80,6 4 5 9 14,5 3 4,9 — — 7. a 9 19 28 4 6 12 4 — 26 92,9 2 — 2 7,1 — — 7. b 11 18 29 4 8 11 2 — 25 86,3 3 — 3 10,3 1 3,4 — — 7. c 13 10 23 — 4 7 5 — 16 69,6 5 2 7 30,4 — — — — VII. 33 47 80 8 18 30 11 — 67 83,8 10 2 12 15,0 1 1,2 — — 8. a 11 14 25 3 9 9 3 — 24 96,0 — 1 1 4,0 — — 8. b 12 13 25 4 6 10 2 — 22 88,0 2 1 3 12,0 — — — — Vlil. 23 27 50 7 15 19 5 — 46 92,0 2 2 4 8,0 — — — — I.—Vlil. 246 279 525 91 141 178 54 7 4 71 89,7 21 12 33 6,3 20 3.8 1 0,2 PODRUŽNIČNE ŠOLE Razred Število učencev Izdelali Popravni izpit iz predm. Ponavljajo Neocenjeni m. ž. sk. odi. p.d. db. zd. čl.39 sk. % 1 2 sk. % sk. % sk. % dolina 1. 3 2 1 3 5 1 5 1 4 1 1 — 5 100 100 100 — — — — — — — - 3. 2 2 1 1 — 5 — — — — — — sk. 5 6 11 3 5 2 1 — 11 100 — — — — — — — — lom 1. 5 — 5 2 2 1 — — 5 100 — — — — — — — — 2. 3 2 5 1 — 4 — — 5 100 — — — — — — — — 3. 3 3 6 1 1 3 — 1 6 100 — — — — — — — — 4. 4 4 8 1 2 4 — 1 8 100 — — — — — — — — sk. 15 9 24 5 5 12 — 2 24 100 — — — — — PODLJUBELJ 1. 5 5 10 2 5 2 1 — 10 100 — — — — — — — — 2. 5 7 12 — 5 6 — — 11 91,7 — — — — 1 8,3 — — 3. 5 7 12 — 7 5 — — 12 100 — — — — — — — — sk. 15 19 34 2 17 13 1 — 33 97,1 — — — — 1 2,9 — — SKUPAJ podružnice 35 34 69 10 27 27 2 2 68 98,6 — — — — 1 1,4 — — osn. š. h. GRAJZERJA281 313 594 101 168 205 56 9 539 90,7 21 12 33 5,6 21 3,5 1 0,2 posebna šola 1. 3 — 3 — 1 1 — — 2 66,6 — — — — 1 33,4 — — 2. 6 3 9 1 3 4 — — 8 88,8 — — — — 1 11.2 — — 3. 2 4 6 1 2 3 — — 6 100 — — — — — — — — 4. 4 3 7 1 1 5 — — 7 100 — — — — — — — — sk. 15 10 25 3 7 13 — — 23 92,0 — — — — 2 8,0 — — 50 UČNI USPEH UČENCEV OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 1970-71 CENTRALNA ŠOLA 1. a razred Razrednik: Vida Žnideršič, učiteljica Sabina Jaklič Roman Mlinar Jelena Varagič Barbara Lazukič Mojca Repič Vida Meglič Nives Smoljanovič Odličen Gordana Bajič Marija Keršič Ksenija Ribič Miha Žitnik Uroš Dobrin Mojca Moškon Andrej Štrukelj Valerija Žunko Suzana Januš Polonca Peharc Alenka Tadel Prav dober Robert Bajd Igor Gros Bojan Telepeček Irena Černilec Mirjam Kralj Polonca Vogelnik Irma Demšar Marko Resman Boris Zavrl Dober Pavel Malkič Sonja Markič Zadosten Darko Primožič Andrej Vogrin Ponavlja Mirjana Grgič Neocenjen 1. b razred Razrednik: Angela Selišnik, učiteljica Mojca Bajželj Natalija Gačnik Matjaž Švab Tadej Derlink Renata Godnov Helena Vidic Matjaž Dolinar Matjaž Hrgovič Ksenija Zaplotnik Odličen Marjetka Anderle Gorana Ivanovič Alijana Šimac Borut Vrhovnik Mojca Celec Marinka Mandelj Kristina Škantar Vojko Golmajer Vanja Roblek Roman Teran Prav dober Vida Brišar Robert Meglič Mojca Dolinar Stojan Toporiš Romana Frantar Božo Triller Dober Vesna Čoragič Gordan Kremenovič Zadosten Mirko Lučki Lojzka Žos Ponavlja 2. a razred Razrednik? Rafaela Sitar, predmetna učiteljica za razredni pouk Barbka Janc Mitja Perko Marko Ribnikar Janez Kogoj Oliver Ogris Barbka Štangl Aleš Meglič Andrej Peternel Breda Ulčnik Odličen Samo Bečan Ana Kuhelj Ivica Ribnikar Cveto Kozjek Hermina Mekuč Rajko Sajovec Matjaž Kuhar Jolanda Potrbin Janja Žnidaršič Prav dober Metka Mrak Irena Smukovič Dober Zadosten Napreduje po členu Ponavlja Odličen Prav dober Dober Zadosten Napreduje po členu Ponavlja Odličen Prav dober Dober Zadosten Napreduje po členu Odličen Prav dober Dober Ponavlja Andreja Vrviščar Janez Hladnik Fanika Kuhelj Breda Perko 2. b razred Razrednik: Francka Krabonja, učiteljica Anka Bečan Jolanda Ovsenek Roman Tadel Vesna Zaletel Lojze Dovžan Erna Pančur Jakob Švab Zdenka Čabraja Franc Jezernik Nuša Štefe Ivice Marič Brigita Jelen Roman Meglič Mojca Gorišek Janez Šavs Mirjam Tepina Marija Košir Goran Peharc Robert Čižman Zlatko Kamič Darko Oman 3. a razred Razrednik: Milena Pungaršek, učiteljica Dušan Bobič Robert Rozman Ajka Bešlagič Evgenijj Meglič Milena Ožvald Vlasta Zavrl Branko Dolinar Vesna Mahne Ksenija Zivkovič Darko Torkar Metka Barber Maja Lukane Valerijja Štabuc Tomaž Knific Janez Mohorko Romana Pravst Martina Grgič Franci Pravst 3. b razred Razrednik: Milena Kikel, učiteljica Irma Bohinc Marjeta Rotar Silvo Meglič Sabina Zagoršek Zlata Aupič Darja Ježek Aleksander Lauseger Dragica Primožič Damijan Malkič Anton Filipič Irma Sajovec Stanislav Srpčič Dragica Zrim Majda Benedik Anton Kajbič Mojca Mrak Jože Vester Irena Hladnik Izidora Šinkovec Boris Tomazin Peter Maje Matevž Perko Marija Godnov Bojan Mežnar Mitja Pernuš Dragan Maturič Samo Ovsenek Miha Šega Igor Kosmač Vesna Šehovič Stanko Meglič Marko Zavelcina Bojan Vrhovnik Sabina Horvat Zlato Kern Mitja Papov Sonja Zupan 4. a razred Razrednik: Vera Primožič, učiteljica Aliče Bubaš Vojteh Močnik Peter Jež Janez Oblak Tadeja Mali Odličen Jeni Ahačič Mirko Cerkovnik Zorka Kerec Helenca Polajnar Marko Bahun Slavko Dovžan Dragica Meglič Franci Brišar Vilma Kavčič Igor Rupar Prav dober Robert Benedik Irena Klofutar Drago Kos Pavel Rupar Anka Dovžan Sonja Klofutar Bojan Meglič Janko Zrim Majda Hladnik Danči Kokalj Vida Miklavčič Marjan Zupančič Dober Zalka Anko Ida Smukovič Zadosten Vlado Zarabec Napreduje po členu Justina Ahačič Mojca Borštnar Rezka Meglič Ponavlja 4. b razred Razrednik: Silva Zaplotnik, učiteljica Tatjana Dobrin Rajko Kerin Borut Oman Alenka Dolinar Breda Mežek Iztok Sitar Draga Gaberc Metka Novak Odličen Alenka Dolenc Lidija Gašperlin Marko Mokorel Prav dober Belkisa Brnjak Draga Fartek Bojan Keršič Danica Vodnik Dušan Debevc Franc Florjanič Goran Meglič Franc Zaplotnik Marija Dovžan Vladimir Gros Drago Stefe Dober Vojko Harej Jože Ravber Zadosten Irena Lučki Darko Smukovič Ponavlja 4. c razred Razrednik: Bogomila Dobrin, učiteljica - Valentin Klinar Boštjan Zadražnik Franci Pungaršek Nataša Šavs Odličen Stojan Drobnič Tanja Ovsenek Jelka Tišler Ida Keršič Bojana Pančur Vida Žmitek Vanjo Lombar Darja Stegnar Prav dober Justina Gros Mirko Meglič Viktor Švab Andrej Žvab Danica Lampret Boštjan Patarič Anton Žepič Jožef Loc Nada Ravnik Rok Živkovič Dober Janko Vogelnik Zadosten Branko Kuhar Nataša Velikavrh Napreduje po členu Jolanda Burovič Srečko Lapanja Ponavlja 5. a razred Razrednik: Edo Roblek, profesor slovenskega in ruskega jezika Jasna Borič Marina Ribnikar Iztok Tomazin Odličen Ida Valjavec Lucija Vrabič Dober Zadosten Popravni izpit Odličen Prav dober Dober Zadosten Popravni izpit Odličen Prav dober Dober Zadosten Popravni izpit Ponavlja Odličen Prav dober Helena Ahačič Franc Janc Dušanka Primožič Andraž Žitnik Anton Beganovič Marjeta Malkič Iztok Vester Biserka Burovič Franc Hafner (an) Jolanda Dobrlet Jože Kuhelj Marija Radon Zdenka Gladek Marija Soklič Jože Rupar Mirjana Horvat Silva Polajnar Irena Tišler Milan Magdič Janja Valjavec 5. b razred Razrednik: Anka Sitar, predmetna učiteljica biologije in kemije Marjan Švab Tatjana Doliniar Mojca Lauseger Barbara Ziblar Danilo Golmajer Darja Kavčič Zlatka Meglič Zvone Purgar Jože Dolenc Jože Sluga Vinko Dobrin (ma) Jelka Perko (ma, n 5. c razred Razrednik: Jelka Primožič, suplentka Ema Jekovec Rudolf Stelzer Marko Šinkovec Milena Bertalanič Janez Kokalj Miroslav Črnjvec Jože Kokalj Marjeta Klemenc Marija Primožič Sonja Blažič Jožefa Jensterle Bernard Kralj Majda Rozman Nataša Cotič Drago Kavčič Ivanka Kralj Breda Jekovec Marija Kavčič Viljem Pangeršič Cecilija Markun Tončka Meglič Franc Zupan Danica Meglič Branko Mežnar Darko Meglič Izidor Primožič Jože Loborec (sn) Marija Mali (sl, ma) Igor Triller (ma) Vera Intihar 6. a razred Razrednik: Marija Petek, učiteljica Marjeta Dobrin Breda Zavrl Marjeta Kikel Emilija Tomazin Lidija Ajdnik Venčeslav Polajnar Lučka Brezar Damjana Polajner Silvo Janc Marjan Salberger Lidija Dovžan Bojan Janc Marija Mali Martina Pogačar Jelka Hrovat Blanka Logar Irma Plajbes Sonja Vogelnik Mičo Dragičevič Robert Špiler Stanka Janc (ma) Suzana Jezernik Franc Maje Zdenko Primožič Tonček Žos Stefan Kodorovič Nevenka Vrbovšek Erika Kalan (ma, sd) Marija Ahačič Marjan Klemenčič Jože Mikulič Stanislav Janaček Slavka Torkar Mirko Anko Simona Kuburič Zdenko Perko Drago Toporiš Danica Bizjak Janez Meglič Mojca Podlipnik Mojca Toporiš Dober Marija Perko Irena Zrim Zadosten Metka Anko (ma, ze) Vanja GJadoš (ma) Zora Duh (ma) Zvonka Rupar (ma, ze) Marjeta Gladoš an, ze Popravni izpit Igor Gaberc Majda Meglič Marcela Perko Ponavlja 6. b razred Razrednik: Dane Vidovič, predmetni učitelj telesne vzgoje Marija Fartek Dušan Markič Iztok Gortnar Edvard Povalej Bojan Logar Leon Tomazin Prav dober Polona Bahun Brane Kihler Dušan Mikič Ramoma Vidic Zvone Frantar Darko Kozjak Žarko Štrukelj Stanislav Kavar Marija Meglič Jožefa Torkar Dober Janez Bizjak Vladimir Koder Milan Rozman Vincenc Dovžan Anton Markun Danila Sparavec Mladen Hafner Janez Rozman Sonja Ster Zadosten Zlato Horvat (bi) Hazim Šehovič (sl, bi) Sonja Jezeršek (sl) Viljem Medvešek sl, ne Popravni izpit 7. a razred Razrednik: Jakno Godnov, profesor geografije in zgodovine Metka Kavčič Vanja Tušek Darja Pernuš Darko Šinkovec Odličen Mojca Černelč Vera Miklavčič Stanislava Toporiš Cvetka Kovačič Irma Mokorel Sonja Mikič Alojz Pungaršek Prav deber Štefka Ahačič Jože Kalan Anica Ožvald Alojz Špik Janja Golob Teodor Kališnik Irena Srpčič Irena Zagoršek Stanka Hrovat Marjeta Nemec Darko Šparovec Dober Marija Biščanič Jože Nemec Vilma Kolenc Jože Marn Zadosten Srečo Bitežnik (ma) Nada Žmitek (ma) Popravni izpit 7. b razred Razrednik: Mihaela Grjol, predmetna učiteljica gospodinjstva Zorka Blažič Mojca Selišnik Tatjana Mali Milan Meglič Odličen Breda Kunej Aleš Roblek Marjan Tribušon Jekica Lauseger Jelka Rotar Božena Zmijanjac Darka Novak Nataša Stefe Prav dober Zadosten Popravni izpit Ponavlja Prav dober Dober Zadosten Popravni izpit Odličen Prav dober Dober Zadosten Popravni izpit Odličen Prav dober Dober Zadosten Popravni izpit Jožefa Bokan Marija Meglič Branko Povalej Mojca Truden Marija Markun Ivo Bertalanič (ma) Vladimir Čahak Alojzija Ježek Branko Murgič Marija Slapar Irena Žakelj Branko Ravnik Drago Kristan (ma) Darinka Kralj Marko Pleteršek Danica Šavs Vinko Žnidaršič (ma) 7. c razred Razrednik: Silvo Žnideršič, predmetni učitelj fizike in matematike Srnjlja Bijzak Katarina Tišler Dragi Korpič Ivanka Pokljukar Jadranka Dolenc Zoran Frelih Janez Godnov Albin Novšak Igor Zaplotnik Ignac Švab Zdravko Štamcar Milojka Baloh Iztok Vrbovšek Bojan Elimir Ropoša Zrim Vinko Svegelj Branko Ahačič (fi) Janez Dovžan (ne) Marina Kogoj (fi, ma) Darko Kuhar (fi) Andrejka Zadražnik (ma, Sonja bi) Peharc (ma) Marija Tišler (ma) 8. a razred Razrednik: Marina Slatnar, predmetna učiteljica slovenskega in nemškega jezika Ida Meglič Franci Avpič Milena Jereb Nevenka Sterle Ivan Fic Boris Kuburič Nikolaja Ribnikar Marija Halužan Jelka Rupar (ma, fi) Božidara Sušnik Božidar Debevc Viktorija Meglič Vanja Zadražnik Marjan Ježek Peter Perko Milena Serec Marjan Kopač Jolanda Zaplotnik Anton Godnov Dragica Ropoša Matevž Zaplotnik Stanislav Knific Anica Rakovec Tadeja Snedic Miran Tišler 8. b razred Razrednik: Henrik Jereb, profesor angleškega in francoskega jezika Jušo Kunej Vinko Tišler Sonja Horvat Polde Perko Mojca Bergant Bojan Koder Zdravko Lapajna Majda Sinko Nada Meglič Milena Markelj (fi) Jelka Oblak Marko Justin Andreja Tomazin Stojan Božič Cvetka Kristan Marjan Meglič Erika Mikič Irena Sega (zg, ze) Marjeta Ribnikar Janez Kikel Lilijana Zlobec Žarko Dolenc Viljem Lang Stane Plestenjak Tatjana Tanacek (fi) Absolventi osnovne šole 1970/71 (8.0 in 8. b) z razrednikoma PODRUŽNIČNE ŠOLE DOLINA 1. razred Razrednik: Zinka Primožič, učiteljica Edita Trplan Drago Kozar Janez Meglič Marjeta Meglič Srečko Primožič 2. razred Razrednik: Zinka Primožič, učiteljica Marjeta Zlodej 3. razred Razrednik: Zinka Primožič, učiteljica Katarina Meglič Dragica Selišnik Alojz Primožič Marko Gaberc Bernarda Primožič LOM 1. razred Razrednik: Danica Gorjanc, učiteljica Bojan Slapar Damjan Stamcar Janez Kavčič Martin Štamcar Aleš Rozman Odličen Prav dober Dober Odličen Prav dober Dober Zadosten Odličen Prav dober Dober 2. razred Odličen Dober Odličen Prav dober Dober Napreduje po členu Odličen Prav dober Dober Napreduje po členu Odličen Prav dober Dober Zadosten Prav dober Dober Ponavlja Prav dober Razrednik: Danica Gorjanc, učiteljica Vida Perne Jože Hafner Slavka Lukane Vladislav Torkar 3. razred Razrednik’ Ivo Gorjanc, učitelj Franci Meglič (Lom) Franci Meglič (Grahovše) Bojana Meglič Darko Meglič Marija Meglič 4. razred Razrednik: Ivo Gorjanc, učitelj Ada Tišler Jana Primožič Darko Meglič Jože Zupan Ivan Razumič Marija Torkar Peter Meglič PODLJUBELJ 1. razred Razrednik: Emilija Ahačič, učiteljica Breda Meglič Tonček Kovčič Duško Polajnar Drago Ahačič Goran Dragičevič Damjana Škantar Boris Lausegger Helena Toplak Polonca Maren 2. razred Razrednik: Erpilija Ahačič, učiteljica Ida Ahačič Igor Lausegger Sonja Ahačič Ivanka Dovžan Olga Klemenc Izidor Ahačič Marko Mali Lidija Bergant Drago Grgušar 3. razred Razrednik: Anica Gabor, učiteljica Vesna Dereta Francka Dovžan Vanja Janc Srečko Kos Milan Stojakovič Drago Meglič Majda Razumič Ana Roblek Romana Leitinger Oki Ahačič Ksenija Bizjak Jana Kovčič Rezka Janc Mojca Polajnar Stanko Geč Anton Mali POSEBNA ŠOLA Rajko Bubalo Janez Kavar Suzana Brodnik Anton Perger Daniel Resnik Mojca Hladnik Branko Meglič Draga Papler Stojan Kimovec Nevenka Žepič Izidor Poljanec 1. razred Razrednik: Mira Hiršel, učiteljica Matjaž Podlipnik Drago Kavar Drago Geč 2. razred Razrednik: Mira Hiršel, učiteljica 3. razred Razrednik: Ivanka Ojsteršek, predmetna učiteljica — defektolog Milena Resnik Milka Kavar Andreja Oman Jožica Geč Ivan Gričar Irma Intihar 4. razred Razrednik: Ivanka Ojsteršek, predmetna učiteljica — defektolog Dušan Resnik Milena Pegrin Anica Bohinec Iva Carn>an Jože Gričar Ado Kavčič Valter Steiner Prav dober Dober Ponavlja Odličen Prav dober Dober Ponavlja Odličen Prav dober Dober Odličen Prav dober Dober 60 PRIZNANJA ZA POSEBNE DOSEŽKE SKUPINE Na likovni razstavi v Kranju so sodelovali naši učenci s 5 slikarskimi in 14 kiparskimi deli. Turistično društvo je nagradilo 30 učencev, ki so pisali spise na temo o mesecu čistoče, z izletom po Gorenjski. V tretjem kolu republiškega šolskega prometnega tekmovanja na temo Kaj veš o prometu — 1971 v Žireh je ekipa naše šole, ki so jo sestavljali učenci Mirko Černivec, Jože Kuhelj, Rudi Stelzer in Iztok Vester, dosegla tretje mesto ter prejela pokal in priznanje. Moška vrsta v orodni telovadbi — 2. mesto na občinskem prvenstvu Ženska vrsta v orodni telovadbi — 2. mesto na občinskem prvenstvu Moška ekipa v sankanju na Planini pod Golico —- 2. mesto Ženska ekipa v sankanju na Planini pod Golico — - 4. mesto Mešana ekipa na tekmovanju Po stezah partizanske Jelovice — 12. mesto v veleslalomu POSAMEZNIKI Za odličen učni uspeh in delo v šoli so bili kot najboljši učenci nagrajeni s knjigami in na sprejemu pri predsedniku občinske skupščine Tržič: Jasna Borič, Iztok Tomazin, Marjan Švab, Marjeta Dobrin, Metka Kavčič, Milan Meglič, Boža Sušnik, Jelka Oblak. Za uspehe v izvenšolskem delu je občinski komite ZMS nagradil s knjigami naslednje učence: Dragico Korpič, Juša Kuneja, Tatjano Mali, Dragico Ropoša in Vanjo Tušek. Na mali Groharjevi koloniji v Škofji Loki je sodelovalo 5 učencev naše šole: Smilja Bizjak, Dušan Markič, Branko Povalej, Marko Ribnikar in Tonček Žos. V tekmovanju pismenih nalog iz gasilstva so prejeli nagrade: 1. nagrado: Breda Mežek 2. nagrado: Irma Bohinc 3. nagrado: Andrej Štrukelj. in priznanja; — Marko Ribnikar, — Žarko Dolenc, Miha Žitnik, — Zorka Blažič in Nataša Šavs. Na republiški razstavi Pionirski foto sta prejela priznanji Nikolaja Ribnikar in Vinko Tišler za fotografiji z naslovoma Zapuščen in Sošolki. Srebrno Vegovo značko na tekmovanju v matematiki je dobil Marijan Klemenčič. Tekmovalci o poznavanju Leninovega življenja so prejeli priznanja in nagrade GKB: Janez Kikel, Jušo Kunej, Ida Meglič, Jelka Oblak, Andreja Tomazin in Jolanda Zaplotnik. Milan Magdič, 5, a, Prometna nesreča (linorez) I. nagrada na republiškem tekmovanju, ki ga je razpisala AMZ 1971 Na plesnem venčku ob zaključku plesnih vaj so dobili priznanja trije najboljši pari: Irma Mokorel in Marko Šinkovec, Marjeta Nemec in Milan Meglic, Sonja Mikič in Marijan Urbančnik, učenec Bračičeve šole. Razredni prvaki v tekmovanju Vesele šole so postali: 4. a, b, c: Peter Jež, Borut Oman, Tine Klinar 5. a, b, c: Iztok Tomazin, Marijan Švab, Rudi Stelzer 6. a, b: Lucija Brezar, Edo Povalej Šolski prvaki: 4. razred: Tine Klinar, Borut Oman 5. razred: Iztok Tomazin, Lucija Vrabič 6. razred: Edo Povalej, Marijan Salbergar. Iztok Tomazin je postal občinski in gorenjski prvak v skupini 5. razredov in se je na republiškem prvenstvu uvrstil na 4. mesto. Trideset učencev je na gregorjevo spuščalo hišice po Tržiški Bistrici; TD je nagradilo naslednje učence: 2. nagrada: Janez Rozman 3. nagrada: Iztok Tomazin BRALNE ZNAČKE Cicibanovo Šola h. Grajzerja: Gordana Bajič, Mojca Bajželj, Anka Bečan, Samo Bečan, Robert Čižman, Tadej Derlink, Uroš Dobrin, Matjaž Dolinar, Lojze Dovžan, Natalija Gačnik, Renata Godnov, Mojca Gorišek, Matjaž Hrgovič, Sabina Jaklič, Barbka Janc, Janez Kogoj, Marija Košir, Cveto Kozjek, Mirjam Kralj, Matjaž Kuhar, Barbara Lazukič, Marinka Mandelj, Aleš Meglič, Vida Meglič, Hermina Mekuč, Roman Mlinar, Mojca Mo-škorn, Emi Pančur, Polonca Peharc, Mitja Perko, Andrej Peternel, Mojca Repič, Nives Smoljanovič, Janez Šavs, Alijana Šimac, Izidora Šinkovec, Barbka Štangel, Andrej Štrukelj, Alenka Tadel, Roman Tadl, Mirjan Tepina, Breda Ulčnik, Jelena Varagič, Helena Vidic, Ksenija Zaplotnik, Janja Žnidaršič, Valerija Žunko. Šola Lom: Janez Kavčič, Bojan Slapar, Damjan Štamcar, Martin Štamcar. Šola Podljubelj: Ida Ahačič, Izidor Ahačič, Oki Ahačič, Sonja Ahačič, Lidija Bergant, Ksenja Bizjak, Ivanka Dovžan, Drago Grguraš, Jana Kovčič, Igor Lausegger, Marko Mali. Šola h. Grajzerja: Irma Bohinc, Anton Filipič, Dragan Maturič, Janez Mohorko, Mojca Mrak, Mitja Pernuš, Marjeta Rotar, Irma Sajovec, Stanislav Srpčič, Sabina Zagoršek, Marko Zavelcina. Sola Lom: Marija Gaberc, Slavka Lukane, Franc Meglič (Spodnji Lom), Franc Meglič (Zgornji Lom), Vida Perne, Lado Torkar. Šola Podljubelj: Vesna Dereta, Francka Dovžan, Stanko Geč, Mojca Hladnik, Rezka Janc, Vanja Janc, Sonja Klemenc, Srečko Kos, Tonček Mali, Branko Meglič, Mojca Polajnar, Milan Stojakovič. Šola h. Grajzerja: Tatjana Dobrin, Alenka Dolenc, Alenka Dolinar, Dragica Gaberc, Lidija Gašperlin, Rajko Kerin, Valentin Klinar, Breda Mežek, Vojteh Močnik, Marko Mokorel, Marjeta Novak, Borut Oman, Iztok Sitar, Darja Stegnar, Nataša Šavs, Boštjan Zadražnik. Šola Lom; Darko Meglič, Jana Primožič, Ada Tišler, Darinka Torkar. Šola h. Grajzerja: Helena Ahačič, Jasna Borič, Tatjana Dolinar, Jožefa Jen-strle, Darja Kavčič, Bernard Kralj, Jože Kuhelj, Mojca Lausegger, Micka Mali, Vili Pangeršič, Silva Polajnar, Dušanka Primožič, Marija Radon, Rudi Stelzer, Marko Šinkovec, Iztok Tomazin, Igor Triller, Sonja Vogelnik, Lucija Vrabič. Šola h. Grajzerja: Marija Ahačič, Lidija Ajdnik, Janko Bizjak, Lucija Brezar, Marjetka Dobrin, Vanja Gladoš, Iztok Gortnar, Silvester Janc, Marjeta Kikel, Bojan Logar, Dušan Markič, Jože Mikulič, Zdenko Perko, Mojca Podlipnik, Zvonka Rupar, Danila Šparovec, Emilija Tomazin, Leon Tomazin, Mojca Toporiš, Slavka Torkar, Beda Zavrl, Irena Zrim. Šola h. Grajzerja: Štefka Ahačič, Zorka Blažič, Mojca Černelč, Jadranka Dolenc, Stanka Hrovat, Metka Kavčič, Dragica Korpič, Cvetka Kovačič, Tatjana Mali, Milan Meglič, Sonja Mikič, Irma Mokorel, Darja Pernuš, Branko Povalej, Alojz Pungaršek, Aleš Roblek, Jelka Rotar, Mojca Se-lišnik, Irena Srpčič, Darko Šinkovec, Alojz Špik, Stanka Toporiš, Vanja Tušek, Irena Zagoršek, Igor Zaplotnik, Nada Žmitek. Šola h. Grajzerja: Marija Halužan, Janez Kikel, Bojan Koder, Jušo Kunej, Viljem Lang, Ida Meglič, Jelka Oblak, Jelka Rupar, Tatjana Tanacek, Vinko Tišler, Andreja Tomazin Športni dosežki Atletika — tek na 60 m: Ivan Fic, Alojz Špik (8,0); Mojca Selišnik (8,8) — tek na 300 m: Smilja Bizjak (0,54) — tek na 400 m: Lojz Špik (1,01) — skok v višino: Anton Godnov (145 cm); Smilja Bizjak (125 cm) — skok v daljavo: Alojz Špik (515 cm), Jadranka Dolenc (440 cm) — met žogice: Stane Knific (56 m); Dragica Ropoša (43 m) Plavanje — crawl: Vanja Zadražnik, Bojan Koder — prsno: Sonja Horvat, Ivan Fic Pohvala za branje Priznanje za branje Bronasta značka Priznanje za poznavanje književnosti Srebrna značka Zlata značka Šolska tekmovanja Smučanje pionirke: Breda Mežek, Jasna Barič pionirji: Miran Štefe, Marjan Salberger mladinke: Jelka Rotar mladinci: Peter Perko Orodna telovadba 5. mesto: Alenka Dolenc 4.-5. mesto: Leopold Perko Smučanje (ob zaključku smučarskega tečaja) 1. mesto: Breda Mežek (pionirke) 5. mesto: Barbka Salberger 2. mesto; Marko Ribnikar 4. mesto: Franci Zaplotnik (pionirji) 1. mesto: Mojca Selišnik (mladinke) 1. mesto: Božo Debevc (mladinci) Marko Pleteršek Sankanje 2. mesto: Vilma Kolenc 9. mesto: Majda Meglič (starejše pionirke) 21. mesto: Marjeta Nem,ec 6. mesto: Rezka Meglič 9. mesto: Darinka Kralj (mlajše pionirke) 4. mesto: Jože Marn 5. mesto: Jože Nemec (starejši pionirji) 13. mesto: Teodor Kališnik 6. mesto: Silvester Janc 9. mesto: Bernard Kralj 10. mesto: Mičo Dragičevič (mlajši pionirji) Veleslalom 35. mesto: Mojca Bergant 46. mesto: Jasna Borič (mladinke) 5. mesto: Peter Perko 9. mesto: Iztok Čižman (mjadinci) Občinska prvenstva Republiška prvenstva Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« izdajo našega letopisa sta omogočili tudi delovni organizaciji KOMUNALNEGA PODJETJA in LEKARNE tržič za podporo pri izdaji letnega poročila se osnovna šola iskreno zahvaljuje tudi občinski skupščini in družbenopolitčnim organizacijam tržiča ŽITO Ljubljane* Pekarija Tržič sc priporoča svojim odjemalcem. Veletrgovina »LOKA« Škofja loka, stari dvor telefon 85-272 veletrgovina »loka« vam nudi v svojih prodajalnah: — živila — gospodinjske potrebščine — galanterijo — železnino posebno priporočajo kavo iz lastne pražarne MESARSKO PODJETJE TRŽIČ telefon 71-286 cenjenemu prebivalstvu priporoča in nudi kvalitetne mesne proizvode po solidnih in konkurenčnih cenah i« r r i v t BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA tržič cesta JLA 14 telefon 71-226 do 71-229 proizvajamo : — industrijsko bombažno prejo, česano in kardirano do št. Nm 70 — beljene in surove bombažne tkanine v širini 80 do 252 cm — posteljno konfekcijo združena lesna industrija tržič telefon 71-244 oddelki: žaga — zabojarna — pohištvo — tapetništvo izdeluje v svetovnem merilu priznano stilno pohištvo ter nudi rezan les vseh vrst, proizvaja zaboje za lesno galanterijo in po naročilu opremlja salone, dvorane, gostinske objekte ter ostale reprezentančne prostore po konkurenčnih cenah. KLEPARSTVO - VODNE INSTALACIJE - KLJUČAVNIČARSTVO tržič ulica heroja grajzerja 9 telefon 71-283 stavbena kleparska dela vseh vrst galanterija napeljava tlačnih vodovodov mrzle in tople vode pokrivanje streh s salonitom izdelava dimnih cevi in kolen vseh dimenzij □ TIKO rwy 'v ^ 'v IrEic tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme koroška 17 telefon 71-287 predmet poslovanja: — izdelava karoserijske opreme — predelava pločevine — izdelava transportnih sredstev, industrijskih naprav ter stavbene, pohištvene in industrijske opreme TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ - SLOVENIJA proizvajamo : — usnjeno modno konfekcijo iz velurjev in drugega oblačilnega usnja — sestavne dele obutve prodajamo : vsa osebna zaščitna sredstva — HTV kvaliteta in izvirnost oglejte si paše kolekcije in trgovsko blago cene konkurenčne, prodajni pogoji ugodni VELETRGOVINA m/ ŽIVIL. A KRANJ — prodaja na veliko — prodaja na drobno — gostinstvo se priporoča cenjenim strankam Mercator p.e. PRESKRBA TRŽIČ potrošniki! če si želite opremiti dom, se odločite za nakup v blagovnici MERCATORJA v tržiču velika izbira blaga solidne cene prijazna postrežba — to so garancije za obojestransko zadovoljstvo dobrodošli v blagovnici SGP Splošno gradbeno podjetje tržlč tržič blejska cesta 8 priporoča občanom in delovnim organizacijam svoje gradbene in projektantske usluge . ' . : . : - • , : ' ' Depo sp LETNO poročilo 1970/71 obrtno podjetje 373 3(497.4TržiC)(047.1) 4004720 COBISS o telefon 71-240 poštni predal 18 tekoči račun pri sdk tržič 5152-1-846 brzojavni naslov obrtno podjetje tržič pisarna trg svobode 33 obrtno podjetje tržič tesarska dela vseh vrst pleskarstvo zidarstvo mizarstvo — stavbeno in pohištveno tapetništvo in sedlarstvo polaganje plastičnih podov in zidnih oblog obrtno podjetje tržič