©
Slavistična revija (http://www.srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
UDK 811.163.6'272 Janko Trupej Jurklošter
ZAZNAMOVANOST SLOVENSKEGA IZRAZOSLOVJA ZA TEMNOPOLTE
Članek obravnava spreminjanje zaznamovanosti slovenskih poimenovanj za temnopolte skozi zgodovino. Obravnavana so relevantna gesla v različnih slovarjih, pri čemer je pozornost posvečena predvsem kvalifikatorjem in spreminjanju opredelitev gesel. Na podlagi analize korpusa besedil, ki je dostopen na spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije, je obravnavana pogostost uporabe posameznih izrazov skozi zgodovino. Sodoben slovenski odnos do poimenovanj za temnopolte je opredeljen tudi na podlagi analize rezultatov izvedene ankete, pri kateri je sodelovalo 309 oseb.
Ključne besede: sociolingvistika, zgodovinski razvoj, zaznamovanost, poimenovanja za temnopolte
The present article is concerned with how the markedness of Slovenian terminology for black people changed throughout history. Relevant headwords in different dictionaries are examined, the primary focus being on how terms were labelled and how the definitions of headwords changed. The frequency of the use of certain terms throughout history is examined by means of an analysis of the corpus available on the portal Digital Library of Slovenia. The modern attitude towards select Slovenian terms denoting black people is defined by means of a survey, in which 309 people participated.
Key words: sociolinguistics, historical development, markedness, terms for black people
0 Uvod
Izrazoslovje za temnopolte občutljivo problematiko predstavlja predvsem v Združenih državah Amerike, kjer nekatera poimenovanja simbolizirajo večstoletno zatiranje Afroameričanov. To verjetno v največji meri velja za izraz nigger, ki ga nekateri pojmujejo celo kot najbolj nesprejemljivo besedo v ameriški angleščini (Hill 2008: 51; Asim 2007: 9; Rattansi 2007: 120).1 Povečano senzibilnost glede poimenovanj za temnopolte je opaziti tudi v drugih jezikih; v nemščini je npr. v zadnjih desetletjih nesprejemljiv postal izraz Neger, ki je sicer dolgo veljal za standardni izraz (Arndt in Hornscheidt 2009). V slovenskem prostoru je situacija bistveno drugačna; Slovenci skozi zgodovino nismo imeli veliko neposrednih stikov s temnopoltimi, kar je verjetno deloma botrovalo k temu, da je slovensko besedišče za označevanje te rase - pred-
1 Hillova trdi, da je bil izraz nigger pejorativno zaznamovan že na začetku 17. stoletja (2008: 51), Asim navaja, da je bil žaljiv najkasneje konec 18. stoletja (2007: 11), medtem ko Kennedy trdi, da je rasistično konotacijo imel na koncu prve tretjine 19. stoletja (2003: 4-5). Za najbolj vljudna izraza za temnopolte sta v ZDA dolgo veljala colored in negro (Hill 2008: 51), vendar sta sčasoma postala zaznamovana, zato sta ju v drugi polovici 20. stoletja polagoma nadomestila izraza black in African American (Rattansi 2007: 116).
vsem v primerjavi z besediščem ameriške angleščine2 - precej skromno in ne prav jasno opredeljeno; Janja Prešern v spletni izdaji tednika Mladina npr. ugotavlja, da
[n]imamo čisto zares definiranih kategorij označevalcev ljudi druge, predvsem temnopolte rase. Črnec, črnuh, črnuhar, temnopolti, črnopolti, črnokožec, obarvani, zamorec, zamor-ček, zamurc, niger ... Vse te besede tlačimo v isti koš. Pri tem se nam nekako zdi, da niger res ni lepa beseda. Prvič zato, ker je prevzeta iz tujega jezika, in jasno tudi zato, ker v tem tujem jeziku velja za najhujšo psovko. Isti označevalni element - barvo kože - ima tudi črnec, ki je po lestvici politične korektnosti in pravilnega izražanja na drugem mestu, takoj za temnopolti, čeprav ni jasno, zakaj bi bilo temno lepše od črno. (2001)
Ker problematika zaznamovanosti slovenskega izrazoslovja za temnopolte še ni bila deležna celovite obravnave, se ji bomo posvetili v pričujočem prispevku.3 Najprej bomo obravnavali relevantna gesla v različnih slovarjih, pri čemer bomo pozorni predvsem na kvalifikatorje in na spreminjanje opredelitev gesel. V nadaljevanju prispevka bomo ugotavljali, kako pogosto so bila izbrana poimenovanja za temnopolte v različnih obdobjih uporabljana v slovenskem tisku in kako so se spreminjala razmerja med njihovo pojavnostjo. Sodobni odnos do poimenovanj za temnopolte bomo opredelili tudi na podlagi analize rezultatov izvedene ankete.
1 Slovarske opredelitve poimenovanj za temnopolte
Ugotavljali smo, kako so izbrana poimenovanja za temnopolte opredeljena v različnih izdajah treh slovarjev slovenskega jezika (gesla: črnavs, črnec, črnokožec, črnuh, črnuhar, temnopolt, zamorec), treh angleško-slovenskih slovarjev (gesla: black, colored, coon, darky, negro, nigger), petih slovensko-angleških slovarjev (gesla: črnec, črnuh, temnopolt, zamorec), petih slovensko-nemških slovarjev (gesla: črnec, črnuh, zamorec) in šestih nemško-slovenskih slovarjev (gesla: Mohr, Neger, Schwarzer).^
V	Slovarju slovenskega jezika (Glonar 1936) sta izraza črnec in zamorec opredeljena kot nezaznamovana sinonima, kot nevtralen je označen tudi izraz črnokožec, medtem ko je izraz črnuh označen kot zaničljiv. Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je izraz zamorec opredeljen sinonimno s črnec in označen kot navadno slabšalen, medtem ko izraz črnec ni zaznamovan. Slednje velja tudi za izraza temnopolt in črnokožec, medtem ko so izrazi črnavs, črnuh in črnuhar označeni kot slabšalni. V novi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika opredelitve obravnavanih izrazov ostajajo nespremenjene.
V	Angleško-slovenskem slovarju (Škerlj 1944) negativno zaznamovani izrazi nimajo primerljivo zaznamovanih slovenskih ustreznic, kar je najbolj očitno pri geslih darky in nigger, za kateri sta vseh izdajah kot ustreznici navedena le izraza črnec in
2	Besedišče je bogato predvsem glede negativno zaznamovanih izrazov: na spletni strani The Racial Slur Database je navedenih kar 183 različnih rasističnih izrazov za temnopolte.
3	Prispevek temelji na nekaterih poglavjih iz doktorske disertacije, ki je pod mentorstvom red. prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn nastala na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
4	V prispevku je na seznamu literature navedena le prva izdaja posameznega slovarja. Seznam vseh preverjenih gesel z navedenimi slovenskimi ustreznicami je dostopen na spletnem naslovu https://sites. google.com/site/jankotrupej/home/bibliografija/priloga-k-clanku-trupej-janko-2014-zaznamovanost-slovenskega-izrazoslovja-za-temnopolte-slavisticna-revija-62-4.
zamorec. Za negativno zaznamovano geslo coon, ki se prvič pojavi v izdaji iz leta 1947, je kot ustreznica sprva naveden izraz zamorec, od izdaje iz leta 1957 dalje pa črnec. V izdaji iz leta 1960 prvič zasledimo geslo colored, pri katerem je kot ustreznica naveden izraz temnopolt. Tudi za vse izdaje Gradovega Angleško-slovenskega slovarja (1965a) je značilno neskladje v zaznamovanosti izvirnih in slovenskih izrazov, saj sta pri vseh preverjenih geslih kot ustreznici navedena izraza črnec in/ali zamorec (le pri geslu colored tudi izraz mulat), medtem ko najbolj slabšalnih slovenskih izrazov ne zasledimo - izraz nigger je npr. označen kot pogovoren, vendar je kot slovenska ustreznica naveden nevtralen izraz črnec. V Velikem angleško-slovenskem slovarju (Grad, Škerlj in Vitrovič 1967) so izrazi coon, darky in nigger v vseh izdajah sicer označeni kot pogovorni, vendar je le pri slednjem geslu kot ustreznica naveden negativno zaznamovan izraz črnuh, medtem ko pri prvih dveh geslih zasledimo nevtralen izraz črnec. Ta izraz je ravno tako naveden pri geslih black, colored in negro - pri slednjem geslu sicer zasledimo tudi izraz zamorec, pri geslu colored pa izraz temnopolt.
Izpuščanje najbolj pejorativnih slovenskih izrazov je značilno tudi za slovensko--angleške slovarje, saj v nobenem obravnavanem slovarju npr. nismo zasledili gesel črnuh, črnuhar ali črnavs. V Ročnem slovensko-angleškem in angleško-slovenskem slovarju (Košutnik 1904) in v publikaciji z naslovom Slovensko-angleška slovnica, tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo (N. N. 1912) pri nobenem slovenskem geslu ne zasledimo pejorativnih angleških ustreznic, medtem ko je v vseh slovarjih poimenovanih Slovensko-angleški slovar (Kotnik 1952; Grad 1965b; Grad in Lee-ming 1990) pri geslu zamorec naveden izraz nigger. V Gradovem in Leemingovem slovarju je ta pejorativni izraz naveden tudi pri nezaznamovanem geslu črnec.
V Popolnem ročnem slovarju slovenskega in nemškega jezika (Janežič 1851) pejorativnih izrazov za temnopolte ne zasledimo, medtem ko je v Slovensko-nemškem slovarju (Pleteršnik 1894) pri geslu črnuh zavedeno, da gre za zaničljiv izraz. Slednje geslo zasledimo tudi v Bradačevem in Pregljevem Slovensko-nemškem slovarju (1930), medtem ko v novejšem slovarju z istim naslovom (Mandrovic 1943) med gesli ni negativno zaznamovanih izrazov za temnopolte. Tudi v Malem besednjaku slovenskiga in nemškiga jezika (N. N. 1854a), slovarju Deutsch-slowenisches Wörterbuch (Cigale 1860) in štirih slovarjih z naslovom Nemško-slovenski slovar (Kramarič 1907; Tominšek 1924; Bradač 1928; Tomšič 1938) sta kot ustreznici za nemška gesla vedno navedena le - ob izidu slovarjev nezaznamovana - izraza črnec in/ali zamorec.^
Analiza je pokazala, da v večini dvojezičnih slovarjev najbolj negativna slovenska poimenovanja za temnopolte niso prisotna - izraz črnuh npr. zasledimo le v treh od 19-ih slovarjev, medtem ko izraza črnuhar ali črnavs nista uporabljena v nobenem slovarju. Gesla so sicer s kvalifikatorji opremljena le v petih pregledanih dvojezičnih slovarjih.
5 V obeh nemško-slovenskih slovarjih iz 19. stoletja je pri geslu Mohr poleg izraza zamorec navedena tudi različica zamurec, glede katere lahko v anonimnem zapisu iz leta 1854 preberemo naslednje negativno mnenje: »Zamorčki, zamorci, je po mojem mnenju prava slovenska beseda, ne pa zamurci, kakor se pogostoma tu in tam bere. — Primorce navadno le Primorce in ne Primurce imenujemo, desiravno tako dobro pomeni pervo prebivavce poleg morja, kakor drugo prebivavce za morjem. Na kako vižo bi se tedaj pri 'Primorcih' in 'zamorcih' O v U spremenilo, resnično ne vem!« (N. N. 1854b: 100). Podobno je v slovarju Deutsch-slowenisches Wörterbuch iz leta 1860 pri geslu Mohr naveden izraz črnec, medtem ko je pri geslu Schwarzer navedena različica černec.
2 Analiza pojavnosti izbranih poimenovanj za temnopolte v slovenskem tisku
Izbrali smo osem slovenskih poimenovanj za temnopolte in na podlagi analize korpusa besedil, ki je dostopen na spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije,^ ugotavljali, kako pogosto je bil posamezen izraz uporabljan v različnih zgodovinskih obdobjih - rezultati so podani v spodnji preglednici.7
Preglednica 1:
dobjih.
Pogostost uporabe izbranih izrazov za temnopolte v različnih ob-
OBDOBJE	-1918		1919-1945		1946-1991		1992-		SKUPAJ	%
	ST.	%	ST.	%	ST.	%	ST.	%		
zamorec	8.718	68,50	11.511	50,88	953	22,52	438	13,94	21.620	50,60
črnec	2.651	20,83	9.828	43,44	2.660	62,87	1.356	43,14	16.495	38,61
temnopolt	166	1,30	883	3,90	439	10,38	1.182	37,61	2.670	6,25
črnuh	617	4,85	310	1,37	130	3,07	128	4,07	1.185	2,77
zamurc	477	3,75	24	0,11	15	0,36	13	0,41	529	1,24
črnuhar	49	0,38	32	0,14	21	0,50	14	0,45	116	0,27
črnokožec	43	0,34	32	0,14	9	0,21	0	0	84	0,20
črnavs	6	0,05	3	0,02	4	0,09	12	0,38	25	0,06
SKUPAJ	12.727	100	22.623	100	4.231	100	3.143	100	42.724	100
Skozi zgodovino sta se najpogosteje uporabljala izraza zamorec, ki se pojavi v polovici vseh zajetih publikacij, in črnec, ki ga zasledimo v dobri tretjini publikacij. Izraz zamorec je bil v obdobju do konca prve svetovne vojne uporabljan občutno najpogosteje, saj se pojavi v skoraj treh četrtinah vseh zajetih publikacij, medtem ko izraz črnec zasledimo v petini publikacij.8 V obdobju med obema vojnama se delež izraza črnec v primerjavi s predhodnim obdobjem poveča za več kot dvakrat, čeprav je izraz zamorec, ki ga zasledimo v polovici publikacij, še vedno za nekaj odstotkov pogostejši. V socialističnem obdobju se razmerje med obema izrazoma občutno spremeni, saj se slednji izraz pojavi v nekaj manj kot četrtini vseh zajetih publikacij,
6	Korpus, ki je dostopen na dLib, obsega več kot 600.000 enot digitaliziranega gradiva, od tega je več kot pol milijona periodičnih publikacij.
7	Navedene vrednosti ne predstavljajo števila pojavitev posameznega izraza, temveč število publikacij, v katerih je izraz uporabljen najmanj enkrat. Podatki so z dne 1. septembra 2014.
8	Že v anonimnem zapisu iz leta 1885 sicer zasledimo mnenje, da bi bil izraz črnec bolj primeren, saj »[z]amorec ni prava beseda, ker pomeni le človeka tam preko morja živečega« (N. N. 1885: 2).
medtem ko izraz črnec zasledimo v skoraj dveh tretjinah publikacij.9 V obdobju po osamosvojitvi se odstotek izraza zamorec zopet malodane prepolovi, najpogostejši izraz je še vedno črnec, vendar se v primerjavi s predhodnim obdobjem za skoraj štirikrat poveča pogostost izraza temnopolt. Izraza črnuh v nobenem obdobju ne zasledimo v več kot 4,85 % zajetih publikacij, medtem ko je delež vseh ostalih izrazov zanemarljiv, saj skupaj predstavlja le 1,77 %.
3 Sodobna sprejemljivost poimenovanj za temnopolte
Pri anketi, s katero smo ugotavljali sodobno sprejemljivost izbranih poimenovanj za temnopolte, je sodelovalo 309 oseb.10 Sodelujoči so s števili od 1 do 5 vrednotili zaznamovanost izbranih izrazov za poimenovanje temnopoltih: z 1 so ovrednotili izraze, ki jih dojemajo kot popolnoma nevtralne, medtem ko so za bolj negativno zaznamovane izraze uporabili ustrezno višje število. Spodnja preglednica prikazuje, kolikokrat so sodelujoči pri katerem izrazu izbrali posamezno vrednost, v zadnjem stolpcu pa je za vsak izraz izračunana povprečna vrednost - čim nižja je, tem manj negativno zaznamovan je izraz.
Preglednica 2: Zaznamovanost poimenovanj za temnopolte.
Izraz	1	%	2	%	3	%	4	%	5	%	Povprečje
temnopolt	278	89,97	17	5,50	8	2,59	3	0,97	3	0,97	1,17
črnec	148	47,90	85	27,51	50	16,18	20	6,47	6	1,94	1,87
črnokožec	38	12,30	61	19,75	92	29,77	59	19,09	59	19,09	3,13
zamorec	35	11,33	55	17,80	77	24,92	90	29,13	52	16,82	3,22
zamurc	12	3,88	35	11,33	54	17,47	99	32,04	109	35,28	3,83
črnuh	2	0,65	6	1,94	32	10,36	77	24,91	192	62,14	4,46
črnuhar	2	0,65	3	0,97	21	6,80	72	23,30	211	68,28	4,58
črnavs	3	0,97	4	1,29	18	5,83	62	20,06	222	71,85	4,61
9	Primerjava pojavnosti obeh izrazov v desetletju pred koncem druge svetovne vojne in prvem povojnem desetletju je pokazala, da se v obdobju od leta 1936 do leta 1945 izraz zamorec pojavi v 3.472, izraz črnec pa v 3.322 publikacijah (razmerje znaša 1,05 proti 1), medtem ko se v obdobju od leta 1946 do leta 1955 izraz zamorec pojavi v 526, izraz črnec pa v 856 publikacijah (razmerje znaša 1 proti 1,63). Od leta 1948 dalje je črnec sleherno leto uporabljen v več publikacijah kot zamorec. Iz tega lahko sklepamo, da se je negativna zaznamovanost slednjega izraza začela povečevati kmalu po drugi svetovni vojni. Tudi primerjava predvojne in povojne priredbe romana Uncle Tom's Cabin, ki ju je prevedla ista prevajalka, odraža spremembo statusa obeh obravnavanih izrazov: na mestih, kjer je leta 1934 uporabljen izraz zamorec, leta 1954 zasledimo izraz črnec (Stowe - Grahor 1934: 30, 32, 36, 37 (2x), 39, 47 (2x), 107, 108/ STowE - Grahor in Brenk 1954: 7, 8, 10, 10 (2x), 11, 44 (2x), 138, 139) - ugotovili smo le eno izjemo (prav tam: 94/117). Razmerje med obema obravnavanima izrazoma še bolj nazorno ponazarja poved iz radijske igre Črnci: »Kot pravi včasih vljudno naš nočni čuvaj: črno kot v zamorčevi riti. - Oh, oprostite, črnčevi. Bodimo vljudni.« (Genet - Znidarčič 1970: 10).
10	https://docs.google.eom/forms/d/1u4cdsHwMueaFTLqWnTt_3MEoy3IYmyjYlKGIr5AQfiM/vie wform?formkey=dEViZm5rX2ZxRzI2WVFOOFRDVVhQWkE6MQ je naslov, na katerem je dostopna anketa, s katero smo ugotavljali tudi odnos do eksplicitno rasističnega diskurza, vendar teh izsledkov v pričujočem prispevku ne obravnavamo.
S povprečno vrednostjo 1,17 je bil kot občutno najbolj nevtralen ocenjen pridevnik temnopolt, ki ga je devet od desetih sodelujočih ovrednotilo kot popolnoma ne-zaznamovanega. Izraz črnec je s povprečjem 1,87 nekoliko manj sprejemljiv, a ga kot popolnoma nevtralnega še vedno dojema skoraj polovica vseh sodelujočih. Izraza črnokožec in zamorec imata skoraj enako povprečno vrednost (3,13 in 3,22) in ju je kot popolnoma nezaznamovana opredelila le še dobra desetina sodelujočih. Izraz zamurc ima povprečno vrednost 3,83 in ga kot skrajno negativnega dojema približno tretjina sodelujočih. Povprečne vrednosti izrazov črnuh, črnuhar in črnavs se gibljejo okrog vrednosti 4,5 in približno dve tretjini sodelujočih te izraze dojema kot skrajno negativne.11 Podobno sliko pri vseh obravnavanih izrazih pokažejo tudi izračuni povprečnih vrednosti za posamezne demografske skupine, kot je razvidno iz spodnje preglednice.
Preglednica 3
razporejene glede
: Povprečne vrednosti zaznamovanosti poimenovanj za temnopolte, na starost, stopnjo izobrazbe in smer izobrazbe sodelujočih.12
Starost	temnopolt	črnec	črnokožec	zamorec	zamurc	črnuh	črnuhar	črnavs
-19	1,13	2,13	2,65	2,22	3,22	3,91	4,35	4,26
20-29	1,14	1,88	3,20	3,17	3,74	4,48	4,53	4,60
30-39	1,38	2,06	3,49	3,58	4,11	4,60	4,74	4,72
40-49	1,08	1,88	2,80	3,44	4,04	4,48	4,64	4,64
50-59	1,06	1,41	2,82	3,53	4,21	4,53	4,71	4,74
60 -	1,50	1,50	3,00	2,67	3,33	4,33	4,33	4,17
Stopnja izobrazbe								
OS/SS^	1,21	2,36	2,50	2,36	3,36	3,64	4,14	4,07
OS/SS	1,11	1,39	2,46	2,75	3,46	4,21	4,43	4,36
VlS/VIS/i.st.^	1,00	1,96	3,00	2,75	3,61	4,43	4,68	4,68
VIS/VIS/1.st.	1,19	2,00	3,33	3,44	4,11	4,41	4,44	4,56
UNI/2. st.^	1,17	1,90	3,44	3,21	3,75	4,54	4,62	4,68
UNI/2. st.	1,19	1,88	3,10	3,36	3,94	4,54	4,63	4,68
mag.sc/spec.^	1,55	1,64	3,27	4,00	4,09	4,36	4,55	4,55
mag.sc/spec.	1,14	2,00	3,14	3,43	3,71	4,29	4,29	4,57
doktorat^	1,01	1,69	3,00	3,38	4,18	4,63	4,68	4,56
doktorat	1,43	2,00	3,29	3,93	4,36	5,00	4,86	4,86
Smer izobrazbe								
naravosl./tehnika	1,03	1,87	2,87	2,95	3,62	4,39	4,34	4,56
družbosl./humanist.	1,23	1,90	3,37	3,46	4,02	4,59	4,71	4,72
drugo	1,18	1,94	3,06	3,06	3,59	4,35	4,53	4,35
Izraza temnopolt in črnec sta pri vseh skupinah na prvem in drugem mestu, to-
11	Medtem ko lahko nekatera poimenovanja slabšalni prizvok dobijo zaradi sobesedila, so določena poimenovanja negativno zaznamovana že zaradi obrazil. V slednjo kategorijo spadajo tudi izraz črnuh in njegova izpeljanka črnuhar (Suhadolnik 1966: 190) ter izraz črnavs.
12	Puščica pri stopnji izobrazbe pomeni, da se oseba trenutno izobražuje na tej stopnji.
rej sta najmanj zaznamovana. Za najmlajšo generacijo je slednji izraz sicer nekoliko manj sprejemljiv kot za starejše, saj je povprečna vrednost najvišja pri skupini, ki se trenutno šola v osnovni oz. srednji šoli. Izraza črnokožec in zamorec se izmenjujeta na tretjem in četrtem mestu; zamorec je tretji najbolj sprejemljiv izraz pri šestih, črnokožec pa pri trinajstih skupinah. Izraz zamurc je pri vseh skupinah na petem mestu, najmanj sprejemljivi pa so izrazi črnuh, črnuhar in črnavs; slednji ima najvišjo povprečno vrednost pri enajstih skupinah, črnuhar pri sedmih, črnuh pa pri eni skupini. Pri sodelujočih, ki so stari med 30 in 59 let, so povprečne vrednosti pri izrazih zamorec, zamurc, črnuh, črnuhar in črnavs vedno enake ali višje kot pri ostalih starostnih skupinah, kar nakazuje, da se srednji generaciji uporaba slabšalnih poimenovanj za temnopolte zdi najmanj sprejemljiva. Pri osebah, ki imajo zaključeno osnovno oz. srednjo šolo, je senzibilnost glede poimenovanj za temnopolte v povprečju nekoliko nižja kot pri tistih, ki se izobražujejo na eni izmed stopenj terciarnega izobraževanja oz. imajo takšno stopnjo izobrazbe zaključeno. Pri slednjih so povprečne vrednosti nekoliko višje pri osebah s humanistično oz. družboslovno smerjo izobrazbe. Kljub navedenemu lahko sicer zaključimo, da Slovenci v povprečju poimenovanja za temnopolte dojemamo precej podobno, saj razlike pri povprečnih vrednostih niso velike.
Neobvezno možnost komentiranja ankete je izkoristilo 42 sodelujočih.13 Nekateri so v komentarjih izpostavili, da Slovenci nikdar nismo imeli veliko neposrednih stikov s temnopoltimi in da je posledično za nas problematika zadevnega izrazoslovja manj relevantna kot pri narodih z drugačnimi zgodovinskimi izkušnjami. Oseba, ki je bila v času izpolnjevanja ankete stara med 20 in 29 let ter ima zaključeno univerzitetno izobrazbo naravoslovne ali tehnične smeri npr. navaja, da »slovenski bralci nekoliko teže dojemamo odtenke rasističnih izrazov za temnopolte, ker za razliko od Američanov zgodovinsko s tovrstnim rasizmom nimamo pomembnih lastnih izkušenj«. Pogosto je bilo izraženo tudi mnenje, da je stopnja rasističnosti določenega izraza v precejšnji meri odvisna od konteksta, v katerem je uporabljen; oseba, ki je bila v času izpolnjevanja ankete stara med 20 in 29 let ter vpisana na doktorski študij humanistične ali družboslovne smeri, npr. navaja naslednje:
Določeni izrazi niso inherentno rasistični (npr. temnopolti), vendar sem izbrala oceno 2/3, ker se zelo pogosto pojavljajo v kontekstih, ki so le na videz nevtralni. Kot primer bi navedla opisovanje dosežkov temnopoltih športnikov, igralcev in drugih javnih osebnosti, kjer se tudi v resnih medijih (lektoriranih, z visokimi nakladami) ta lastnost zelo pogosto poudarja na način, ki za njihove kolege belce ne velja, npr. »temnopolto igralko smo si nazadnje lahko ogledali v filmu XY«. V tem primeru bi kot rasističen označila ne le diskurz, ki posplošuje določeno raso in ji pripisuje določene negativne lastnosti, temveč tudi diskurz, ki pripadnost rasi razume kot določujočo lastnost posameznika in jo poudarja tam, kjer to ni potrebno oz. dodatno utrjuje normativ, ki ga v naši kulturi predstavljajo beli moški.
Iz zgornjega komentarja je razvidno, da so lahko tudi poimenovanja, ki jih večina dojema kot nevtralna, uporabljena na rasističen način. Po drugi strani pa se določena poimenovanja, ki jih precejšen del populacije dojema kot zaznamovana, nekaterim ne zdijo problematična, saj naj bi se ne uporabljala pogosto. Takšno mnenje je npr. izrazila oseba, ki je bila v času izpolnjevanja ankete stara med 20 in 29 let ter se je izo-
13 Vsi komentarji so dostopni na spletnem naslovu navedenem pod opombo št. 4.
braževala na univerzitetnem programu oz. 2. stopnji iz humanistične ali družboslovne smeri, in ki je poleg tega izpostavila, da je obravnavana problematika relevantna tudi za področje prevajanja:
Mislim, da je izraz 'zamorec' morda že šel počasi v pozabo, vsaj jaz osebno ga ne slišim ali preberem nikjer več (razen v starejši literaturi); morda ga zato ne zaznavam kot močno rasističnega v primerjavi z izrazom 'črnec'. Vse kar vsebuje komponento 'črn-', deluje rasistično. Temnopolt pa je politično korekten izraz. Sicer pa je potem tudi odločitev prevajalca, da se na podlagi družbeno-kulturnega konteksta ter same vsebine in sloga besedila odloči, kaj bo uporabil v prevodu. Prav tako se mi zdi pomemben dejavnik, ali se zgodba v besedilu odvija v nekem drugem časovnem okviru. Potem se je tudi potrebno odločiti oz. premisliti, kako veliko modifikacij si lahko dovolimo oz. to ustrezno argumentirati. Morda gremo celo v priredbo.
Tudi oseba, ki je bila v času izpolnjevanja ankete stara med 40 in 49 let ter ima zaključen doktorat znanosti humanistične ali družboslovne smeri se je dotaknila prevajanja poimenovanj za temnopolte, obenem pa je ravno tako izrazila mnenje, da se najbolj rasistični izrazi v slovenščini ne uporabljajo pogosto: »Tisti izrazi, ki niso del pogovornega jezika (recimo črnavs) so po mojem preveč ustvarjalni, da bi bili rasistični. Se bolj hahljaš zaradi besedotvorja kot kaj drugega. Črnuh je pa po mojem bolj prevajalski žargon, ki bralcu sporoča, evo, tule je pa avtor napisal nekaj grdega in jaz ti to sporočam, kot da bi bil aktivna rasistična beseda v slovenščini.« Izrazoslovje za temnopolte v nekaterih literarnih delih sicer predstavlja pomembno prvino, saj odseva odnose in razmerja moči med posameznimi pripovednimi osebami oz. med rasami, ki jim te osebe pripadajo, zato je pomembno ohraniti izvirno zaznamovanost teh izrazov tudi v ciljnem jeziku.14
14 Izvirna zaznamovanost poimenovanj za temnopolte v slovenskih prevodih kljub temu pogosto ni upoštevana (Trupej 2014: 94-102) - celo v primerih, ko bi bilo to ključnega pomena za ohranjanje učinkov izvirnika. To nazorno ponazarja primer iz Conradovega romana The Nigger of the Narcissus, kjer izraz nigger igra osrednjo vlogo pri konfrontaciji med mornarjema Belfastom in Waitom, ki se v izvirniku glasi: »'I've put my oilskin and jacket over that half-dead nayggur—and he says he chokes,' said Belfast, complainingly.—'You wouldn't call me nigger if I wasn't half dead, you Irish beggar!'« (Conrad [1897] 2006). Ker je v prevodu uporabljen standardni slovenski izraz, motivacija za Waitov ogorčen odziv ni razumljiva: »'S svojim plaščem in jopičem sem pokril tega na pol mrtvega črnca - on pa pravi, da ga duši,' je potožil Belfast. - 'Ne bi me imenoval črnca, če ne bi bil že na pol mrtev, ti irski capin!'« (Conrad -Dolenc 1966: 71). Pogosto je v prevodih za različno zaznamovane izvirne izraze uporabljena ista slovenska različica. Potencialne posledice so razvidne iz prevoda dialoga med delavcem Byronom Bunchom in duhovnikom Gailom Hightowerjem v Faulknerjevem romanu Light in August, ki se v izvirniku glasi: »['] Christmas is part nigger. About him and Brown and yesterday.' / 'Part negro,' Hightower says.« (Faulkner [1932] 1977: 68). Mira Mihelič je za različno zaznamovana izraza nigger in negro uporabila isti pridevnik: »[']Christmas ima zamorsko kri. O njem in Brownu in včerajšnjih dogodkih še niste slišali.' / 'Zamorsko kri!' pravi Hightower.« (Faulkner - Mihelič 1952: 83). Medtem ko Hightower v izvirniku sogovornika opomni, naj ne uporablja rasističnega izraza, temveč nevtralno različico, je v prevodu presenečen ali morda celo zgrožen nad informacijo, da ima Joe Christmas »zamorsko kri«. Neupoštevanje izvirne zaznamovanosti izrazov lahko torej bistveno spremeni pomensko raven diskurza. Če so v določenem besedilu poimenovanja za temnopolte uporabljena pogosto oz. igrajo pomembno vlogo pri karakterizaciji pripovednih oseb, nakazovanju razmerij moči ipd., lahko takšna prevajalska strategija (oz. pomanjkanje strategije) celo spremeni interpretativne možnosti besedila.
4 Zaključek
V raziskavi smo ugotovili, da sta se zaznamovanost in pogostost uporabe določenih slovenskih poimenovanj za temnopolte skozi zgodovino občutno spreminjali. V obdobju pred koncem prve svetovne vojne je izraz zamorec veljal za standardni izraz, med obema vojnama sta izraza črnec in zamorec imela primerljiv status, po drugi svetovni vojni je uporaba slednjega izraza precej upadla in črnec je postal standardni izraz. Tudi v obdobju samostojne Slovenije je izraz črnec uporabljan najpogosteje, občutno se je povečala uporaba izraza temnopolt, medtem ko izraz zamorec zasledimo še redkeje kot v prejšnjih desetletjih. Izraz črnuh je v vseh obdobjih najpogosteje uporabljan negativno zaznamovan izraz, delež drugih poimenovanj za temnopolte pa je zanemarljiv. Slovenska senzibilnost glede poimenovanj za temnopolte je do neke mere odvisna od starosti in stopnje ter smeri izobrazbe, vendar pa v povprečju kot najmanj in najbolj rasistična dojemamo ista poimenovanja: najbolj nevtralen se nam zdi izraz temnopolt, razmeroma nezaznamovan je tudi izraz črnec, poimenovanji čr-nokožec in zamorec veljata že za precej manj sprejemljivi, najbolj nesprejemljivi pa so izrazi zamurc, črnuh, črnuhar in črnavs. Analiza izbranih slovarjev je pokazala, da so bili negativno zaznamovani izrazi pogosto izpuščeni iz slovarjev, kar je tudi sicer splošno značilno za slovensko slovaropisje (Nežmah 1997: 21-27, 71). Z raziskavo smo opredelili slovenski odnos do izrazoslovja za temnopolte, izsledki pa so lahko uporabni tudi na področjih prevodoslovja in prevajanja: kot pomoč pri vrednotenju prevodnih rešitev v slovenskih prevodih in pri odločanju za ustrezne prevodne rešitve pri prevajanju poimenovanj za temnopolte.
Viri in literatura
Fran Bradač, 1928: Nemško-slovenski slovar. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.
Fran Bradač in Ivan Pregelj, 1930: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.
Matej Cigale, 1860: Deutsch-slowenisches Wörterbuch: Zweiter Theil [sic]. Ljubljana: Jožef Blaznik.
Joseph Conrad, 1966: Črnec z »Narcisa«. Prev. J. Dolenc. Ljubljana: PD. --, 2006: The Nigger Of The Narcissus. Na spletu.
William Faulkner, 1952: Svetloba v avgustu. Prev. M. Mihelič. Ljubljana: CZ.
--, 1977: Light in August. Harmondsworth: Penguin.
Jean Genet, 1970: Črnci. Prev. A. Znidarčič. Ljubljana: S. n.
Joža Glonar, 1936: Slovar slovenskega jezika. Ljubljana: Umetniška propaganda.
Anton Grad, 1965a: Angleško-slovenski slovar. Maribor: Obzorja.
--, 1965b: Slovensko-angleški slovar. Maribor: Obzorja.
Anton Grad in Henry Leeming, 1990: Slovensko-angleški slovar. Ljubljana: DZS.
Anton Grad, Ružena Škerlj in Nada ViTRovič, 1967: Veliki angleško-slovenski slovar. Ljubljana: DZS.
Anton Janežič, 1851: Popolni ročni slovar slovenskega in nemškega jezika. Celovec: J. Sigmundova knjigarnica.
Silvester Košutnik, 1904: Ročni slovensko-angleški in angleško-slovenski slovar: Zlasti namenjen za izseljence v Ameriko. Ljubljana: A. Turk.
Janko Kotnik, 1952: Slovensko-angleški slovar. Ljubljana: DZS.
France Kramarič, 1907: Deutsch-slovenisches Wörterbuch = Nemško-slovenski slovar. Dunaj/Leipzig: A. Hartleben's Verlag.
Konstantin Mandrovič, 1943: Slowenisch-deutsches Wörterbuch. Dunaj/Leipzig: A. Hartleben's Verlag.
N. N., 1854a: Mali besednjak slovenskiga in nemškiga jezika. Ljubljana: Ign. žl. Kle-inmayr & Fed. Bamberg.
--, 1854b: Narodski običaji v Železnikah. Slovenskiprijatel, 28. marec 1854. 100-02.
--, 1885. Izlet iz Gorice v Tržaško okolico. Slovenec, 11. junij 1885. 1-2.
--, 1912: Slovensko-angleška slovnica, tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo. New York: Viktor J. Kubelka.
Bernard Nežmah, 1997: Kletvice in psovke. Ljubljana: Nova revija.
Maks Pleteršnik, 1894: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo.
Slovar slovenskega knjižnega jezika: Elektronska izdaja, 2000. Ljubljana: DZS.
Slovar slovenskega knjižnega jezika: 2., dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014. Ljubljana: CZ.
Ružena škerlj, 1944: Angleško-slovenski slovar. Ljubljana: Merkur.
Harriet Beecher stowe, 1934: Koča strica Toma: Izbor iz romana istega imena. Prev. O. Grahor. Ljubljana: Založba Tiskarne Merkur.
--, 1954: Koča strica Toma ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike. Prev. O. Grahor. Prir. K. Brenk. Ljubljana: MK.
Josip Tominšek, 1924: Nemško-slovenski slovar: za domačo in šolsko rabo. Ljubljana: Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
France Tomšič, 1938: Nemško-slovenski slovar. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna.
Susan Arndt in Antje Hornscheidt, 2009: Rassismus in Gesellschaft und Sprache. Na spletu.
Jabari Asim, 2007: The N word: Who can say It, who shouldn't, and why. Boston: Houghton Mifflin
Jane H. Hill, 2008: The everyday language of white racism. Malden/Oxford: Wiley--Blackwell.
Randall Kennedy, 2003: Nigger: The strange career of a troublesome word. New York: Vintage Books.
Janja Presern, 2001: Muri, murček, zamurček: Katere besede so rasistične? Na spletu.
Ali Rattansi, 2007: Racism: A very short introduction. Oxford: Oxford University Press.
Stane Suhadolnik, 1966: Slovarski pripomočki. Jezik in slovstvo 11/6. 186-93.
Janko Trupej, 2014: Prevajanje rasističnega diskurza o temnopoltih v slovenščino.
Primerjalna književnost 37/3. 89-109.
Summary
The present article deals with the markedness of different Slovenian terms denoting black people. An analysis of selected dictionaries showed that certain Slovenian terms had a negative connotation as early as the 19th century, but such terms are omitted in many dictionaries. An examination of the corpus of texts available in the Digital Library of Slovenia showed that the frequency of use of different Slovenian terms for black people has changed significantly throughout history. In the period before the end of World War I, zamorec was the standard term for denoting black people, while in the interwar period, the terms črnec and zamorec were used with a similar frequency. After World War II, the use of the latter term began to decline and črnec became the standard term. Črnec remains the most frequently used term for black people in the period since Slovenia declared its independence from socialist Yugoslavia in 1991, although there is a significant increase in the use of the term temnopolt, which was not used frequently in the preceding decades. Throughout history, the most widely used negative term has been črnuh, while other negative terms, e.g., zamurc, črnuhar and črnavs were only used rarely. By means of a survey in which 309 Slovenians participated, the contemporary Slovenian attitude towards the most frequently used terms for black people was determined. The participants were asked to grade select terms with numbers from 1 to 5—^the higher the number, the more unacceptable the term. The medians are as follows: temnopolt (1.17); črnec (1.87); črnokožec (3.13); zamorec (3.22); zamurc (3.83); črnuh (4.46); črnuhar (4.58); črnavs (4.61). On average, respondents between the ages of 30 and 60 were slightly more sensitive regarding the racist connotations of particular terms. The same is true for respondents with a higher education, as well as for those educated in the humanities or social sciences. However, these differences are minor and it can be concluded that on average Slovenians perceive terms for black people similarly.