TEDNIK
GLASILO  SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA    LJUDSTVA
PTUJ, 24. decembra 1970
LETO XXIII., št 49
Cena 0,60 din
Zbori naših, v tujini
zaposlenih delavcev
Občinska konferenca SZDL
Ptuj in občinski svet Zveze
sindikatov Ptuj pripravljata
sestanke delavcev iz ptujske
občine, ki so zaposleni izven
meja naše domovine in so v
teh dneh prišli domov na do-
pust. Dogovorjeno je, da bo-
do sestanki v Ptuju v veliki
dvorani skupščine občine
Ptuj, in sicer: v ponedeljek,
2.8 decembra ob 9. uri za de-
lavce z območja Slovenskih
goric; istega dne ob 14. uri
bo sestanek delavcev z ob-
močja mesta Ptuja, DravsKe-
ga in Ptujskega polja; v to-
rek, 29. decembra ob 9. uri
dopoldne pa bo sestanek de-
lavcev z območja Haloz.
Razgovore delavcev bodo
vodili predstavniki skupščine
občine Ptuj, občinske konfe-
rence SZDL Ptuj, občinskega
Iveta Zveze sindikatov Ptuj.
komiteja občinske konferen-
ce ZKS Ptuj, komunalnega
zavoda za socialno zavarova-
nje Maribor — podružnica
Ptuj, komunalnega zavoda za
zaposlovanje delavcev — iz-
postava Ptuj, Kreditne banke
Ptuj in večjih delovnih or-
ganizacij.
Razgovor bo o perspektivah
nadaljnjega razvoja občine
Ptuj in možnostih zaposlova-
nja, nadalje o možnostih za
vlaganje sredstev za indivi-
dualno delo in o potrebah na
področju storitvenih dejav-
nosti, kakor tudi o carinski
politiki v prihodnje ter o
olajšavah za uvoz sredstev za
osebno delo.
Delavci bodo tudi sezna-
njeni z možnostmi in pravi-
cami, ki izhajajo iz njihove
zaposlitve v tujini, tako gle-
de socialnih pravic kot na-
čina zaposlovanja, ki so do-
ločene s socialnimi konven-
cijami in sporazumi o zapo-
slovanju. Mnogi delavci, ki
se zaposlujejo mimo zavodov
za zaposlovanje, nimajo ved-
no vseh potrebnih dokumen-
tov, zlasti ne o imovinskem
in družinskem stanju. Zato
so prikrajšani za otroške do-
datke, socialno zavarovanje
družinskih članov itd.
Posebej bodo delavci se-
znanjeni s pomenom članstva
v sindikatih dežele, kjer so
zaposleni. Članstvo v teh
sindikatih jim namreč daje
pravico do brezplačne prav-
ne pomoči in splošno sindi-
kalno zaščito ter pomoč. Med
Zvezo sindikatov Jugoslavije
in zahodnonemško sindikalno
organizacijo velja sporazum
o medsebojnem priznanju
sindikalnega staža. Ta spo-
razum je zelo pomemben, ker
po statutu nemških sindika-
tov ti omogočajo svojemu
članu — glede  na  dolžino
članstva, razne oblike pomo-
či, kot je materialna pomoč
v primeru bolezni, nezaposle-
nosti itd. Zato pa morajo
naši delavci prinesti iz Jugo-
slavije potrdilo o članstvu v
Zvezi sindikatov Jugoslavije,
ki ga izda občinski svet Zve-
ze sindikatov.
Delavci bodo tudi sezna-
njeni z možnostmi in pred-
nostmi, ki jih imajo z vlaga-
njem svojih sredstev na de-
vizne račune pri Kreditni
banki Ptuj.
To je le nekaj vprašanj, o
katerih se bodo predstavniki
ptujske občine pogovarjali z
delavci, ki so zaposleni v tu-
jini in so v teh dneh doma
na dopustu,
F. B.
Razgovor z delavci
iz ormoškega
območja, zaposle-
nimi v tujini
Tako kot vsako leto ob tem
času. so se tudi letos v ino-
zemstvu že pričeli novoletni
dopusti in spet bodo števil-
ni naši, v tujini zaposleni de-
lavci prišli za nekaj dni na
svoie domove. Zveza sindi-
katov Sloveniie bo s temi de-
lavci oo vseh večjih krajev-
nih centrih in občinskih sre-
diščih organizirala pogovore
o perečih problemih, ki se do-
raiaio v zvez' z zaposlova-
njem v tuiini in skušala sku-
oai z družbenopolitičnimi or-
Sanizaciiami posamezne ob-
čine odgovoriti in glede na
možnosti tudi reševati posa-
mezna v^orašania.
V Ormožu bo takšen razgo-
vor organ-ziral občinski s'.n-
dikalni svet skupai z vsemi
družbenopolitičnimi organi-
zacijami in oredstavniki or-
moške  občinske    skuoščine.
Razgovora se bod<^ udeležili
tudi oredstavniki Za voza za
socialno zavarovanje, zavo-
da za zaposlovanje, banke
i. dr. Na pogovoru bodo ob-
ravnavali problematiko za-
poslovanja in socialnega var-
stva ter spregovorili o tistih
delih socialne konvencije o
zaposlovanju, ki jih tuJi de-
lodajalci ne izpolnjujejo in s
tem naše delavce oškodujejo.
Naši delavci, zaposleni v tu-
jini, bodo tako imeli možnost,
da s pomočjo n3Š;h družbeno-
pol'tičn:h organizacij, pred-
vsem sindikata spoznajo in
rešijo vprašanja, ki jih te-
žijo.
Pogovorili se bodo tudi o
položaju go3podar.?tva v Slo-
veniji in še posebej v Ormo-
žu in v zvezi ^ tem še o mož-
nost'h vračanja delavcev in
zaposlovanja v domovini.
Ta za obe strani nedvom-
no koristen sestanek je osno-
van na orostnvoljni osnovi in
dokazuje skrb ormoških
družbenopolitičnih organiza-
cij za življenje in delo na-
ših delavcev na tujem. Vabi-
jo vse tiste občane ormoške
občine, ki so se te dni vrni-
li na svoje domove, da si od-
trgajo nekaj ča.sa in da se
tega koristnega sestanka u-
deležijo. Razgovor bo v to-
rek 29. t. m. ob 9. ur- v dvo-
rani delavske univerze (v
gradu) Ormož.
TE bMlbOMAIkl POSVETU
Odstopil prvi
sekretar Gomulka
Po neredih, ki so nastali
v severnih delih Poljske za-
radi napovedanih podražitev,
je odstopil prvi sekretar
poljske združene delavske
partije Wladyslaw Gomulka.
Po sporočilih poljske časo-
pisne agencije je Gomulka
odstopil iz zdravstvenih raz-
logov. Za prvega sekretarja
so izvolili Edvarda Gereka,
dosedanjega sekretarja v Ka-
towicah. Razen prvega se-
kretarja je CK partije izbral
tudi nov politični biro in nov
sekretariat. V petnajstminut-
nem govoru po televiziji je
novi   sekretar   Gerek   med
Obisk
podpredsednika ZAR
v soboto je dopotoval na
uradni obisk v Jugolavijo
podpredednik ZAR Husein el
Safei, s tem pa se nadaljuje
tradicija sodelovanja obeh
prijateljskih držav. Najprej
se je sestal s predsednikom
Titom, ki je poudaril zado-
voljstvo ob njegovem obisku
Husein el Safei je obiskal
tudi Slovenijo, pogovarjal pa
se je z najvidnejšimi sloven-
skimi voditelji.
Praznik JLA
Ob dnevu JLA je vrhovni
poveljnik oboroženih sil Ju-
goslavije maršal Josip Broz-
Tito sprejel številne čestitke,
v katerih iz vseh strani naše
domovine govorijo o naporih
in usprehih pri krepitvi bor-
bene pripravljenosti JLA in
oboroženih sil.
Sirom Jugoslavije so bile
številne prireditve, na kate-
rih so se srečali predstavni-
ki JLA. šolarji, družbenopo-
litični in kulturni delavci.
Obisk Bena Zupančiča
Generalni sektrera SZDL
Jugoslavije Beno Zupančič
se je v ponedeljek sestal v
Slovenskih Konjicah s pred-
stavniki SZDL občin Šmarje
pri Jelšah, Slovenska Bistri-
ca in Slovenske Konjice
Razgovora o spremebah eko-
nomskega in družbenopoli-
tičnega sistema so se udele-
žili tudi nekateri zvezni in
drugim dejal: »Dogodki mi-
nulega tedna so globoko pre-
tresli vso javnost in pripelja-
li domovino v veliko nevar-
nost. Ne moremo, da se ne
bi vprašali: čemu je prišlo do
te nesreče? Kako so narasla
in kako so se razvila tako
ostra   družbena  nasprotja?«
Prvi komentarji v svetu so
dokaj zadržani. Sovjetski
časni-ki so se omejili le na
objavo skrajšane verzije
poljske časopisne agencije,
sekretar CK KP Leonid Brež-
njev pa je Gereku poslal br-
zojavko, s katero se obrača
k njemu kot staremu komu-
nistu in internacionalistu.
republiški poslanci z območfa
vseh treh občin.
Aldo Moro
pod udarom kritik
Socialni demokrati in re-
publikanci so ostro kritizirali
izjavo italijanskega zunanje-
ga ministra Alda Mora o
bivši »coni B«. V milejši ob-
liki se h kritikam pridružu-
jejo tudi socialisit. To izjavo
so kritizirali tudi levo usmer-
jeni člani njegove krsčansko-
demokratske stranke.
Neredi na Okinavi
Potem ko je neko vojaško
vozilo povozilo civilista, ?o v
Nahi na Okinavi izbruhnili
siloviti spopadi med demon-
stranti in ameriškimi vojaki
iz oporišča Kadena. V spopa-
du je sodelovalo okoli 2000
Japoncev in 800 ameriških
vojakov. Demonstranti so za-
žgali 75 vozil. Japonski pre-
mier Sato je izrazil upanje,
da spopad ne bo zavlekel vr-
nitev Okinave Japonski, do
katere bi moralo priti leta
1972.
Partizan
evropski prvak
Evropski pokal v vaterpolu
je že četrtič osvgjila ekipa
beograjskega Partizana. Dru-
ga je zagrebška Mladost,
tretji moskovski Dinamo, če-
trti pa Stockholm. Uspeh
obeh jugoslovanskih ekip je
še enkrat potrditev visoke
kvalitete našega vaterp«^.
VREME
do nedelje. 3. januarja
1971.
Mlaj bo v Donedeliek
28. decembra ob 11.43.
Napoved: ob koncu
'edna se bo vreme do-
Uabšalo.
Pihali bodo močnejši z^-
Dadni vetrovi, ki bodo
orivedli dež in verjetna
tudi poledico. Nato bo
spremenljivo vreme.
Vmes bo padlo nekaj
centimetrov snega.
Alojz Cestnik
STRAN 2
TEDNIK — ČETRTEK, 24. decembra 197|
¥ Ormožu uspel
Krajevna skupnost Ormož,
ki obsega naselja Ormož iz-
ven ožjega gradbenega oko-
liša, Pušenci. Frankovci, Lo-
peršice, Hum, Pavlovci, Har-
dek, Litmerk, Lešniški vrh,
Lešnica in Spod. Ključarov-
ci ie izvedla referendum za
uvedbo krajevnega samopri-
spevka v denarju in delu za
obdobje petih let (1971-75).
Glasovalo je 96,5 odstotkov
volilnih upravičencev. Od te-
je za samoprispevek gla-
sovalo 91.1 odstotek, proti pa
je bilo 7.9 odstotka volilnih
upravičencev.
Po tem referendumu bodo
za vzdrževanje krajevnih
cest, poti, pokopališč, javne
razsvetljave, gradnjo mo-
stov, brvi in drugih komu-
nalnih objektov prispevali
občani: od skupnega kata-
strskega dohodka zasebnih
kmetijskih zemljišč 5 odstot-
kov in ravno toliko od ugo-
tovljenega čistega   dohodka
zasebnih obrtnikov. Upoko-
jenci bodo plačali 5 odstot-
kov od ene mesečne pokojni-
ne, če ta znaša 600 din ali
več. Zaposleni delavci bodo
glede na kvalifikacijo pla-
čali letno: nekvalificiran: 20
din, polkvalificirani 25 din,
kvalificirani 35 din in viso-
ko kvalificirani 55 din. Ob-
čani, starejši od 18 let, ki ni-
so drugače obremenjeni s sa-
moprispevkom in tudi niso
družinski člani zavezanca,
bodo opravili en delovni dan
na leto. Zasebni lastniki trak-
torjev in tovornjakov pa bo-
do letno prepeljali 10 kubič-
nih metrov gramoza do od-
daljenosti 6 km.
S tako postavljenim in dol-
goročno zasnovanim samo-
prispevkom bodo v Ormožu
in okolici prav gotovo izbolj-
šali stanje komunalnih ob-
jektov, ki so sedaj, vsa] ne-
kateri, v nemogočem stanju.
jr
Kdo so ostareli
ljudje in zakaj so
postali »problem«?
Jasno je, da je treba osta-
relim ljudem pomagati ter
jim nuditi najnujnejše. O
tem je bila beseda že na mar-
sikateri seji in konferenci in
prvi rezultati teh pogovorov
in dogovorov se že kažejo.
V ormoški občini Je bil na-
pravljen popis ostarelih, za
delo nezmožnih oseb. Ugotov-
ljeno je. da le takšnih ljudi
v Ivanjkovcih 24. v Središču
31, pri Veliki Nedelji 24 itd.
Po ugotovljenih podatkih so
to predvsem kmetje. Pri ne-
katerih od teh ljudi so zelo
neurejene razmere in se nam
ob pogledu vseh teh podat-
kov le .še vsiljuje vprašanje,
zakaj takšno stanje. To v
največjem odstotku kmečki
ljudje, ki so jih otroci za-
pustili ter odšli v svet. S tem
v zvezi pa se Dostavlja novo
vprašanie. namreč, zakaj so
odšli, kljub temu. da so pu-
stili svoje starše v starosti
same in neoskrbljene, naj-
večkrat bolne in brez nujno
potrebne pomoči.
Odgovor na ta vprašanja je
na dlani. iMlad; ljudje so u-
vdeli ter na svoji koži ob-
čutili, da je kmetijstvo da-
nes pri nas najrentabilnejša
panoga gospodarstva, v ka-
teri n-i nobene oers.Dektive
Snomn^invo se samo nekaj me-
s^^-cev nazaj, kako težko je bi-
lo prodati jabolka, grozdje,
mošt. Ce je pridelovalec tu-
di uspel prodati te pridelke,
pa je bila cena tako sramot-
no nizka, da ni dobil popla-
čanega niti spravljanja pri-
delkov, kaj šele vsega osta-
lega dela. Mlad človek bo v
takšnih pogojih pustil vse
skupaj in odšel kamorkoli.
Posledice pa so med drugim
tudi razvidne iz podatkov o
starih, neoskrbljenih Ijude^i.
Posledic takšnega stanja pa
je tudi na drugih področjih
več kot dovolj. Zemlja osta-
ja neobdelana, gospodarske
stavbe se podirajo, hiše pro-
padajo. Domačih pridelkov
jabolk nihče ne odkupuje ni-
ti po nizki ceni. zato pa so
bila na prodaj uvožena ja-
bolka po visokih cenah, jajca
imajo v odkupu sramotno ce-
no, zato pa je uvoženih v
prodaji dovolj, po mnogo viš-
ji ceni kot domača odkupna,
nabavljamo v inozemstvu
prašiče za zakol, olje, celo
mleko itd. Naš: pridelovalci
pa obupujejo nad proizvod-
njo zaradi prenizkih odkup-
nih cen. Zasebni s teh razlo-
gov zapuščajo zemljo in od-
hajajo kamorkoli. Sicer pa
naj o tem razmišljajo pri-
stojni ter se naj zamislijo
tudi nekaj let naprej. Vse-
kakor mislim, da bo družb«
prej al: slei morala spreme-
niti svoj odnos do kmetijska
proizvodnje sicer si posle-
dic ni moleče predstavliati.
PRIČELI SO SE SINDIKALNI OBČNI ZBORI
XIII. Seja komiteja občinske konference ZKS
Ormož
Stanovanja
in ustrezen osebni
dohodek za
strokovnjake
Prejšnji teden so se na
razširjeni seji komiteja ob-
činske konference ZKS Or-
mož zbrali člani komiteja in
predstavniki delovnih in
družbenopolitičnih organiza-
cij. Obravnavali so kadrov-
ske probleme v ormoški ob-
čini in iskali vzroke za po-
manjkanje strokovnega ka-
dra v delovnih organizacijah.
Najprej je bilo videti, da bo-
do z ustrezno štipendijsko
politiko rešeni vsi problemi,
pa se je razprava zasukala
drugače. Ugotovili so, da šti-
pendijska politika ne bo nič
pomagala, niti poklicno us-
merjanje sposobne ml.idim
ne bo izboljšalo kadrovski
strukture, če ne bodo za ka
der, ki prihaja iz šol, imel
na razpolago ustreznih sta
novanj in če ne bodo v sla,
nju nuditi strokovnost
ustreznega osebnega dohod,
ka.
V Ormožu se zavedajo, d;
je nosilec napredka le stro.
kovni kader, ki pa ga je ze-
lo malo. Morali bodo čimprej
najti ustrezne rešitve in me^
drugim pristopiti k blokovski
izgradnji stanovanj, saj ž(
več let ni bilo v Ormoži]
zgrajenega nobenega družbe
nega stanovanja. Ukrepat
bodo morali hitro, da zadrži
jo vsaj tisti kader, ki je ži
v občini.
Dogovorili so se še, da h
4. redna seja občinske kon
ference ZKS Ormož 14. ja
nuarja 1971. Takrat se bor/
pogovorili o pripravah n
splošni ljudski odpor ter
delu konference v letošnje:
letu. jr
DOLGO SMO ČAKALI NA PRAVO ZIMO. KONCNO SE JE SNEG POKAZAL IN pO
BELIL POKILAJIJNO.
TEDNIK — ČETRTEK, 24. decembra 1970
STRAN 3
SPLOŠNA BOLNIŠNICA
DR. JOŽETA POTRČA
v l*tiiju se v imenu bolnikov zahvaljuje ob
zaključku letošnjega leta vsem članom in vod-
stvenim organom naslednjih delovnih orga-
nizacij:
Tovarne glinice in aluminija Kidričevo; Trg.
pod j. Merkur, Ptuj; lavodu »Olga Meglic«,
Ptuj; Tovarni avtoopreme, Ptuj; Agrotrans-
porta, Ptuj; Opekarne Žabjak; Mesokombi-
nata »Perutnina«, Ptuj; Pleskarja, Ptuj; Vete-
rinarske postaje, Ptuj; Komunalnega podjetja,
Ptuj; Dimnikarskega podjetja, Ptuj; »Dravi-
nje«. Kidričevo: Dr. podjetja »Drava«. Ptuj;
Tovarne volnenih izdelkov Majšperk: Živino-
rejsko veterinarskega zavoda Ptuj in tovarišu
Janku Vogrincu iz Ptuja,
ki so s svojimi sredstvi in delom že prispevali
v sklad za gradnjo našega kirurškega oddelka.
ISTOČASNO ŽELIMO VSEM OBILO USPE-
HOV V NOVEM LETU 1971!
IVEDBA POŠTNIH "ŠTEVILK
lA VSE POŠILJKE
s prvim ianuarjem 1971 bo
začela PTT služba v Jugo-
slaviji uporabljati poštne šte-
vilke na vseh pošiljkah. U-
vedba poštnih številk ima na-
men omogočiti uporabo raz-
nih strojev v današnjem ved-
no večjem poštnem prometu.
Tudi naša PTT služba želi
pospešiti svoje delo, zato bo-
mo morali uporabniki pošt-
nih storitev po 1- januarju
napisati pred vsako pošto
njeno poštno številko.
Poštne številke bodo omo-
gočile hitrejši prenos pošte
od sprejemne pošte do na-
slovniika, omogočena bo
strojna delitev pošte, seveda
sčasoma.
Pri uvajanju poštnih šte-
vilk si je vzela jugoslovan-
ska PTT služba zgled po sed-
mih evropiikih   državah, ki
Imajo številke že uvedene.
Mehanizacija bo pocenila
poštni promet :n olajšala de-
lo. Skratka stroji bodo na-
domestili človeške roke. kar
pa ne pomeni, da bodo osta-
le brez zaposlitve.
Z uvedbo poštnih številk
se bo lahko modernizirala
hranilna služba in nakazni-
ška služba.
PTT služba želi. da bi se
vsi uporabniki poštnih sto-
ritev čim prej navadili upo-
rabljati poštne številke. To
številko bo treba vpisati pred
naslovno pošto. Proces na-
vajanja na poštne številke
bo trajal nekaj časa. Da bi
bil ta čas krajši, je izdala
pošta posebne priročnike, v
katerih so vpisane vse pošte
v Jugoslaviji in njihove pošt-
ne številke.
kf
NESREČA
NA BENCINSKI
ČRPALKI
v soboto, 19. decembra 1970
se je pripetila ob 12. uri in
35 minut na bencinski črpal-
ki na Ormoški cesti lažja pro-
metna nesreča med voznikom
osebnega avtomobila, reg. št.
MB 444-.32. Dušanom Peče-
kom iz Ptuja in avtomobilom
nemške registracije W-AT
179. ki ga je vozil Ramadomi
Zečir iz Orušavc^. začasno
zaposlen v Nemčiji. Material-
ne škode na vozilih, k: je na-
stala pri trčenju, je za okrog
1000 dinarjev.
FK
NEPREVIDNO
SREČEVANJE
v torek. 15. decembra 1970
se je pripetila ob 7. uri laž-
ja prometna nesreča med
Spuhljo in Borovci zaradi ne-
previdnega srečevanja med
voznikom osebnega avtomo-
bila reg. št. V2 88-95 Štefa-
nom Ivančičem iz Vratnega
68 in voznikom osebnega av-
tomobila, reg. št. 384-87, Iva-
nom Plehom iz Hajdla 31. Na
vozilih je nastala materialna
škoda, telesnih poškodb voz-
nika pri nesreči nista dobila.
FK
Zakaj zopet nove cem kruha
Ob zadnjem zvišanju cen
moke se je podražil tudi
kruh. Takrat so pekovska
podjetja zahtevala višjo ceno
kruha zaradi tega. ker so se
medtem povečali njihovi stro-
ški. Zahteve pekovskih pod-
jetij so bile v obravnavi pri
pristojnih organih, kot to
določa zakon o kontroli cen.
Tudi svet za gospodarstvo
občine    Ptuj  je obravnaval
zahtevek ptujskega pekov-
skega podjetja za višje cene
kruha ter ga odobril. Med-
tem pa je prišlo do splošne
zamrznitve cen po sklepu ZI5
ter predlog ni prišel pred
skupščino občine Ptuj.
Predpis: o kontroli cen do-
puščajo, da se cene kljub za-
mrznitvi spremenijo, če o tem
sklene na republiški gospo-
darski zbornici in če tozade-
ven sporazum podpiše nad
2/3 organizacij za proizvod-
njo kruha.
Tak sporazum je bil na
republiški gospodarski zbor-
nici dosežen ter je bilo glede
novih cen kruha izdano so-
glasje, da se ugodi zahtevam
pekovskih podjetij. S tem se
poenotijo cene kruha v Slo-
veniji, ki so DO sedanjem
stanju razlikujejo po rajonih
Primorska — Ljubljana —
vzhodna Slovenija največ za
5 par po kg.
Tako imamo sedaj od 21.
decembra 1970 dalje enotni
kruh po 1.85 din. polbelega
po 2,20 din in belega po 2,60
din.
To pomeni, da se je povfe-
čala cena enotnega kruha za
10 par, polbelega in belega za
25 par pri kg.

Z vso upravičenostjo lahko
že takoj uvodoma zapišemo,
da pri nas, to še posebej ve-
lja v ptujski občini, polaga-
mo vse premalo pozornosti
kmečki mladini, to je tistim
fantom in dekletom, ki se
odločajo, da bodo nasledili
starši oziroma da bodo pre-
vzeli kmetijstvo v svoje va-
jeti. Z drugimi besedami:
izobraževanje mladih, ki se
odločijo za kmetovanje, je
za vse tiste, ki jim je vsaj
malo mar razvoj kmetijstva,
jasna, nedvomna zadeva. Pa
vendar ni tako. vsaj ne vse-
povsod.
Zaradi do nedavna neure-
jenih razmer v kmetijstvu,
sta se le redkokateri kmečki
fant ali dekle odločila za
kmetijsko izobraževanje. Več
kot na dlani pa je. da je
dandanes slehernemu kmeč-
kemu gospodarju potrebna,
če že ne popolna srednja
kmetijska šola, vsaj dvelet-
na, kot jo imaio v Turnišču
pri Ptuiu Dijaki te šole si
tak v dveh letih pridobijo
precej teoretičnih, zlasti pa
še praktičnih izkušenj. V
novem zakonu o dedovanju,
ki je v pripravi, bo verjet-
no poseben člen govoril o
potrebni izobrazbi tistega, ki
bo želel prevzeti kmetijo.
Ne dolgo tega sem se imel
priliko pogovarjati se z Jan-
kom VALENKOM iz Dorna-
ve. ki je že sicer ored leti
obiskoval dveletno kmetij-
sko šolo v Turnišču Med
drugim mi je omenil, da si
je v tej šoli pridobil dokaj
solidno znanje c kmetijstvu,
ki ga že sedaj s pridom upo-
rablja pri svojem delu doma
na kmetiji, ko pomaga svo-
jemu očetu Alojzu. Janko Je
povedal, da mora danes ime--
ti vsak kmečki sin. zlasti pa
še bodoči gospodar, že do-
kaj solidno znanje o kmeto-
vanju. Ne smemo namreč
pozabiti, da si kmetijska
mehanizacija vse bolj utira
pot na kmečka dvorišča, ko
traktor z vsemogočimi pri-
ključki že ni več nobena
redkost, zlasti v ravninskih
predelih. Ne smemo pa tudi
pozabiti na razna škropiva,
insekticide. umetna gnojila,
o katerih mora imeti vsak
napreden kmet že kar solid-
no znanje, če hoče. da bo na
svoji zemlji pridelal čimveč
in čimboljše.
Izobražen kmetovalec je
tudi boljši soustvarjalec sa-
moupravnih idnosov na va-
si, aktivnejši delavec v raz-
nih kmečkih in drugih or-
ganizacijah. Po navadi so na-
predni kmetje oziroma kme-
tijski strokovnjaki tudi no-
silci naprednih upravnih te-
ženj na vasi. ki vedo. kaj
hočejo in kako je treba go-
spodariti, da bodo imeli vsi
boljš': in večji kos kruha,
oredvsem pa sodobno in na-
oredno urejeno kmetijstvo,
ki bo ko; vsem trenutnim
tržnim zakonom oonudbe \n
povpraševanja po kmetijskih
dobrinah. fh
IMPOL
Slovenska
Bistrica
Izdelujemo iz čistega aluminija :n iz aluminijskih legur plo-
čevino, trakove, rondele. rondelice. palice, cevi. profile, žico,
vrvi, vrvi z jeklenimi vložki, konstrukcije oken. vrat m fa-
sadne elemente ter nosilne konstrukcije.
VSEM OBCANOM želimo SRECNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1971!
STRAN  )
TEDNIK — ČETRTEK, 24. decembra Ij
OB SMRTI SLOVENSKEGA UMETN^ KA STANETA SEVERJA
Utihnila je veličastna beseda
Stane Sever ob zadnjem obisku v Ptuju v februarju
1970
Pretreseni komaj poskušamo dojeti, da je
prenehalo utripati življenje umetnika, nepre-
kosljivega mojstra z odrskih desk, človeka, ki
je še ztulnje trenutke posvetil ljudstvu, nače-
lom, ki si jih je zastavil z ustanovitvijo Gle-
dališča enega. Na majhnem ljudskem odru je
utihnila veličastna beseda. Ob zadnjem nasto-
pu v Ribnici na Pohorju ni bilo leska prestol-
nice, bila pa je domačnost, ki se je sprijela z
besedo umetnikovo, ki je vpijala vse tisto, kar
je v treh desetletjih kreiral na amaterskih in
profesionalnih odrih, pri filmu, radiu in tele-
viziji. Bolestno so tistega petkovega večera
zašumeli pohorski gozdovi...
Stane Sever se je rodil 20. novembra 1914
v Ljubljani. Že kot mladega učiteljiščuika ga
je prežela sla po gledaliških deskah, ki jim je
bil ostal zvest do konca življenja. Učiteljišče
je končal v Mariboru, kjer je tudi potrka' na
vrata gledališke hiše, mladostno razočaran pa
se je napotil v Ljubiiano z nasvetom, da se
bo potrebno še veliko naučiti.
F^otem je svojo pot pričel na Šentjakob-
skem odru. Bilo je leta 1936. Že naslednjo je-
sen se je znašel v družini najboljših sloven-
skih igralcev, ki so ustvarjali v ljubljanski
Drami. Uspeti v takšni družbi, je pomenilo —
vzpeti se na sam Parnas slovenske dramske
umetnosti.
Svoje veličine ni dokazoval samo v nešte-
tih izvrstno odigranih vlogah najzahtevnejših
avtorjev. Mlajša generacija igralcev ga bo
ohranila v svetlem spominu tudi kot učitelja
in mentorja, preprost slovenski človek pa ne
bo pozabil, da mu je Drav na koncu prekrat-
ko odmerjene poti, posvetil vso veličino umet-
niškega jaza.
Na slovenskem umetniškem Parnasu je
ostala praznina, ostali so nepozabni lil 5 in tež-
ko se ie v tem trenutku zavedati izgubo.
Nekje nad pohorskimi gozdovi se je utr-
nila zvezda ...
Investicije v šol-
stvo v letu 1970
v ormoški občini
Temeljna izobraževalna
skupnost Ormož je tudi le-
tos nadaljevala s politiko iz-
boliševanja šolskega prosto-
ra na področju ormoške ob-
čine. Tako so letos investira-
li: osnovna šola Ormož
180.000 din. šola Velika Ne-
delja 60.000 din, šola Mi-
klavž 30.000 din. Osnovna šo-
la Velika Nedelja le prejela
še 25.000 din za pokritje iz-
vršenih del v letu 1969
Dodatno so se povečali
stroški za stopnišče na šoli
Hum in Ivanjkovci za 13 000
din. t^ko da bodo vse inve-
stic'ie v šolstvu v letu 1970
znašale na(L35Mfi(Ldin. Ce k
tej vsoti dodamo še stroške
za posebno šolo v znesku
50.000 din in nabavo dotraja-
ne vodovodne črpalke na šo-
li Kog v znesku 8000 din. bo-
do vse investicije v letu 1970
dosegle približno 370.000 din.
V ta sredstva niso vštete
investicije v izboljšanje po-
gojev otroškega varstva. Iz
sredstev, k: so se dve leti na-
birala pri skladu otroškega
varstva, so v letošnjem letu
prispevali za gradnjo vrtca
v Ormožu 215.000 din in za
opremo vrtcev pri Velik; Ne-
delji in pri Miklavžu približ-
no 25.000 din. Na ta način bo
samo temejjna izobraževalna
skupnost iz sredstev, ki z nji-
mi razpolaga, vložila v letu
1970 v predšolske in šolske u-
stanove nad 400 000 din.
Tudi šole same so vložile
veliko denarja v iste namene,
se pravi v izboljšanje in po-
večanje učnega prostora. Ta
sredstva so bila znatna zla-
sti na osnovni šoli Ormož in
Velika Nedelja.
Vse to so lahko storil: le
ob dejstvu, da se v skladu a-
mortizacije pri temeljni izo-
braževalni skupnosti obvez-
no združuje 75 odstotkov red-
nih amortizacijskih sredstev
nepremičnin in namenskih
sredstev povečane amortiza-
cije. Samo taka politika
skupnega organiziranega in
premišljenega uporabljanja
sredstev lahko v manj razvi-
ti občini, kot je ormoška,
kjer je malo denarja, zago-
tovi nujne investicije na pod-
ročju šolstva.
Rdeča luč na železniškem prehodu
pri Veliki Nedelji
Zadnjič polomljene
zapornice?
Na železniškem prehodu pri
Veliki Nedelji so končno po-
stavili toliko pričakovane in
problematične semaforje, ki
so te dni pričeli opravljati
svojo nalogo.
Pred tem pa se je na tem
mestu pripetila mogoče zad-
nja (?) prometna nesreča, i
voznik ni bil dovolj pozor
in je spregledal zapornice,
so bile suuščene. Po želozi
ci je prihajal vlak, po ce
pa se je iz ptujske smeii
tem času pripeljal Fra
Reitbauer iz Amstettna
Avstriji s tovornim avtoir.
bilom s prikolico. Zaporni
je opazil, ko je bilo že pr
pozno. Trčil je v stojalo i
pornic. Pri tem je eno zapo
nico zlomil, stojalo pa mofi
zvil. Medtem je že pripelj
motorni vlak. Šofer tovo
njaka je bil še toliko pris
ben, da je hitro zapeljal n
koliko nazaj in s tem pr
prečil trčenje z vlakom.
Materialne   škode   je  i
3000 dinarjev in vsi upan
da je to bila zadnja nesre
na tem železniškem prehoc
ki je znan po brezšteviln
»prebojih«. Sedaj so konč
postavili semaforje, ki že
daleč opozarjajo voznike,
so zapornice spuščene. Veli
materialna škoda, ki je
nastajala skoraj vsak ted(
: je   tako   zavarovana.    P
membneje kot to pa so pi
gotovo človeške žrtve, ki j
i upajmo, več ne bo Skoda
j da je za to rdečo luč mor;
biti prelitega toliko žolča
povedanih  jeznih  besed
račun   tistih,  ki  bi   za de
lahko uredili že davno pn
Na seji SO Ormo
Danes. 24 t. m. zasedata
ba zbora skupščine obči
Ormož na XVIII. skupni se
Odborniilo bravnavajo t
ročilo o dejavnosti na pc
ročju vzgoje in izobraže\
nja v ormoški občini in pi
moženjsko pravne zadei
Sprejeli bodo tudi šest od!
kov: odlok o spremembi o
loka o proračunu občane O
mož za leto 1970. odlok o li
časnem financiranju potn
občine Ormož v prvem tri mi
sečju prihodnjega leta. odlc
G stopnji prispevka z^ otr
ško varstvo v letu 1971 d
lok o spremembah in done
nitvah odloka o vodenju rf
gistra rejcev plemenske ž
vine in razmnoževanja gov(
di, odlok o spremembah i
dopolnitvah odloka o ustanf
vit vi splošnega kmetijske^
sklada ter odlok o s^premen
bah odloka o povrač-lu stre
škov odbo4-nikom skupščir
občine Ormož.
Sklepali so o najetju krs'
koročnega oosojila iz rezer<
nega sklada, o ustanovit
sveta podravskih občin in i
volitvi sodnikov porotnike
v ormoški občini. Potrdili b'
do finančni načrt za It'
1970, statut sklada za fini'
ciranje gradnje komuna
nih objektov, imenovali bo<
novf- člane v svet za naro'
no obrambo idr.
TEDNIK — ČETRTEK. 24. decembra 1970
STRAN 5
Sodelovanje šol in staršev
naj bi bilo tesnejše
Sodelovanje šol ptujske ob-
čine s starši iz leta v leto
poglabljajo številni roditelj-
ski sestanki, ki so bili naj-
bolj usoešni prav v minulem
letu. Ze po delovnih načrtih
šol je mogoče sklepati, da je
vsebina roditeljskih sestan-
kov vedno ijolje planirana.
Izbori razrednikov preda-
izbori razrednikovih preda-
vanj so večinoma dobro u-
sklajeni s potrebami, ki jih
narekujejo posamezne stop-
nje razvoja otroka. Večina
šol vodi točno evidenco o teh
sestankih in skrbi za izvaja-
nje sklepov. Udeležba na ro-
diteljskih sestankih je zlasti
uspešna na razredni stopnji,
še vedno pa so primeri, ko se
prav starši najbolj problema-
tičnih učencev sestankov ne
udeležujejo. V tem šolskem
letu je bilo 53 skupnih rodi-
teljskih sestankov, ki so jih
voditi ravnatelji šol. Popreč-
no je skoraj vsaka šola orga-
nizirala 2 do 3 podobne se-
stanke. Ravnatelji šol pa se
nisoo mejevali le na to obliko
povezovanja šole in doma,
temveč so mnogokrat sodelo-
vali tudi na razrednih sestan-
kih.
Opaziti pa je. da učitelji o-
puščajo individualne obiske
otrok in staršev na domu. Ta
oblika sodelovanja s starš'
postaja toliko boli potrebna
v tistih primerih, ko staršev
ni mogoče pritegniti k sodelo-
vanju na roditeljskih sestan-
kih.
Ker dobila šola v sedanji
dobi hitre.^ napredka vedno
več nalog bo potrebna moč-
nejša družbena podpora ter
zaupanje in naklonjenost
staršev. Mnogip rimeri do-
kazujejo, da trdno sodelova-
nje s starši rojeva dobre re-
zultate, zato pa bo ootrebno
še tesnejše sodelovanje.
Na področju ptujske obči-
ne še vedno obstajalo težke
socialne razmere, ki so po-
sebno težavne v Halozah in
Slovenskih goricah. Prevla-
dujejo mali kmetje in delav-
ci. Navadno sta zaposlena o-
če in mati. V Ptuju in Ki-
dričevem prevladujejo delav-
ci, na Dravskem polju pa pol-
proletarci. Predšolska vzgo-
ja pri otrocih teh staršev je
zelo pomankljiva. zato hoče-
jo šole to praznino izpolniti
z odpiranjem malih šol.
V zadnjem času se vse boli
veča problem Ptujskega po-
lja in deloma tudi ostalega
področja glede odhajanja
staršev na delo v tujino.
Najbolj so prizadete šole v
Markovcih, Gorišnici in Dor-
navi. Otroci teh staršev mo-
rajo nadomestiti izpadlo de-
lovno silo in tako ne morejo
dovolj intenzivno delati v šo-
li, skratka oškodovani so za
normalno otroštvo.
Sole skušajo vse navede-
ne težave blažiti z dostopni-
mi sredstvi :n ukrepi. Sle-
herna šola   je   organizirala
šolsko prehrano, ki je bila v
glavnem omejena le na ma-
lico. V to prehrano je bilo
vključenih 7833 otrok. Po-
vedati pa moramo, da so ko-
sila pripravljali le na eni šo-
li. Ker je po ugotovitvah
zdravstvene službe na pod-
ročju Haloz in Slovenskih
goric mnogo podhranjenih o-
trok, bo potrebno v bodoče
tudi prehrani posvetiti po-
sebno pozornost.
Ravno v teh dneh so se pri-
čeli masovno vračati delavci
iz tujine. Morda bi bilo prav.
da bi šole našle stik s star-
ši, čigar otroci so ostali sa-
mi doma. Veliko menda ne
bo mogoče storiti, lahko pa bi
bil to začetek stalnega so-
delovanja šol s starši, ki do-
bršen del leta prebijejo v tu-
jini.
-d
Učitelji bodo
morali še študirati
Ob koncu minulega šolske-
ga leta je bilo v ptujski ob-
čini 447 učiteljev, od katerih
jih 30 nima pedagoških kva-
lifikacij. Ugotavljamo lahko,
da je zasedba z učnimi kadri
na razredni stopnji zadovo-
ljiva, nekoliko drugače pa je
na predmetni stopnji. Najbolj
neustrezno so zasedeni pred-
meti: matematika, slovenski
jezik, nemščina in anglešči-
na.
Med stalnim učnim oseb-
jem je 331 učiteljev, 20 stro-
kovnih učiteljev, 92 predmet-
nih in štirje profesorji. Od
skupnega števila ur je ne-
strokovno zasedenih kar 29,5
odstotkov.
Ker so učni uspehi v znat-
ni meri odvisni poleg orga-
nizacije pouka tudi od pra-
vilne zasedbe učnih predme-
tov na predmetni stopnji, so
šole v tem šolskem letu do-
sledneje razpisovale strokov-
no neustrezno zasedena uči-
teljska mesta, čeprav ne bi
mogli trditi, da je bilo v tem
pogledu prav vse storjeno.
Posebno problematičen je
pouk na osnovni šoli v Ze-
talah, kjer imajo že deset let
troizmenski pouk. Morda
največji problem je v tem,
da na predmetni stopnji ni-
majo nobene kvalificirane
učne moči. kljub številnim
razpisom. Nameščanje osebja
brez popolne ali pa sploh
brez pedagoške kvalifikacije
je izredno problematično. Te
namestitve    sledijo    skoraj
vedno neuspelim razpisom in
gre navadno za osebje, ki se
na šolah nikoli ne zasidra in
ne daje zaželenega učno-
vzgojnega efekta.
Na pedagoški akademiji ali
na fakultetah je trenutno
vpisanih 150 učiteljev iz
ptujske občine. Njihovi štu-
dijski uspehi pa prehajajo v
kritično točko, saj le redki
končajo študij v predpisanem
roku. Najboljše uspehe do-
segajo slušatelji razrednega
pouka, izredno jih študira
37, medtem ko je najslabša
predmetna skupina matema-
tika in fizika.
Da bi potekala dokvalifi-
kacija učiteljev hitreje, bi
bilo potrebno zagotoviti več-
je možnosti štipendiranja,
nekaterim učiteljem pa pri-
skrbeti vsaj delne ali krajše
študijske dopuste.
Gasilci uspevajo
z marljivim delom
Na območju ptujske obči-
ne je aktivnih 1559 gasilcev,
ki se te dni pripravljajo na
letne občne zbore. Pred ob-
računi se je sestal tudi
upravni odbor občinske ga-
silske zveze, ki je obravna-
val minulo delo. Ugotovili so,
da so člani društev tudi v
letošnjem letu slavili nekaj
pomembnih zmag. Nabavili
so v občini 4 gasilske avto-
mobile, prav toliko agrega-
tov, zgrajen je bil dom na
Desterniku, izboljšali pa so
tudi drugo opremo.
V jubilejnem letu, ko je
gasilsko društvo iz Ptuja sla-
vilo 100-letnico, so pripravili
prireditve, sodelovali pa so
tudi na mnogih prireditvah
in tekmovanjih po vsej Slo-
veniji in tudi drugje.
Najbolj zaslužni člani so za
nesebično delo prejeli tudi
vidna priznanja. Z državni-
mi odličji je bilo odlikovanih
10 gasilcev, 14 jih je prejelo
odlikovanja pri gasilski zve-
zi Slovenije, 13 pa jih je po-
delila GZ Hrvatske.
Člani upravnega odbora so
sklenili, da morajo društva
izvesti občne zbore do 15. fe-
bruarja. Obiskal smo Lojzeta
Kostanjevca, ki urejuje ad-
ministrativne posle pri ob-
činski gasilski zvezi. Povedal
nam je, da so društva tudi
letos dobro gospodarila.
Skupnih dohodkov je bilo ne-
kaj več kot 400.000 novih di-
narjev, celotni izdatki pa so
znašali nekaj več kot 300.000
din. Za prihranjeni denar
bodo društva dobila še nekaj
opreme, agregate in cevni
material.
Precejšen delež denarja so
gasilci prejeli z najrazličnej-
šimi akcijami (zbrali so
112.000 dinarjev), sklad za
požarno varstvo je prispeval
107.000 dinarjev.
Vsekakor ne smemo poza-
biti, da gasilci ne opravlja-
jo samo preventivnih nalog,
temveč da so v mnogih kra-
jih nosilci kulturnih in druž-
benih dogajanj. Kljub obsež-
nim nalogam, so v občinskem
merilu v letošnjem letu pri-
rejali tečaje za izprašane ga-
silce, strojnike in častnike.
Ob tem pa moramo dodati,
da se pojavlja občuten pro-
blem, ker se tudi mnogi ga-
silci podajo na delo v tujino.
Kolikšna vrzel ostaja v do-
mačih društvih, ne bi pose-
bej razlagali, dodati pa vse-
kakor moramo, da šolanje
strojnikov in častnikov ni
najcenejše, vsak odhod, po-
sebno še iz manjših društev,
pa predstavlja resno težavo.
Prav gotovo bodo gasilci
na občnem zboru gasilske
zveze morali posvetiti temu
vprašanju več pozornostL
Pred organizacijo so mnoge
pomembne naloge. Gasilci se
vključujejo v priprave za
vsesplošni ljudski odpor, to
pa pomeni mnoge nove dol-
žnosti in obveznosti, ki jim
bodo kos edino s še večjim
številom članstva. Ob strani
tudi ne bi smeli stati neka-
teri družbeni dejavniki.
Prepričani smo, da bodo
člani društev na občnih zbo-
rih pripravili temeljite načr-
te dela. Morda bo potrebno
reči tudi kakšno hudo na ra-
čun nedejavnosti posamezni-
kov. Ni organizacije, kjer bi
bilo vse v najlepšem redu,
nedejavnost pa prihaja bolj
do izraza še posebej v ga."*!!-
skih vrstah, kjer so navajeni
krepko prijeti za delo.    -d
PEŠEC POD KOLESI
TOVORNJAKA
v petek. 18. decembra 1970
se le pripetila okrog 17. ure
in 15 minut na cesti III- reda
v Stanošini huda prometna
nesreča. Voznik tovornega
avtomobila TAM 4500, reg.
št. 415-33. Srečko Juhar iz
Mlak 8 Dri Muti. je pripeljal
iz Krapine proti Ptuju z
zmerno hitrostjo in po skraj-
no desni strani, nakar mu Je
nasproti pripeljal neznan voz-
nik osebnega avtomob('la.
Drug drugemu sta prižgala
kratke luči. V tem hipu pa
je voznik Juhar zagledal pred
seboj aa desni polovici ce-
stišča ležečega upokojenega
Franca Mlakarja. Začel je za-
virati, vendar nesreče ni mo-
gel preprečiti. Tako se fe
Mlakar znašel pod kolesi to-
vornjaka in na kraju nesreče
podlegel poškodbam.
FK
Tovarna glinice in aluminija
BORIS KIDRIČ
KIDRIČEVO
Proizvajamo: kalcinirano glinico AI2 Os. surovi
aluminij v valjarniških ingotih in formatih, a-
lxmiinijske legure, katran in mešanice fenola.
VSEM OBCANOM ŽELIMO SRECNO IN USPEHOV
POLNO NOVO LETO 1971!
STRAN 6
TEDNIK — ČETRTEK, 24. decembra Ij
Sprajem pionirjev
pri kemadantu
garnizije Ptuj
22. decembra proslavljamo
dan JLA in ob tem prazniku
imajo svečanosti po vseh
gamizijah sirom naše drža-
ve. Tudi v Ptuju so vojaki in
starešine slavili svoj praznik.
21. decembra so imeli sve-
čano akademijo za vojake ob
16. uri, za starešine in druž--
benopolitične delavce ter go-
ste pa ob 19. uri v gledališču
v Ptuju.
22. decembra ob 9, uri je
bil sprejem za pionirje os-
novnih šol ptujske občine in
predstavnike srednjih šol.
Pionirji so v znak hva-
ležnosti dali komandantu ar-
tilerjiskemu podpolkovniku
Albinu Stoku skrom.na dari-
la. Predali so pozdravna pi-
sma, še posebno ganljivo pi-
smo je prebrala pionirka Da-
nica Petek v imenu pionir-
skega odreda Gori.šnica.
Komandant se je zahvalil
za darila in prelepe besede in
podaril vsem skromna dari-
la. Povedal jim je tudi dogo-
dek iz NOB. kar so pionirji
z navdušenjem poslušali. Za
zaključek so predali darila
za najboljše spise na temo iz
NOB. Prvo nagrado je dobil
pionir iz Cirkulan Franc Mi-
lošič za spis »Narodni heroj«.
Druga nagrada je pripadla
učenki iz Vidma Mariji Ko-
lednik za spis »22. decembra
pod gladino Drave« in tretja
nagrada je odšla v Dornavo.
Nagrajen je bil spis »Nevar-
na pot«, napi.sala pa ga je
učenka Sonja Peteršič.
Povprašali smo koman-
danta za njegov 'vtis in raz-
log, ki jih je vodil, da prire-
dijo sprejem. Odgovoril je, da
je to že tradicija. S tem obu-
jajo spomine na leta, ko so
bili pionirji glavni nosilci
usotl mnogih borcev, na dolž-
nosti kurirjev. Vsako leto
smo jim pripravili razstavo,
žal pa je letos zaradi vreme-
na nismo mogli. Sam spre-
jem je po njegovem mnenju
dobro izpadel in obljubil je,
da bodo nadaljevali in še
razvijali tradicijo sodelova-
nja z mladino in drugimi
občani.
še vojaško svečanost v ka-
Po sprejemu so si ogledali
sarni.
Vsrem pripadnikom JI.A,
borcem in vojnim obvezni-
kom čestitamo ob prazniku in
želimo obilo uspehov.     fk
DEDEK MRAZ
V ORMOŽU
Tako kot v številnih krajih
po svetu se tudi v Ormožu
intenzivno pripravljajo na
novoletne praznike.
Društvo prijateljev mladi-
ne in turistično društvo Or-
mož, ki sta letos nosilec kra-
sitve mesta, sta izdelala po-
seben seznam organizacij, ki
so že ali pa še bodo pred
svojimi poslovnimi prostori
postavile smreke in tako po-
lepšale mesto. Dedek Mraz bo
ormoške pionirje obiskal v
torek proti večeru.
Tudi gostinski lokali so se
dobro pripravili na prihod
novega leta. Hotel je že za-
seden, drugod pa imajo še
nekaj prostora. Tudi ormo-
ško gasilsko društvo priprav-
lja veliko silvestrovanje v
domu Partizana v Ormožu,
tako da bodo Ormožani ime-
li dovolj možnosti pričakati
novo leto v veseli družbi in
prijetnem razpoloženju.
Pričeli so se sindikalni obrni zbori
Večja skrb za otroško
varstvo
Te dni imajo svoje občne
zbore sindikalne organizacije.
Težko bi bilo spi-egovoriti o
vseh. zato smo obiskali sin-
dikalni občni zbor bistriške-
ga Vrtca, kier smo izvedeli
mnoge  zanimivosti.
Predsednica podružnice
Franka Kolenko je v poro-
čilu ugotavljala, da se Je na
področju samoupravljanja v
Vrtcu v zadnjih štirih letih
mnogo spremenilo. Vzgojite-
ljice in ostale uslužbenke so
živo razpravljale o pravilni-
ku delitve osebnega dohodka,
težave pa so bile pri obvešča-
nju kolektiva, k: je največ-
krat pogoj za tovarniško živ-
ljenje.
krat pogoj za tovarniško
vzdušje.
Omenimo m j, da je bistri-
ški Vrtec sorazmerno mlada
ustanova, ugotavljamo pa
lahko, da je bilo na področ-
ju otroškega varstva veliko
doseženo. Od skromnih za-
četkov so se razvili v usta-
novo, ki vzbuja zaupanje.
Danes je v Slovenski Bistri-
ci. Poljčanah. Pragerskem in
Zgornji Polskavi zajeto v o-
troško varstvo 260 otrok. To
seveda še daleč ni število, k:
bi zatrdilo, da so Dotrebe za-
doščene. Velilvo bo še potreb-
no storiti, omeniti pa mora-
mo, da ima Vrtec velike pro-
bleme s prostori. V zadnjem
času so uredili prostore v
Poljčanah, na Pragerskem in
Zgornji Polskavi. kupili pa
so tudi prostore za skupino
v novem naselju v Slovenski
Bistrici. Poleg naštetih del,
so zasilno uredili tudi cen-
tralno zgradbo, katero bodo v
celoti obnovili prihodnje le-
to. Za renoviranje so že do-
bili kredit, tako da bodo z
deli pričeli marca.
Jasno je, da se potrebe po
otroškem varstvu pojavljajo
tudi v drugih krajih občine.
V prihodnosti bodo morali
misliti na oddelke v Oplotni-
ci. Spodnji Polskavi in v Ma-
kolah.
Skoraj v celoti so uredili
kadrovske probleme ustano-
ve. Precej zaslug za to ima
urejeno štipendiranje. V za-
nimivost pa naj še zabeleži-
mo, da bodo v prihodnosti
lahko štipendistke »posodili«,
saj bo domačim potrebam
zadoščeno.
Občnega zbora se je ude-
ležil tudi tajnik Temeljne
izobraževalne skupnosti Nor-
bert Jedlovičnik. k.i je v raz-
pravi poudarjal, da je s se-
danjim stanjem nikakor ne
smemo biti zadovoljni. Ome-
nil je zamisel, ki bi jo prav
gotovo morali realizirati, le-
ta pa je, da bi krajevne
skupnosti za probleme otro-
škega varstva morale poka-
zati mnogo vec zanima-nja.
Zavzel pa se je tudi zato. da
bi vsaka izmed   vzgojiteljic
vsaj dvakrat letno obiskala
kmečke domačije, kjer bi o-
troci pokazali, kaj vse so se
naučili v vrtcu.
V zadnjih dveh letih so
priredili tudi strokovni eks-
kurziji na Gorenjsko in v
Prekmurje. V Kranju so ime-
le vzgojiteljice priložnost vi-
deti  najsodobnejšo  varstve-
no ustanovo, ob enem pa st
lahko tudi slišali, da z m
todami dela nikakor niso
le zadovoljne. To pa je še
dokaz, da so v bistriški
Vrtcu v precej slabših poj
jih vzgojni učinki večji. N
boljši dokaz za to pa so o
ne dela vzgojiteljic, ki so
le v lanskem letu poprej
zelo visoke.
DANES SEJA SKUPŠČINE OBČINE PTt
Za danes, četrtek, 24. de-
cembra 1971, je sklical pred-
sednik skupščine občine Ptuj
Franjo Rebernak sejo občin-
skega zbora skupščine obči-
ne Ptuj v dvorani Narodne-
ga doma z začetkom ob 8. uri
z naslednjim dnevnim redom:
1. Potrditev mandata no-
voi2;voljenega odbornika ob-
činskega zbora na nadomest-
nih volitvah v volilni enoti
št. 12 — Hajdina II.
2. Odlok o določitvi imen
ulic in trgov na območju
mesta Ptuja ter v naseljih
Štuki, Nova vas pri Ptuju,
Budina in Sp. Hajdina.
Takoj po seji občinskega
zbora bo skupna seja občin-
skega zbora in zbora delov-
nih skupnosti z naslednjim
dnevnim redom:
1. Vprašanja in predlogi
odbornikov;
2. Razprava o stabilizacij-
skih ukrepih in o izhodi.ščih
splošne potrošnje v občini za
leto 1971;
3. Sklepanje o ustanovitvi
sveta podravskih občin Le-
nart, Maribor, Ormož, Ptuj
in Slovenska Bistrica.
4. Razrešitev dosedanjih in
imenovanje novih predsed-
nikov svetov občinske skup-
ščine:
a) sveta za kmetijstvo in
gozdarstvo,
b) sveta za občo upravo
pravosodje;
5. Razrešitev dosedanji
in imenovanje novega I
mandirja postaje milice Pt
6. Razrešitev sodnika (
činskega sodišča v Ptuj^u;
7. Razrešitev in imenoval
ravnateljev šol:
a) osnovne šole dr. Frai
Žgeča — Dornava,
b) osnovne šole Kajdina
8. Odiok o urbanistK'!n(
programu občine Ptuj:
9. Odlok o urbanistični
redu v občini Ptuj;
10. Odlok o prepovedi p
celacije in graditve na (
močjih mesta Ptuja, za ka
re je predvidena izdelava i
zidalnih načrtov;
11. Odlok o komimali
taksah v občini Ptuj;
12. Odlok o stopnjah p)
metnesa davka od neprem
njn in pravic v občini Pt
13. Odlok o sejmih v obč
Ptuj;
14. Odlok o obvezn
zdravljenju psov v obe
Ptuj proti zajedalcem in
neškodljivem odstranjeval
invandiranih svinjskih jet
15. Odlok o ukrepih za pi
prečevanje škode po divji
v občini Ptuj;
16. Odlok o začasnem
nanciranju    potreb    obči
Ptuj v prvem trimesečju 19l
PGDJETIE ELEKTRO MARIBOR
obvešča vse cenjene odjemalce električne
energije, tovarne in podjetja, da v svoji spe-
cializirani delavnici v Radvaijju opravlja kva-
litetno, hitro in ceneno vsa popravila in pre-
delave elek. strojev in merilnih aparatov.
Za popravilo vseh vrst električnih gospodinj-
skih aparatov in kmetijskih strojev delujejo
servisne delavnice v Maribor«. I..enartii. Gor-
nji Radgoni. Ljutomeru, Murski Soboti. Mač-
ko veih. Lendavi, Ptnju, Ormožu, Slovenski
Bistrici in Rušah.
VSFM ODJEMALCEM ELEKTRIČNE ENFR-
r.TTF 7FM SRFČNO TN tTSPRšNO NOVO
LETO IN SE ZA NAROČILA VT TTTDNO PRI-
pnKr^f-\ DELOVNA SKUPNOST
PODIETJA
ELEKTRO MARmOR
Maribor
TEDNIK - ČETRTEK. 24. decembra 1970
RTBAN 7
uporabljanje ^
Vpliv družbe na gaspo-
darjenje z gozdovi se nedvo-
mno naibol.i posredno odra-
ža v ukrepih, ki zagotavlja-
jo učinkovite možnosti za
nego in obnovo gozdov. Go-
spodarjenje z gozdovi zahte-
va torej neposredno družbe-
no usmerjanje sredstev za
razširjeno gozdno biološko
reprodukcijo. Ob tej osnov-
ni ugotovitvi pa velja po-
udariti, da si morajo gozdar-
ski strokovnjaki še posebej
prizadevati, da v sedanjem
času. zlasti pa še na ptuj-
skem območju, kjer so v ve-
čini primerov gozdovi že se-
daj premočno .zsekani :n je
zato vsako čezmerno pose-
ganje v sestoj že kar škod-
ljivo. Sedaj znašajo lesne za-
loge komaj kakih 135 kub.
metrov lesnih zalog na hek-
tar gozdne površine
Prav zato si gozdarji pri-
zadevajo, da bi iz gozdov je-
mali le tisto drevje, ki ga
je potrebno odstraniti in za-
to so tudi omejili čezmerne
poseke, to še zlasti velja za
•slavce, katerih lesne proiz-
vode najbolj pogosto rabimo
za gradnje novih stanovanj-
skih ali gospodarskih objek-
tov ali njih obnovo.
Nedavno tega je svet gozd-
nih posestnikov, katerih
Predstavnike so izvolili goz-
dni posestniki na celotnem
PtLijskem območju, sklenili,
da morajo vsi kmetje, ki že-
lijo sekati les za novograd-
nje ali obnovo svojih doma-
čij, imeti ustrezno dokumen-
tacijo; to je gradbeno ali
obnovitveno dovoljenje ter
Potrdilo od pooblaščenega
tesarskega mojstra (obrtni-
^^). koliko bo potrebno lesa
^3 predvideno obnovo. Na
"^Sfiovi tako opremljenih pri-
^asitev bodo sveti gozdnih
posestnikov skupaj z pod-
področnimi revimimi goz-
darji reševali te prošnje. Pri
tem pa bodo v prvi vrsti u-
poštevali zmogljivost gozda,
kjer bi lastniki  želeli seka-
ti. S tem pa seveda ni reče-
no, da ima ta ukrep namer
onemogočiti kmetom, da b:
lahko sekali v svojem gozdu
potrebne količine lesa za
lastno uporabo. Želijo pa
preprečiti prekupčevanje z
lesom. Niso namreč redki
primeri, ko kmetje zaprosi-
jo za sečnjo lesa ter pri tem
navajajo, da bodo posekan:
les porabili v svojem gospo-
darstvu, dejansko pa vso ko-
ličino odobrenega in poseka-
nega lesa prodajo mimo
gozdne organizacije in- po
navadi še pod ceno raznim
individualnim graditeljem,
pa tudi lesnim prekupčeval-
cem, fh
Kakšni so načrti za nasto-
oajoče obdobje?
Za nami je 22. december
dan JLA. V počastitev tega
praznika je bila 21 decembra
v Gledališču Ptuj svečana a.
kademija. na kateri se je
predstavila dramska skupina
ptujske ESS : recitalom Iva-
na Gorana Kovačiča JAMA.
Nastopil je tudi pevski zbor
SCKS Ptuj pod vodstvom
Franja Luževiča Akademij.)
je v celoti pripravil režiser
ptujskega gledališča Peter
Malec. Sodelovala sta tudi
člana Gledališča Ptuj Olga
Fričeva in Marjan Sneber-
ger.
Bliža se novoletna jelka,
katere se najbolj veselijo na-
ši malčki. Zanje bodo pri-
pravljene lokalne nroslave v
šolah in podjetjih Organizi-
rani bodo tudi skupinski o-
gledi predstav .SNG Mar>')r.
ki so jih pripravili za to pri-
ložnost.
Za naš največji kulturni
praznik. 8. februar, priprav-
lja ZKPO Ptui svečano aka-
demijo, na kateri bo uvod-
ne besede podal prof. Jaro Do-
lar Igralka Elvira Kraljeva
bo recitirala Prešernove So-
nete nesreče. Mladinski pev-
sk' zbor osnovne šole T. Zni-
dariča Plui bo popestril slav-
nostni orogram z nekaj slo-
venskimi pesm mi
V okviru praznovania slo-
venskega kulturnega prazni-
ka pripravljajo člani dram-
ske sekcije gimnazije »D.
Kvedra« Ptui uprizoritev So-
foklejeve drame Antigona v
režiji Petra Malca.
Kaj pa delovni program
Gledališča Ptuj?
Za letošnjo sezono so pred-
videne tri prem'ere. Kot prva
je bila na repertoarju Finž-
garjeva ljudska drama Raz-
valina življenja. V študiju ie
Molierova komedMa Skopuh.
Z vsemi deli bo skupina go-
stovala no okoliških krajih
m organizirala predstave v
Ptuju.
Ki* ...^
Občni zbor Stan. komun, podjetja Ormož

toda načrti so še večji
v petek. 18. decembra 1970
je kolektiv Stanovanjsko-ko-
munalnega podjetja Ormož
imel občni zbor. Na njem so
napravili »obračun« doseda-
njega dela. obenem pa si za-
stavili nove načrte za obdob-
je 1970-71. Iz poročil dose-
danjega dela je bilo razbra-
ti, da so v tem podjetju, če-
prav je vsesplošno neprime-
ren odnos do njega, veliko
storili za povečanje proizvod-
nih prostorov, kakor tudi za
odpiranje novih delovnih
mest, saj se je število zapo-
slenih povečalo v zadnjih
dveh letih skoraj enkratno,
tako da sedaj znaša to šte-
vilo 112. To je zelo zgovoren
dokaz, kako se s trdno voljo
da veliko zgraditi, veliko u-
stvariti. čeprav se v takih
primerih vedno pojavljajo te-
žave. Vendar pa. kot je bilo
slišati iz poročil, se je pod-
jetje znašlo v ponovnih te-
žavah. Problemi so predvsem
z zaščito delavcev v podjetju.
Delavci so namreč vse pre-
malo ustrezno zaščiteni pri
delu. vzrokov za to pa je več:
stalno izpostavljanje vremen-
skim neprilikam, zastareli in
dosluženi stroji in podobno.
Potreba pf> nadomestitvi stro-
jev se je pokazala v gradbe-
ni, veliko večja pa v kovinski
delovni enoti. V teh enotah je
delo otežkočeno. ker s starim
strojem ni mogoče opraviti
dela hitro, niti kvalitetno,
kot bi se to dalo z novim.
Poleg tega nastopajo težave
tudi s stanovanji zaposlenih;
veliko jih je. ki bi jim bilo
potrebno dati stanovanje,
vendar za enkrat žal to ni
mogoče.
Kljub zgornjim problemom
pa upajo, da se b'>do osebni
dohodki v prihodnjem letu
povečali od sedanjih 800 na
100 dinarjev, saj se je celotni
dohodek podjetja že v tem
letu povečal za več kot 300
odst. Upajo tudi. da se bodo
povečale kapacitete proizvod-
nje, kakor tudi odpira nie
novih delovnih mest. Prav
tako je še vedno odprto vpra-
šanje delavske sobe. kjer naj
bi delavci pozimi malicali.
V sedaj prevzetih prosto-
rih na »marofu« od »Slove'-
nija-vina«. samostojnega o-
brata »Jeruzalem-Ormož«. bo
podjetje uredilo nove delav-
nice. S tem se bo povečal ob-
seg delovnih prostorov, s tem
pa bo odklonjen še en pro-
blem in spet korak bližje za-
stavljenemu cilju.
Vsem zaposlenim v Stano-
vanj sko-komunalnem pod-
jetju ob novem letu in v na-
slednjem letu želimo mnogo
delovnih uspehov in obenem
srečno roko ob reševanju
problemov podjetja.
FK
S TOVORNJAKOM
V OSEBNI AVTO
v torek. 15. decembra 1970
se je ob 15. uri in 25 minuit
pred železniškim prelazom v
Ptuju pripetila zaradi nepre-
vidnosti lažja prometna ne-
sreča med voznikom tovorne-
ga avtomobila, reg, št. MB
370-85 Stankom Habotom iz
Maribora. Meljska cesta 65 in
voznikom osebnega avtomo-
bila reg. št. MB 249-07 Ja-
nezom Turkošem iz Majšper-
ka 24. Nastala je materialna
škoda za ca. 1100 dinarjev.
Poškodoval .se ni nobeden iz-
med voznikov.
FK
Kulturno "prosvet-
in v okolici
Iz dneva v dan se nam ne-
hote zastavljajo vprašanja,
zakaj so gledališke dvorane
prosvetnih društev prazne,
zakaj večina prosvetnih dru-
štev spi v globokem »zim-
skem« spanju. Ali bomo res
dovolili zamreti tradicije ši-
rokega kulturno-prosvetnega
udejstovanja iz preteklosti.
Kaj bi morali storiti, da bi
kulturno-prosvetna društva
pripravili za delo in seveda,
kateri so problemi, ki tarejo
delujoča društva in mladin-
ske aktive.
Za odgovore na gornja
vprašanja smo zaprosili reži-
serja gledališča Ptuj. Petra
Malca.
Odzval se je bolj na vora-
šanja. ki se tičejo sedanjega
dela kulturno-orosvetnih
društev in dram.skih skupin.
Sedaj trenutno režira ali pa
nudi strokovno pomoč v Ro-
goznici. Stoprcah. Markovcih.
Juršincih. Polenšaku in Cir-
kulanah. Dejal je. da so ljud-
je zainteresirani. samo na
žalost ni nikogar, ki bi jih
vodil, ki bi jim zastavljal
naloge in cilje, predvsem se
to tiče mladine. Seveda to ni
edini problem. Tu so še ma-
terialne možnosti in tehnična
neopremljenost (kulise, ko-
stumi, reflektorji, material za
šminkanje itd).
Na vprašanje, kaj bi bilo
treba storiti, da se sedanja
situacija izboljša, bi lahko
rekli tole:
Najprej bi se morali pre-
buditi vsi upravni odbori
kultur^no-prosvetnih društev;
vcepljati bi morali ljubezen
do lepega, kulturnega udej-
stvovanja že otrokom v os-
novnih šolah z raznimi krož-
ki (pevski, dramski, literarni,
novinarski . . .). ker vse pre-
več prosvetni delavci poči-
vajo in se neodgovorno ob-
našajo do svojih dolžnosti —
kajti ni njihova naloga samo
učiti kar ie v učnem progra-
mu;
mladinskim aktivom bi mo-
rali nuditi večjo strokovno
pomoč in seveda tudi moral-
no.
Se in še so stvari, ki bi jih
bilo mogoče ukreniti, če bi
bilo volje, zavesti in več lju-
bezni do estetiko.
Živilski kombinat
INTES
MARIBOR
Vse vrste moke, vsakovrstne izdelke iz moke na-
bavljajte pri nas. Prepričajte se o naši kvaliteti!
Vsem našim poslovnim prijateljem in vsem občanom želimo
srečno in uspehov polno novo leto 1971!
STRAN 8
TEDNIK — ČETRTEK, 24. decembra 1970
Kollicert glasbeiiili sekcij
v netek, dne 18 decembra
1970. ob 17 ."^n v dvorani
»Narodni dom« ob obilni u-
deležh- ooslušalcev nacton'le
glasbene sekcMe DPD Svo-
boda z na sled-^'^ m koncert-
nim oroeramom:
Tamburaški orkester ood
vodstvom dirgenta Frania
Petka: Ana oolka J^raka.
Naileos- sen — fox Rosas<=a.
Svečanost na moriu Coreli-
ia Donavski valovi valček
Iv Ivanoviča. Tam na vrtni
gredi Iv Ocv rka v aran-
žma i u za tamburaški orke-
ster s sopran solo Franca
Petka. Dobro 'utro — valček
dr Antona Svaba v aranž-
ma iu tambursški orkester
Adolfa Groebn;ga. Oi ta mli-
nar, -koroška narodna Luka
Kramolca v aranžmaju za
tamburaški orkester s sopran
solo Fraja Petka Odmevi z
Jadrana — valček Bozzotti-
niia, ter Češka oolka Baru-
,ške
Ves potek izvaiania ie ou-
blika nagrajevala' z navdvi-
šenim nloskan^em. Posebno
ie vžgala pri poslušalcih so-
listka Katica Zuran s pesmi-
ma s spremljavo tamburaške-
ga orkestra Tam na vrtni
gredi in Oi ta mlinar, ki jih
ie s svojim leo^m in nežnim
sopranom zelo muz'kalno ob-
čuteno odpela. T.^mburaški
orkester deUne z veliko po-
žrtvovalnostjo, ima lep na-
predek, škoda zani oa je, da
se nrav nič ne pomlajuje. V
njem vidimo starejše člane
še iz obstoja v star- Jugcsla-
viii. Vprašamo: kaj bo po-
tem, ko stari člani orkestra
obnemorejo? Ali ni škoda, da
ta orkester oronade. ki ima
za seboj že tako staro tradi-
cijo in je edini tamburaški
orkester v tem predelu Slo-
venije.
V drugem delu koncerta je
nastooil zabavni ansambel
»LAJOS«. k^ ga vodi Ludvik
Sološi. V ansamblu so za-
stopani: violinist nrimašLud-'
vik Sološi. mandolina Rudi,
Ribič, kitara Oto Ašenbre-;
ner, harmonika Viktor Lu-'!
garič. kontrabas Jože Gori-i
čan.
Izvajali so: Ognjeno korač-
nico Stamla Valček — Zlato
in srebro Franca Leharja.
Ko lepi sen. madžarsko ro-
manco ter Cardaš potpuri
Farkaša. Romea m Julijo
Henrika Majerja, Daleko je
moj Split iz opere Mala Flo-
rami Ivana Tjardoviča in na
kraju Češko nolko Karla Va-
ceka. Publ-ka je bila nad tem
ansamblom veselo oreseneče-
na. saj je bil to prvi njihov
koncertni nast^^p V celotnem
izvajanju, ker je nj-hov vod-
.1a madžarskega ookolenja. je
bilo občutiti veseli madžar-
ski temperament, še poseb-
no v posrečenem posnemanju
tipične c''eanske glasbe, le
piihlk^ bila oh noclušrinlu
vsa vzhičena od silnega nav-
d\išenja. Po dolgotrajnem o-
dobravan'u in silnem aplav-
zu so morali na kraju doda-
ti še eno veselo koračnico.
V tretjem delu koncerta je
nastopila mestna glasba na
pihala o^d vodstvom dirigen-
ta Antona Horvata z nasled-
njimi skladbami: Uvertura
»Vsako Jutro, dobro jutro«
Jos Pešci-j a Na perzijskem
sejmu Katenmi-ja Fantastič-
na uvertura Franca Snr-n-
?erJa. in Koračnica Tomi
Mar-ana Sajovca
Godba na pihala je v svo-
jem izvaianju nrecej zahtev-
nih skladb pokazala lep na-
predek in tudi viden porast
članov Poslušalci so izvaia-
nju na novo naštudiranih
skladb pozorono sledili in jih
navdušeno spreiemal' z dol-
gotrajnim nloskaniem.
Vsem trem nastopajočem
gla.sbenim skupinam ie treba
čestitati na tako lepem uspe-
hu To je bil zaključni kon-
cert glasbenh sekcij DPD
Svobode v t°m letu. V no-
vem letu 1971, -ijm želim
mnogo usneha v nanredova-
nju -n čimveč uspelih kon-
certov.
x^'ranjo Luževič
bistftške VESTI
v počastitev dneva JLA Je
bilo v Slovenski Bistnci že
tradicionalno pokalno tek-
movanje v streljanju z MK
puško v patrolnem teku.
Tekmovanja se je ob lepem
in sončnem vremenu udele-
žilo 12 ek-p. ki so v primeria-
v s preteklim letom na tem
področju pokazale precejšnji
napredek. Tekmovali so v
streljanju na balone, prehodu
grede in tarabe ter metanju
ročne bombe. Posebno zani-
mivo je bilo tudi streljanje
na tarče, kar ie večkrat od-
ločilno vplivalo na končno u-
vrstitev.
Uspeh iz preteklega leta
so tudi letos ponovili član:' e-
kipe milice iz Sloven^^ke Bi-
strice, ki so s 520.5 osvoje-
nimi točkami ponovno osvo-
jili prvo mesto. Samo 6 točk
manj so imeli tekmovalci e-
kipe SD IMPOL 514. na tret-
je mesto pa so se zasluženo
uvrstili tekmovalci iz SD
Prebukovja z 205 osvojenimi
točkami.
Letošnjega tekmovanja ob
tednu strelstva se je udeležilo
nepričakovano skromno šte-
v'lo ekip, samo 4. Nerazum-
ljivo je, da   o bila podobna
tekmovanja v preteklih letih
srečanja najboljših strelcev z
MK puško bistriške občine.
Tekmovanje ie bilo v Vele-
n:ku pri Slovenski Bistrici,
udeležilo pa se ga je 31 tek-
movalcev iz štirih strelskih
družin.
V tekmovanju posamezni-
kov je imel letos največ u-
soeha član SD IMPOL Ferdo
Gajšek (159 krogov) tudi
drugo in tretje mesto sta o-
svnjila predstavnika SD IM-
POL Rudi Bohak (155 kro-
gov) in Ivan Lorenci (153
krogov).
Škoda, da ^e tekmovanja ni
udeležilo več tekmovalcev,
kar bi v veliki meri vpliva-
lo na večjo kvaliteto.
Letošnjega nogometnega
prvenstva poklicne šole.^za
metalurško, kovinarsko in
lesno stroko se je udeležilo
okoli 60 učencev, najuspeš-
nejša pa je b'la ekipa 2 raz-
reda metalurgov, ki je osvo-
jila 7 točk pred 2. razredom
lestne stroke s 6 točkami in
1, razredom metalurgov s 5
točkami.
Tekmovanja boc^o organi-
zirali vsako leto. najuspeš-
nejši pa bodo sprejeli poseb-
na priznanja.
VH
RmfP^mz^nm c?eia v Ptujskem .
Narorf^em domu
Te dni izvaja DPD »Svo-
boda« Ptuj reo-gan'zapiio
dela v ptu-'skem Narodnem
domu. Glede na to Je odku-
pila ves inventar ter pribor,
katerega lastnik 'e b''lo Go-
stinsko podjetje »Haloški bi-
ser« Ptuj Nabavljen je še
ves ostali inventar m pribor,
ki je nujno potreben za nor-
malen potek dela.
Reorganizacija je pred-
vsem zato da b' oostal Na-
rodni dom res narodni, da ne
bodo lepo ureJeni 'n adapti-
ran: prostori samevali, da bi
se omoeočila uporaba prosto-
rov širšemu sloju za konfe-
rence seminar'e. občne zbo-
re, družabne večere ,. po
cenah, dostopnim vsem.
Glede na nov sistem dela
je formirana sekcija, ki bo
organizirala zabave, družab-
ne večere, kulturne progra-
me in predavanja
Sekcija za organizacijo za-
bav se bo imenovala »Klub
družabnosti«. Organizirali bo-
do vsako druffo soboto dru-
žabni večer s kulturnim pro-
gramom in plesom. Na dru-
žabne večere bodo imeli vstop
samo člani kluba. Zaželieno
je, da .se vključ^ čim več lju-
di, predvsem iz vrst delav-
cev da bi se jim s tem orno-
gočilo živahnejše društveno
udejstvovanje. Članom kluba
bodo izdal' čla:~.ske izkaznice,
članarina oa bo znašala za
celo leto 24 din. Iz teh sred-
stev bodo kriti stroški klu-
ba.
V okviru Narodnega doma,
ki pa je v organizaciji DPD
»Svoboda« Ptuj, deluje de-
set sekcij (pihalni orkester,
zabavni orkester, pevski zbor.
esperanto. ženski pevski zbor,
glasbena sekcija in plesna
sekcija), v teku ^e formira-
nje lutkovnega eledališča, ki
bo v najkrajšem času začelo
delovati, saj se že pripravlja
oder jn pripravlja tehnični
material.
Tajnika DPD »Svoboda«
Ptuj smo povprašali, kakšne
imajo težave pri delu. Odgo-
voril je. da imajo največje
težave s finančnimi sredstvi,
saj celotna dotacija znaša
vsega 30 000 dm. kar je da-
If^č premalo za nemoteno de-
lo.
V društvu   najbolj pogre-
šajo mladine, predvsem de-
lavs'ke mladine, zato si pri-
zadevajo, da bi mladino pri-
tegnili v čim večjem številu.
Za rešitev tega, zelo pereče-
ga vprašanja so zaprosili za
pomoč Občinsko konferenco
ZMS Ptuj.
Za finančnim problemom
in problemom pomanjkanja
mladega kadra je največji
problem tehnična opremlje-
nost godbe na pihala in gle-
dališkega odra. Godba na pi-
hala ima inštrumente, stare
tudi 40, 30. 20 let in je nuino.
da dobi nove. GledaTški o-
der je tudi potreben moderni-
zacije, saj Je v takem stanju
neuporaben.
Odbor DPD »Svoboda« Ptuj
vabi vse interesente, da se
vključijo v njihove vrs+e
KF
Občni zbor prosvetnega društva Hum
No¥i načrti,
nove naloge
Prosvetno društvo »Jože
Trstenjak« Hum ie imelo v
soboto, 19. decembra 1970 v
prostorih Osnovne šole na
Humu občni zbor.
Sedaj je v prosvetno dru-
štvo na Humu vključenih o-
krog sedemdeset članov, od
katerih jih je 45 prisostvo-
valo občnemu zboru. V dru-
štvo so vključeni stari in
mladi, fantje in dekleta.
Delo prosvetnega društva
je potekalo po načrtih, ki so
bili sprejeti na delovni kon-
ferenci 19. novembra 1969. Za
dan reoubrke lansko leto je
bila proslava, ki so jo pri-
pravili pionirji Med prosla-
vo je bilo tudi razv't'e prapo-
ra, za katereea so prispevala
sredstva: osnovna šola. Skup-
ščina občane Ormo^ in pro-
svetno društvo Hum. Za no-
voletno ielko je lutkovna sek-
cija Hum pripravila lutkov-
no igrico v 4 dejanjih »Jur-
ček in trije razbojniki«.
Igrico je režirala Mimica Pi-
šek. Dramska skupina je pri-
pravila dramo v treh deja-
njih Vinka Trinkausa »Ma-
ščevanje«; z njo so uspešno
gostovali v Središču in Pod-
gorcih, kjer 30 predstave bi-
le dobro obiskane. Kmalu za
tem so člani PD pripravili
»veseli večer« ob sodelovanju
narodno-zabavnega ansambla
Frančeka Zibrata. Sodelovalo
je več novih igralk in igral-
cev s krajšimi prizorčki in
satirami iz vsakdanjega živ-
ljenja. Za 8. marec letos so
pripravili proslavo in zakusko
za žene. za katero so zbrale
sredstva žene same. nekaj pa
je prispevala tudi SZDL in
RK. Prav tako je bilo pri-
pravljeno sodelovanje ob 25-
letnici osvoboditve v Ivanj-
kovcih. pred pustom pa je
bila organizirana maškerada
in je PD nagradilo maske.
Organiziran je bil tudi ku-
hTski tečaj v Frankovcih. ki
je bdi zelo dobro ob-skan.
Člani PD. oziroma člani
dramske sekcije so si ogleda-
li tudi gostovanje celjskega
gledališča ki ie gostovalo z
drame »Deseti brat«, nakar
je sledil še izlet v Stubiške
toplice, ki se ga le udeležilo
22 članov prosvetnega dru-
štva.
Za sezono 1970-71 je načrt
dela podoben, kakor v sezoni
1969-70. torej proslava ob no-
vem letu z obdarovanjem naj-
mlajših, društvena maškera-
da pred pustom, proslava za
dan žena s pogostitvijo žensk,
veseli večer ob sodelovanju
ansambla Zibrat in izlet pro-
ti koncu junija ali v začetku
julija. Dramska skupina bo
v sezoni 1970-71 pripravila
trodejanko »Dom Bernarde
Albe«. PD bo organiziralo o-
gled drame »Veronika Dese-
niška«, v Loperšicah. Fran-
kovcih iP na Humu pa bo
verjetno organizirana tudi
šola za starše.
Problemov, ki jih nikjer ne
primanjkuje, ima nekaj tu-
di PD Hum, Tj problemi so
sicer mali, vendar je enega
vendar treba omeniti, in to
je problem osvetlitve odra.
PD misli nabaviti v sezoni
70/71 tudi refleksivni reflek-
tor in tako bo spet en pro-
blem manj. Veliko ljudi je
vključenih v PD. vendar jih
le nekaj redno dela. Upajo,
da bo v prihodnje boljše in
to društvu tudi želimo
-FK-
TEDNIK — ČETRTEK. 24. decembra 1970
STRAN 9
Naši armadi
ob prazniku
Bilo ie nekoč v krvavi te-
mini.
Takrat ie padal in umiral
naš človek, ki ie- stopil v sve-
tišče svoiih pričakovanj. In
za te sanje je dvignil svoj
obraz s tal in razpel v vetru
krila hrepenenja ter iih raz-
tegnil v vse štiri vetrove.
Smrt je poljubljala lice,
zemljo je pojila topla, od po-
nižanja in bičanja razburka-
na kri in naraščale so reke
ljudi krvavečih spoznanj.
Skozi temne c;ence gozdov, po
mehkih in rosnih tratah, čez
skalnata pobočja in divjd
grape, mimo samotnih kaži-^
potij. v zatohlih in od člove^
ške?- 'f^nja napolnjenih'
ce! je rjula pesem
re\' 'esem rdečega a-
toma
Vstajalo in raslo je iz člo-
veških globin, se lomilo v
silnem viharju, . preklanih
lobanjah bojnih tovarišev se
je rodilo spoznan ie. da je
prostor ped soncem za vse
enak. Himna boja je prera-
sla in krotila (orkan) orkan,
da je pregnala temino in pri-
žgala svetlo Laklo prihodno-
sti.
In ko je utihnil poslednji
rafal, je z nj:m umolknila
pesem smrti. Za obzorje je
tonila krvava zarja, vstajal
je nov dan. prinašajoč na
svojih krilih življenje, za ka-
terega smo žrtvovali kri in
sanje.
Petindvajset let strmi v
spomin, petindvajset let se
pripovedujejo zgodbe o lju-
deh, k: se jim je na Golgoti
leta tisoč devetsto enainštiri-
deset odkrila veličina domo-
vinskega prostora, petindvaj-
set let se tke nov življenjski
dan, za katerega smo plača-
li težki in krvavi davek, ve-
rujoč, da je to poslednji dolg,
ki ga je človek odštel člove-
ku.
Toda svet se noče umiriti.
Spet se zvija v svojih podiv-
janih krčih, znova se oglaša
zamolkla in grozeča pesem
jekla, rojevajo se zle slutnje,
loveč se s pošastnimi senca-
mi, ki uničujejo življenje in
srečo.
Vendar nas ni strah, ker
čuva krvavo dediščino naših
mater :n očetov vojska, ki
se je rodila v najusodnejših
dneh našega narodnega živ-
ljenja, vojska, ki je zaorala
v krvave brazde
Za njen praznik. 22. de-
cember, ji pošiljamo svoje
mlade pozdrave in vroče že-
lje, da bi našla lotosov cvet.
cvet. ki bo premagal smrt in
pognal semena miru. sreče in
ljubezni.
Pionirski odred
»Ruda Sever«
Gorišn'ca
Razgovor z gasilskim
veteranom
Plaho sem potrkala na vi-
soka vrata stare hiše z veli-
častnimi oboki. Postaren. osi-
vel mož z živahnim oogledom
mi je prijazno odzdravil in
me pozval, naj sedem. Pro-
sila sem ga za kratek raz-
govor.
»Koliko let ste že član ga-
silskega društva?«
»V prostovoljni četi sode-
lujem že 40 let, vendar zad-
nja tri leta le kot blagajnik.«
»Ali se mogoče spominjate
vstopa v gasilske vrste?«
Hudomušno se je nasmeh-
nil: »Ko sem bil še majhen,
sem večkrat opazoval ooklic-
no gasilsko četo ori vajah.
Službo sem nastopil v želez-
niških delavnicah. Ah ja,« je
zavzdihnil, »mnog' krat je iz-
bruhnil požar, zato sem pri-
stopil k prostovolicem in .se
z vnemo in veseliem udele-
ževal vaj in predavanj.«
»Katere   sp-etnosti   moraj
obvladati dober gasilec?«     j
Zamislil se ie: »Biti mora^
okreten,   premišljen  in  ve-'
sten.« ■
»Ima še katere druge na-^
loge?« sem radovedno vrtala
vanj.
»Da, skrbeti mora za po-
žarno varnost v hiši, kjer
stanuje in v okolici,« ie resno
odgovoril in si tri dlani.
»S kakšnim občutkom ste
hiteli, ko je zatulila sirena?«
»Takrat sem pustil vse
drugo ob strani, le m'sel. da
moram čimprej Dohiteti v
gasilski dom. se opremit' in
sprejeti funkcijo, me je pod-
žigala.«
Ko je pripovedoval, so se
mu na visokem čelu zarisale
gube in košate, stroge obrvi
so se nasršile.
»Kakšne misli so vam ro-
jile po glavi, ko ste ljudem
reševali imetje in življenje?«
»Najprej sem pobrskal po
spominu navodila za pomoč
in reševanje. Čeprav sem bil
večkrat v nevarnosti, nisem
odnehal, dokler ni bilo vse
na varnem.«
»Prav gotovo se spominja-
te dogodka, ki se vam je po-
sebno vtisnil v spomin?
Blažen nasmeh mu je legel
na razorano lice in glas se
mu je stresel: »Nebo je bilo
posuto z zvezdami, ki so od
zimskega hladu treoetale in
se mežikaje skrivale za pu-
haste oblačke. Mrazilo me je.
Roke sem potisnil globoko v
žep in žvižganje stona] po
gazi. Čuden sij je prodiral
izza steklenih vrat mizarske
delavnice in osvetljeval pu-
ste, sive zidove hiše z viso-
kimi okni. Pohitel sem v
stavbo in val toplote je dah-
nil vame. Nasproti mi je pri-
sopihal zavaljen dežurni :n
me prodirno pogledal. Vrgel
sem mu plašč v naročje, izza
pasu potegnil ročno sekirico
in z njo razbil vrata.
V kotu pri oknu je žarelo.
Vnel se je kup opilkov. ker
je mizar pozabil izključiti
pečico. Iskal sem vrečo s pe-
skom, vedro in vodo. Raz-
jezil sem se ') misli na mi-
zarjevo neprevidnost. Zavpil
sem. da sem zbudil mojstra
mizarja, kajti tleči stol se
mi je zrušil na nogo in mi
osmodil nedeljske hlače. So-
sedje, ki so prihiteli, so mi
pomagati pogasiti žerjavico«
Segel je na polico in na
raskavi dlani se je zaleske-
talo odlikovanje:
».Jožetu Ačku — 15 maja
1946.«
Danica Herega. VIII. a
osn. š. »Tone Znidarič«.
Ptuj ___
Osfeni za hišo
Star sem bil šest let. ko
sem se prvič igral z vžiga-
licami. Takrat sva stanova-
la z mamico pri Cirilovih.
Hišna gospodinja in mama
sta vsak dan odhajali v služ-
bo, otroci pa smo svobodno
gospodarili v domu in okrog
njega.
Ko sta nekega dne spet
odšli za kruhom, sem pred-
laigal. da bi zakurili kres. Za
ta predlog so se vsi navdu-
šili. Brž smo staknil: vžigalice
in odšli za hišo. Za zid smo
nanosili kup slame in jo za-
ž,gali. Zaprasiketalo Je in dolg
rdeč jezik je švignil v zrak.
To je bilo veselje! Zakadili
smo se v kopico, pulili slamo
in jo metali na ogenj, ki se
je začel širiti proti skednju.
Prav nič nas ni skrbelo. V
svoji otroški neuganosti ni-
smo čutili nevarnosti, ki je
prežala na nas. Ko smo opa-
zil:, da je ogenj grozil uni-
čiti skedenj, smo se vzne-
mirili in ga skušali -zausta-
viti. Premajhni smo bili. da
bi vedeli, kako je treba rav-
nati z ogrfjem.
Vse bi se zelo nesrečno
končalo, če nas ne bi opa-
zila soseda. Vsa prestrašena
je pritekla za skedenj, od-
hitela k studencu, zajela škaf
vode in pogasila kres. Ko si
je opomo,gla, nas je napodila
v hišo in nam zagrozila, da
bo povedala materama. Tre-
petaje smo pričakovali ma-
mi. Ko sta se vrnili iz služ-
be, je prišla soseda in no-
vedala, kaj se je zgodilo. Ma-
ter: sta se tako prestrašili,
da nista mogli do besede. Ko
se je strah polegel, pa je
pela šiba.
Tisti dan smo si dobro za-
pomnili, saj smo morali dve
uri klečati na ajdi. ki je pu-
stila boleče sledove na naših
nogah. Od takrat se nikoli
več nismo igral' z ogrnem,
kaiti vedeli smo. kaj se lah-
ko zgodi.
Mirko Artenjak, VII. a
osn. šole Franc Belšak,
G o r i š n i C a
OB DNEVU JLA
Pred 29. leti se je rodila
jugoslovanska ljudska arma-
da. 22. decembra so v bosan-
skem mestu Rudu na pobudo
tovariša Tita ustanovili I.
proletarsko brigado, ki je bi-
la prva redna enota naše
ljudske vojske. To je bila ve-
lika pridobitev za Jugoslavi-
jo, saj je v naših narodih
vžgala zaupanje v osvobo-
dilno borbo in začeli so se
množično vključevati v njo.
Tako so bile za prvo brigado
ustanovljene še druge, ki so
preraščale v divizije, korpu-
se in v armado, ki je dokonč-
no osvobodila našo domovino
Po vojni je naša armada
pomagala pri graditvi nove
domovine. Utrdila je bratstvo
in enotnost med jugoslovan-
skimi narodi, česar temelji so
bili postavljeni že med voj-
no. Naša država se trudi, da
bi imeli čim sodobneje
opremljeno vojsko, katere
naloga je braniti vsako ped
naše zemlje, ne pa vdirati na
tuja ozemlja. Vendar ni dol-
žnost braniti domovino samo
ljudske armade, temveč smo
pri nas organizirali vseljud-
sko obrarrbo, ki pravi, da je
dolžnost slehernega našega
državljana, boriti se za do-
movino v primeru, če bi bila
napadena.
Vsako leto praznuje naša
armada rojstni dan in njeni
zastopniki obiskujejo pionir-
je na šolah. Tudi na naši šoli
so bili in pripravili sm.o kra-
tek kulturni spored. Pokazali
so nam orožje, ki ga upo-
rabljajo vojaki za vaje. Po-
tem so odgovarjali na naša
vprašanja. V pogovoru je čas
hitro potekel.
Pionirji upamo, da nam ne
bo treba nikoli prelivati krvi
za svobodo, ki jo zdaj uživa-
mo.
Jožica Jeza,
7. b. razr. osn. šole
Podlehnik
Bilo je med vojno
Osamljeni streli so se iz-
gubljali v noč. Zaregljal je
mitraljez, zagrmel je top,
razpočila se je bomba. Med
truščem pa so se pomikal:
borci, ki so se boril: za svo-
bodo, za materin jezik, v
katerem so jih nekoč matere
tolažile in jim pele uspa-
vanke.
V čuvajnici št. 21 pri po-
staji v Moškanjcih je bila
od oktobra 1944 do osvobo-
ditve ilegalna ambulanta. V
njej so se zdravil: laže in te-
že ranjeni borci, v njej so
se ustavljali kurirji TV 14-S.
Z zdravili sta oskrbovali
ambulanto ptajska in ormo-
ška bolnišnica. Organizator-
ja ambulante sta bila Hor-
vat Janko-Marjan in nekda-
nji šef postaje, Franc Obran,
ki je bil takrat prometnik in
stanoval v Čuvajnici.
Bilo ie pozno v jeseni 1.
1944. Na mcfkanjsko postajo
sta vozila dva vlaka. Nena-
doma so zaregljale strojni-
ce Nad postajo so krožila tri
letala, iz kater-h so partizani
streljali na Nemce. Iz ustav-
Ijajorega se vlaka so ska-
kali neprijetno presenečeni
nemški vojaki in iskali za-
vetje na čuvajnici št. 21. Si-
lili so v klet, kjer je bila
urejena ambulanta. Ker so
bila vrata dobro zapahnjena,
jih n-so mogli odpreti.
V kuhinji je trepetala
prometnikova žena z otroki,
v kleti oa so s pripravljenim
orožjem čakal: oartizani. Tu-
di naiteže ranjeni partizan
Alojz ie držal v roki grana-
to. Vsem se je zdelo, da tra-
ja napad že celo uro. feprav
se je vse odigralo v desetih
minutah.
Medtem k" so partizani in
gospodinja   čakali   na   naj-
huiše, so odletela letala  in
nemir se je -»olegel. Nemški
vojaki   so  vstooili  na  vlak,
prometnik,   ki   'e   doživljal
moreče občutke, je dal zna-
menje za  odhod   Ko se Je
vlak   izgub'l   med  oolii,   ie
stekel   domov,   kjer   ga   je
sprejela žena. ki se je komaj
umirila v njegovem obiemu.
Zlatko Sok. VIII  r,
osn, šole Franc Belšak,
Gorišnica ^
ODGOVOR TEREZIJI
GOJČIC IN
SOPODPISNIKOM IZ
SP. LESKOVCA GLE-
DE ZAMENJAVE
BUČNIC ■
Terezija in Gojčič :n so-
podpisniki iz Sp. Leskovca so
v št. 48 Tednika objavili na
12. strani prispevek pod na-
slovom »So haloške bučnice
slabše kvalitete?«, v katerem
so me kot poslovodjo leskov-
šlce poslovalnice KK Ptuj v
zvezi z zam.enjavo bučnic za
bučno olje postavil: v slabo
luč s tem. da so me prika-
zali kot človeka, ki ne dela
pošteno, ker zahteva 6 kg
bučnic za en kg olja.
Jaz sem prevzel posloval-
nico 4. decembra 1970 in ni-
sem v tem času sploh zame-
njaval bučnic za bučno olje,
ker ga nisem imel v zalogi.
Kolikor mi je znano, se za-
menjujejo bučnice v trgovini
v razmerju 100:18. torej 10
kg bučnic za 1,8 kg olja. ne
pa v razmerju, kot je nave-
deno v sestavku Terezije
Gojčič in sopodpisnikov.
Kolikor sen se uspel v
zadnjih dneh informirati, Te-
rezije Gojčič v Sp. Leskovcu
sploh ni.
Franc Hercog, poslovodja
poslovalnice KK Ptuj v Le-
skovcu
P. S. uredništva: KDO JE
TEREZIJA GOJCIC IZ SP.
LESKOVCA?
Radi bi spomnili vsakogar,
da je podpisovanje imena
nekoga drugega, ki ni pisec
sestavka, ali podpisovanje iz-
mišljenega imena, kaznivo.
Prosimo Leskovčane, da nam
pomagajo razkriti. KDO JE
TEREZIJA GOJCiC iz Sp.
Leskovca.
Tednik vaš list
STRAIJ 10
TEDNIK — ČETRTEK. 24. decembra im
Prihodnje leto
cestna pD¥€-;ia¥a Zetale
- Stoperce
Kot znano, je bila sredi le-
tošnjega leta oziroma točneje
za ptujski občinski praznik
izročena svojemu namenu
nova gozdna cesta v parti-
zanske Jelovice, v dolžin: bli-
zu šest kilometrov, ki je za
kraj dokajšnjega pomena,
saj so dobili številni kmetje
v Jelovicah zvezo s svetom
ter niso več tako osamlieni.
Kaže pa. da bodo v Halo-
zah že prihodnje leto dobili
še eno dakaj pomembno cest-
no povezavo. V letu 1971 bi
naj dogradili del ceste iz
Cermožiš v Stoperce ter bi
tako bila najkrajša povezava
med Zetalami in Stopercami.
Omenimo naj. da je iz Sto-
perc proti Zetalam nekaj no-
ve ceste v dolžini kake tri ki-
lometre že zgrajene. Preo-
stali del ceste pa je trasiran
ter delno pripravljen za ori-
četek gradnje, kar naj bi pri-
čeli prihodnjo pomlad.
Kmetje so za to cesto zelo
zainteresirani ter so zato
zemljišče, po katerem bo ce-
sta speljana brezplačno od-
stopili za cesto ter s tem prav
gotovo delo precej olajšali,
še posebej, ker vemo. da bi
investitorji, to je gozdno go-
sf>odarstvo Maribor in kme-
tijski kombinat v Ptuju, ki
sta glavna investitorja, težko
zbrala denar, s katerim bi
plačali kmetom zemljo, po
kater: bo speljana nova ce-
sta.
Razumljivo, da bo nova ce-
sta za kraj. posebno pa še za
kmete, ki tod živijo, dokajš-
Jijega gospodarskega pomena
in ne nazadnje tudi turistič-
nega. Kot nam je {x)vedal
Franc Jazbec, tajnik krajev-
ne skupnosti v Zetalah, ki si
Se posebej zelo prizadeva, da
bi se tudi Zetale dvignile iz
svoje zaostalosti in revščine,
da bo s to novo cestno po-
vezavo dobilo boljše zveze s
svetom približno 25 kmetov.
ki že komaj čakajo, da bi se
njihova dolgoletna želja na-
posled uresnič:la. Ljudje si
bodo tako postali bržnji in
kar je še precej pomembno,
bodo po vsej verjetnosti do-
bili skozi Cermožiše tudi no-
vo avtobusno zvezo s Ptujem
in drugimi kraji, da o mož-
nosti turizma in vikend hišic.
ki s: jih bodo tod pod liribom
Resnikom prav gotovo žele-
li nekateri ljubitelji miru in
samote postavti ter tod v
miru preživeli svoj vikend
Ce torej ob koncu potegne-
mo neko črto. lahko z vese-
ljem -'.apišemo. da so v Zeta-
lah sedaj Po vojni izbojevali
že marsikaj. Tako so tu pred
leti dobili zdravstveno po-
stajo, pozneje tudi zobno am-
bulanto. Obnovili 30 tudi šoli
in kot smo že tudi v eni iz-
med zadnjih številk Tednika
zapisali, bodo tod prav tako
v nasledniem letu dobili vo-
dovod, ki jih bo veljal ne-
kaj nad 20 milijonov starih
dinarjev in vendar imajo še
mnogo želja, ki žal še ne bo-
do tako hitro 'iresničene. Med
te želje lahko šteiemo pred-
vsem bolje urejeno trgovino,
bolje vzdrževane ceste, zla-
sti še tisto s Ptujem. Pri tem
še naj omenimo, da se bo si-
cer že čez dobro leto dni as-
falt precej približal Zeta-
lam, ko bo zgrajena cesta
med Ptujem in Krapino. ki
jo gradijo že več let in upa-
ti je, da jo bodo naposled le
dogradili ter izn>čili svojemu
namenu. Nedvomno pa bodo
od te ceste imeli precejšnjo
korist tudi prebivalci Zetal
in bližnje okolice.
fh
FRAIN   JAZBEC,   tajnik
krajevne skupnosti v Ze-
talah
OBČINSKA CESTA
V PAVLOVCIH
IN NJENI
UPORABNIKI
Občinska cesta, ki pelje z
glavne, asfaltirane ceste mi-
mo Miškove domačije in mi-
mo Matija -vukca. povezuje
Pavlovce z Litmerkom. Ta
cesta je bila včasih pravi
kolovoz, pred leti pa so jo
nekoliko popravili, da je bila
vsaj do neke mere uporab-
na. V zadnjem času  pa  je
kolovoz obupno jamast in v
zimskem času skoraj neupo-
raben.
V Litmerku sta dva oseb-
na avta. vendar le eden vozi
po tej cesti. Lastnik tega je
sicer pomagail pri popravilu
ceste, sedaj pa si j-e našel
izhod tako. da si je naredil
vzpo^-ednico po obrobnih nji-
vah in travnik'h. Lastniki so
razburjeni, kako bi tudi ne
bili, toda. kdo bo popravi!
cesto Pavlovci—Lifemerk?
FK
PORAZ PROTIS080TI
Mladinci Impola. ki nasto-
pajo v II. slovenski ligi. so
se v soboto v Slovenski Bi-
strici pomerili z Mursko So-
boto in srečanje izgubili z
2:4. Kljub porazu pa smo z
njihovim nastopom lahko za-
dovoljni, saj so še enkrat
pokazali veliko borbenost in
tudi precej znanja, kar pa ie
bilo še vedno premalo, da bi
lahko dosegli kaj več proti
ekipi, ki se bori za vstop v
I slovensko ligo. Za prijetno
presenečenje je najprej po-
skrbel A Sega, ki se je odli-
koval že nedavno v Ljublja-
ni, potem ko je z vazzarijem
premagal bolj izkušenega
Sobočana Hašaia. Maloštevil-
ni gledalci pa so lahko takoi
za tem pozdravili se eno zma-
go Impola. Uspešen je bil
Znidaršič in Imp-il je vodil
z 2:0. V nasledniih srečanjih
pa je odločala f'zična pre-
moč gostov. Najprej je izgu-
bil S. Sega, potem pa je Le-
skovar iztržil še en neodlo-
čen rezultat. To x>a je bilo
tudi vse. kar so mladi Im-
polovi tekmovalci lahko do-
segli. Morda bi še omenili
srečanje med Fidlerjem in
Weisom, ki ga je Bistričan
povsem nepotrebno izgubil.
V telovadnici Partizana pa
bi morali gledalci videti še
več srečanj, ki pa s.o žal od-
padla. Ekipa Rač je odstopi-
la od nadaljnjega tekmova-
nja, vse pa kaže, da je v Ra-
cah z Judom konec. Dopoto-
vali pa niso tudi judoisti Ve-
lenja II., tako da so Sobočani
zmagali proti njim brez bo-
ja.
Spet se lahko vprašujemo,
kam vodi takšen način? Slo-
venskemu, posebno še šta-
jerskemu j udu. takšn' dogod-
ki prav gotovo niso v korist.
Ce dodamo še. da so od tek-
movanja odsitopili tudi judoi-
sti Drave, potem je že sko-
raj vprašljivo, če je tekmo-
vanje v II. slovenski ligi
vzhod regularno. Povedati
moramo, da druga ekipa Im-
pola, Maribora Branika in
Velenja ne morejo v I. re-
publiško ligo. tako da so o-
stali le še judoisti Murske
Sobote. Menda je jasno, da
Judo zveza Slovenije ob tem
ne bi smela stati ob strani-
Posebno manjši klubi so v
nenehnih težavah zavoljo tre-
nerjev in dragih blazin ter
kimon. nismo pa prepričani,
da je slovenska zveza storila
karkoli, da bi pomagala klu-
bom v težavah.
Premalo je. če ugotavljamo,
da se centri kot so: Ljublja-
na. Maribor, Slovenska Bi-
strica in sedaj še Velenje,
krepijo. Nenačrtna politika
se bo zagotovo kaj kmalu
maščevala, saj se lahko pri-
peti, da bo prenehal z delom
še kakšen manjši klub. Ome-
niti še moramo da so od tek-
movanja v I. slovenski ligi
odstopjli tudi judoisti Alpi-
ne iz Žirov, tako da je odsto-
pov kar malce preveč. Vse
to pa je dovolj, da bodo mo-
rali slovenski judoisti na
skupščini probleme resneje
obravnavali.
Rezultati dvoboja v Slo-
venski Bistrici: Impol II —
Murska Sobota 2:4 )14:40>;
posamezno: A. Šega — Ha-
šaj 1:0 (7:0), Znidaršič — Hor-
vat 1:0 (7:0), S. Sega — Ve-
hah 0:1 (0:10), Leskovar —
Ivačič 0:0, Berdnik — Než č
■ 0:1 (0:10), Fidler — Nežič
0:1 (0:10). Vrečnaj — Ajlec
0:1 (0:10).
Murska Sobota 2:4 (14:40);
II 7:0.
.-^__. .Hi.
goriSnica
27. decembra: sovjetski film
ANA KARENINA;
LJUTOMER
26. in 27. ciecembra: itali-
janski film BORA, BORA;
30. decembra: ameriški
film UBIJALCI-,
0RM02
26. decembra: italijan.ski
film TEPEPA;
27. decembra: švedski film
VELIKA LJUBEZEN ELVJ-
RE MADIGAN;
PTUJ
24. decembra: francoski
film VELIKA LJUBEZEN;
25 in 26. decembra: fran-
cosko-angl. film MAYER-
LING;
27. decembra: angl. film
VROCI PESEK OTOKA
SYLTA;
28. decenibra: amer. film
DIPLOMANT;
29. in 30. decembra: šved-
ski film OLE IN JULIJA;
TOMAŽ pri Ormožu
27. decembra: antierištei
film BOEING-BOEING;
VELIKA NEDELJA
26. decembra: švedski film
VELIKA LJUBEZEN ELVf-
RE MADIGAN;
27. decembra: ifii»{ij.anski
film TEPEPA;
ZAVRC
27. decembra: sovjetski
film  RDECI MAŠČEVALCI.
Tednik,
vaš list
milttlHUiHIIUIHHIIIIIIIIHHIIIIfllHIlimtmilltlllHM^^
Tovarna
avtoopreme
PTUJ
Proizvajamo opremo za osebr>e in tovorne avto-
mobile ter avtobuse, posebej priporočamo taho-
grafe in varnostne pasove.
V NOVEM 1971. LETU ŽELIMO VSEM MNOGO SRECE
IN VSESTRANSKIH USPEHOV!
TEDNIK — ČETRTEK. 24. <}eeemto>ra 1970
STRAN i:
Pet let za volanom
traktorja
v Potorežju in na Turni-
šču verietno ni človeka, ki
ne bi poznal Tilike, ki je za-
poslena kot traktoristka pri
kmetijskem kombinatu, obrat
Turnišče v Ptuju. Poznajo
jo tudi številni prometniki,
seveda ne zato, ker bi morda
delala cestne prekrške, am-
pak zato. ker se z njo sko-
raj vsak dan srečujejo na
je imela vozniško dovolje-
nje F kategorije v žepu, so
cestah. Takoj v začetku, ko
jo bojda kar pogosto ustav-
ljati ter od nje zahtevali, da
jim pokaže črno na belem,
da iima vozniško dovoljenje.
iMenda se jim je zdela mal-
ce nenavadno, da bi lahko
ženska upravljala traktor.
Ker se tudi sam večkrat
z njo srečujem na eesti ali
jo vidim, kako s traktor j ein
orje zemljo, vozi hmelj, u-
metna gnojila itd., sem se
pred dnevi oglasil pri njej
in kmalu kaj več zvedel.
Med drugim mi je povedala,
da je na Turnišču zaposlena
že 14 let, da je bil njen sen,
da postane traktoristka. Naj-
prej je bila pomočnik oziro-
ma nakladalec. Sama ne ve
točno, kako je 1965. leta do-
bila štipendijo za 6-mesečni
traktorski tečaj, ki ga je o-
pravnla s prav dobrim uspe-
hom in kmalu potem je nje-
no ime prišlo v plačilne li-
ste kot traktorist, kar je še
danes. Tilika Horvat je po-
vedala, da bo ta poklic ob-
držala Preveč da je zaljub-
ljena v svoj stroj in zato že
tudi vse manjše okvare od-
pravi sama, brez pomoči
mehanika. Skrbi za približ-
no 250 hektarjev obdeloval-
ne zemlje, da je pravočasno
in pravilno obdelana oziro-
ma pripravljena za setev, in
če je potrebno, sede tudi na
kombajn in pod njenimi ur-
nimi rokami se žitna polja
spreminjajo v gola strnišča.
Njen delovni čas traja tudi
PO 12 in več ur, kajti delo
na poljih je treba pač vedno
v pravem času dokončati.
Težko je sicer izračunati
koliko ur je že presedela z^
volanom traktorja, vendar
še do danes ni imela niti
najmanjše prometne nesreče
in seveda tudi ne kazni. Te-
daj, pred petimi leti je men-
da bila edina ženska v Slo-
veniji, ki je imela vozniško
dovoljenje za traktor. Danes
ima vozniško dovoljenje ka-
tegorije F že 220 žensk, so pa
menda zelo redke, ki se po-
klicno uveljavljajo kot voz-
nice traktorja.
Naposled je želela, da naj
zapišem, da naša družba
premalo upošteva kmetij-
stvo, še zflasti kar se tiče
osebnih dohodkov. Tilika za-
služi mesečno okrog tisoč
dinarjev. Njeno delo je do-
kaj odgovorno, saj je od nje-
ga odvisna v pretežni meri
letina, še zlasti kar se tiče
pravilne priprave zemlje in
nadalje vse do žetve in lah-
ko podjetju prihrani lepe ti-
sočake, če v redu vzdržuje
ter neguje svoj stroj.
fh _
TOika Horvat na svojem železnem konju
Ormoški rokometaši o svojih
problemih
v nedeljo, 20. decembra
1970. je bila v prostorih u-
prave tovarne »Jože Keren-
čič« tretja seja upravnega
odbora rokometne skur»ine
tovarne »Jože Kerenčič«. Or-
rrvož. Ra.z*>ra^ljali so. Twed-
vsem o dosedanjem delu in
problemih  rokometne ekipe.
Poročali smo že, da .je ro-
kometna ekipa v jesenski
sezoni odigrala deset tekem,
izmed katerih je samo eno
izgubila, vse ©stale pa xma-
Rala z zavi^ji^vimi reaa^tati.
Mneft.j€ sodnikov j>0«M**-ske
lige, kakor tudi rokometne]
podzveze v Murski Soboti,
je presenetljivo: rokometna
ekipa TJK Ormož je ena
najbolj vzornih in disciplini-
ranih ekip v pomurski ligi,
kar dokazuje to. da je v ce-
lotni, jesenski sezoni imela
samo dve izključitvi.
To je vsekakor zelo lepo
spričevalo za ekipo, toda
kljub temu se je znašla v
finančni krizi. Sredstva, ki
jih ie dalo podjetje, ki je
pokrovitelj ekipe, so se v
jesenski sezoni skoraj izčr-
pala. Stroški so bili veliki,
predvsem za prevoze. Če-
prav so podjetja, ki so ob-
ljubila prevoz, obenem ob-
ljubila, da bodo z računi mi-
lejša, se to žal ni zgodilo.
Človek ima nehote občutek,
da nekateri namenoma hoče-
jo razvoj rokometa v Ormo-
žu zavirati, ne pa ga pospe-
ševati. Edino upanje so pod-
jetja, ki jim ie tovarna
»Jože Kerenčič« obljubila
oziroma ponudila izdelavo
reklamnih pano.iev. Na no-
beno od teh ponudb še ni bil
sprejet pismen odgovor.
Nadalje je bilo rečeno, da
bo rokometna skupina imela
treninge tudi čez zimo v te-
lovadnici osnovne šole Or-
mož, ali pa v Macincu ali
Murski Soboti. Treningi naj
bi se pričeli takoj po novem
letu. Rokometna skupina naj
bi se temeljito pripravila na
spomladansko sezono, saj
bo to tudi odločilna sezona
za prehod iz pomurske v šta-
jersko ligo. -FK-
Prvenstvo mariborske
podzveze
BISTRIČANI TRETJI
v Slovenski Bistrici je bilo
v nedeljo brzopotezno šahov-
sko prvenstvo mariborske
podzveze. ki so se ga udele-
žile ekrpe Maribora, Brani-
ka, Ptuja, Kovinarja. Sloven-
ske Bistrice in Granita (Slo-
venska Bistrica). Po pričako-
vanju so amagali šahisti Ma-
ribora, ki niso dovolili no-
benega presenečenja. Prijet-
no pa so presenetili Bistriča-
ni, ki so ob koncu pristali
na odličnem tretjem mestu.
Največja značilnost prven-
stva je bila izenačenost Ko-
vinarja, Bistrice. Branika in
Ptuja, tako da lahko zabele-
žimo, da je o vrstnem redu
v dobršni meri odločala tudi
sreča. V vsakj ekipi je na-
stopilo 6 šahistov.
Rezultati: Kovinar — Gra-
nit 10:2, Branik — Ptuj 5,5:
6.5. Branik — Granit 8.5:3.5,
Ptuj — Granit 9:3. Bi.^trca —
Granit 12:0. Kovinar — Bra-
nik 6:6. Kovinar-Ptuj 8",5:3,5,
Bistrica — Kovinar 6.5:5,5,
Maribor — Kovinar 9,5:2.5.
Branik — Bistrica 7 5:4,5.
Maribor — Branik 10:2. Bi-
strica — Ptuj 6:6. Maribor —
Ptuj 8,5:3.5, Maribor — Bi-
strica 11:1.
Vrstni red: 1 Maribor 51.
2, Kovinar 32,5. 3. Slovenska
Bistrica 36, 4. Branik 29.5, 5
Ptuj 28,5, 6. Granit (Sloven-
ska Bistrica) 8,5.
-d
Bela gorila
V pragozdu Rio Muna je bil ujet edinstven primei
živali: bela opica, imenovana NfamH.
Zgodaj zjutraj je. Naha-
jamo se globoko v pragozdu
Rio Muna v španski Gvine-
ji. Skozi meglo se utrinjajo
stebla banan in kakaovcev.
Naenkrat vznemirita jutra-
njo tišino dva strela. Domo-
rodci bežijo iz svojih kolib
proti nasadu bananovca, ki
je last Benita Manea. Kaj se
je zgodilo?
Rečejo nam, da se je go-
rila povzpela na bananovec
in s svojimi močnimi rokami
začela odpirati zrele plodo-
ve. Benito Mane (ki pripada
plemenu Fang) je z dvema
streloma ubil tatico.
Benito stoji ob truplu go-
rile in presenečeno opazuje
malo bitje, ki se je zvalilo
na tla ob ubitem velikanu,
pokritem z gosto in dolgo
dlako.
»Nfumu ngi!?« — vpije ves
začuden.
»Bela gorila!«
Vest o tem izrednem do-
godku v pragozdu španske
Ekvatorijalne Gvineje je
obšla ves svet.
»Bela gorila je posebna ži-
val, zdrava, živahna, vendar
pa še vedno zelo agresivna.«
je pisal šnanski prirodoslo-
vec Horke Sabater iz Bate,
glavnega, pristanišča Rio
Munija. »Poskušam vse. da
jo udomačim ...«
Cim je uspel umiriti belo
gorilo, je odpotoval senjor
Sabater z njo v Španijo.
Opico so dali najpre- v pri-
vatni zoološki vrt veterinar-
ja dr. Luera Romana Karboa
v Barceloni, katerega glavna
naloga je skrb za zdravje
iivali.
Mala bela gorila ie dobila
znanstveno ime NFUMU, kar
v ieziku Fanga pomeni bel.
Vendar oa ii je direktor bar-
:elonskega zoološkega vrta,
kamor je gorila bila prese-
ljena, nadel veliko bolj po-
pularno ime: »Snežinka«.
Simpatična živalca si je za-
želela nežnosti in vsakokrat
?e široko nasmeje, če jo kdo
DOgleda ali ji pogladi ko-
žušček. Do sedaj se še niso
pokazali pri njej znaki obo-
lenja.
Ko ie bila ujeta, je Nfu-
mu imela dve leti. Živalca je
imela oči, kožo in dlako nor-
malno pigmentirano. Dlako
ima belo. oči modre, kožo pa
rdečkaste barve.
V centru za aklimatizacijo
;o izvršili merjenia in ana-
lize na mladi živali Bila je
težka okrog 10 kilogramov.
Premestili so jo v novo klet-
ko, kjer ji je bila redna hra-
na mleko in mlečnj kruh.
Vfumu je sprejela ta »jedil-
ni List« in se počasi začela
aklimatizirati. Vendar pa se
je vsakikrat. ko jo ie Soba-
:er hotel okonati. namrščila
in se temu odL-čno uprla.
Poznje je dopuščala, da
;o jo gladili oo glavi, ušesih
n nogah. Dopuščali so i i ce-
b da ie zapuščala kletk^s.
sfendar je takrat sledila vsa-
tomuT. ki jd je «>«ka2al pred-
met, ki ji je bil posebne
všeč: banano, sladkor, keks«
ali mleko.
Cez mesec dni je »Snežin-
ka« že korakala, držeč zs
roko vsakega človeka, ki ga
je dobro poznala. Igrala s«
je najraje sama: plesala
ploskala z rokami in delala
prevale. Sabatera in njegove
ženo je vedno spremljala.
Obiskovalci živalskega vr-
ta v Barceloni so navdušeni
nad belo gorila, ki je prvi
akrobat :n osvajalec publike
Vsi se je želijo dotakniti in
ja dati hrane. Ameriški u-
čenjaki pa smatrajo, da ie
ta bela gorila edini prime
rek na svetu.
Se vdno se zelo malo ve fl
nižinskih gorilah, ki jih j«
gotovo več kakor 5000 i
vlažnih gozdovih Rio Muni-
ja. Zaradi tega je vseučilišče
v TjuUenuu sklenilo s po-
močio ameriškega Geograf-
skega inštituta pripraviti
ekspedicijo, ki bo dali časa
proučevala življenje goril,
med katerimi ie najden zgo-
raj opisani primerek
Prevedel: F. K.
Kdo bo spravil v red
kombinatov jarek?
18, julija 1967 je bilo v Or-
možu dogovorjeno vT>ričo re-
ferenta za pravne zadeve ob-
čine, sanitarnega insnektorja
in predstavnika KK Jeruza-
lem in na zahtevo Antonije
:n Alojza Vučaka iz Ormoža,
da bo kombinat očistil ja-
rek, po katerem teče mimo
stare »žajfariie« proti Vuča-
kovi domačiii gnoinica iz
kombinatovih hlevov, in si-
cer večkrat na leto.
Ker so od tega dogovora
pretekla že več kot tri leta,
se postavlja vprašanje, zakaj
ta dogovor ni realiziran, ker
je ostal jarek takšen kot je
bil, oziroma še slabši kot je
bil pred tremi leti. Poleti
puhti iz tega pred soncem
nezavarovanega jarka obu-
pen smrad, ob nalivih pa
pronica gnojnica skupaj z de-
ževnico v globino, med dru-
gim tudi v Vučakov vodnjak.
Glede na to je res nujno, da
se kombinat drž: navedenega
sklenjenega dogovora ter po-
skrbi, da bo jarek omogočal
neoviran odtok nesnage ter
da ne bo gnojnica več pro-
nicala v vodnjak.        FK
NESREČA NA
ORMOŠKI CESTI
v petek, 18. decembra 1970
se ie pripetila ob 12. uri in
55 minut na Ormoški cesti v
križišču z Rajšpovo ulico
hujša prometna nesreča za-
radi neprevidnosti med voz-
nikom osebnega avtomobila
reg. št. MB 436-57. Janezom
Gomiljšekom iz Krčevine pri
Ptuju in kolesarko Elizjibe-
to Mere iz Bud ne 66. Pri ne-
sreči se ie kolesarka lažje
poškodovala, nastala pa ie
tudi mala materialna dfcoda.
STR A J 12
TEDNIK — ČETRTEK, 24. decembra 1970
Kotiček
za gospodinje
Svetuje Slavko Furman
Marsikatera gospodinja ne
obvlada kuharske umetnosti
v celoti. To je razumljivo,
saj se vsi ljudje moramo do
smrti učiti. Gospodinjam, ki
še ne obvladajo vseh podrob-
nosti sodobnega kuhanja, že-
lim z nasveti v tem kotičku
pomagati, da bodo znale s
hrano, ki jo pripravljajo za
svoje družinske člane, čuva-
ti njihovo zdravje ter s pra-
vilno sestavo hrane prispeva-
ti k njihovemu dobremu po-
čutju.
Skoraj vsaka družina ima
vrt. Mislim, da to prednost
v poprečju premalo izkori-
ščamo. Tako se skoraj pri
vsaki gospodinji skoraj vsak
ponavlja vprašanje: »Kaj bi
danes kuhala?« Naj bodo mo-
je vrstice v tem kotičku po-
moč vsem, ki postavljajo
gornje vprašanje.
Najprej jedilnik:
PONEDELJEK:
KOSILO: krompirjeva ju-
ha, pečena svinjina, dušen
riž, solata, sadje.
VEČERJA:  jabolčni zavi-
tek, kislo mleko.
TOREK:
KOSILO: kostna juha s te-
steninami, goveji zrezki, pe-
čen krompir, kislo zelje kot
solata.
VEČERJA: polenta z mle-
kom.
SREDA:
KOSILO: argo juha z zdro-
bovimi žličniki, kumarice, za-
beljen krompir, kisla repa,
VEČERJA: kuhana hrenov-
ka, cvetača po poljsko.
ČETRTEK:
KOSILO: kokošja obara,
ajdovi žganci, jabolčni zavi-
tek.
VEČERJA:   rezine dan —
noč z vinskim prelivom.
PETEK:
KOSILO: paradižnikova ju-
ha z oblivanci, dušena gove-
dina, pire krompir, solata, ka-
va.
VEČERJA: mešana solata z
jajci, čaj keksi.
SOBOTA:
KOSILO: argo juha z ri-
bano kašo. svinjska zarebr-
nica z zeljem, vodeni žlični-
ki.
VEČERJA: govedina v so.
lati.
NEDELJA:
KOSILO: goveja juha z re-
zanci, pečena kokos, prazen
krompir, solata, sadna sola-
ta.
VEČERJA: rozinova poti-
ca, kakao.
Kako pripravimo nekatere
manj znane jedi:
Rezine dan — noč z vin-
skim prelivom
V namazano posodo sipamo
nekaj bele in zopet temne
nekaj bele in zopet nekaj
temne mase. Spečemo v
zmerno vroči pečici. Ohlaje-
no prelijemo s kuhanim vi-
nom.
Rozinova potica:
Zamesimo dobro kvašeno
testo, ne premehko, pustimo,
da vzhaja. Medtem pripravi-
mo nadev: 2 del kisle smeta-
ne, nadrobimo 5 dkg biskvit-
nega testa, pol zavitka vani-
lijevega sladkorja, 2 žlici o-
rehov, 1 žlico drobtin, 2 žli-
ci rozin in to dobro preme-
šamo.
Testo raztenimo, namaže-
mo z nadevom, pokapamo z
oljem ali raztopljenim ma-
slom. Testo zavijemo in ga
položimo v namazano pečico.
Pečemo v zmerno vroči peči-
ci. Potico namažemo, preden
je pečena, z jajcem. Ponudi-
mo ohlajeno.
Novoletni keksi:
50 žlic moke, 1 margarina,
pol del ruma. 5 jajc, 20 dkg
sladkorja, limonina lupina,
maščoba za namaz posode. 1
pecilni, ki ga damo v moko.
1 vanili. Moko presejemo in
nasekljamo vanjo margari-
no ter dobro premešamo.
Jajca penasto umešamo s
sladkorjem in jih dodamo
moki. Dodamo še rum, limo-
nino lupino. Maso dobro pre-
mešamo in jo damo na hlad-
no. Desko pomokamo, nanjo
pa za valjamo maso pol cm
na debelo. Moko s testa spi-
hamo in nasujemo nanj kri-
stalni sladkor. Z valjarjem
ga potlačimo v maso. Z mo-
deli zrežemo kekse in jih da-
mo v pečico, ki naj bo zelo
vroča. Najboljši so drugi ali
naslednji dan.
Cvetača po poljsko
Cvetačo očistimo in jo če-
trt ure namakamo v hladni
slani vodi. Nato jo kuhamo v
vodi, ki smo i; dodali malo
mleka. Kuhamo tričetrt ure.
Kuhano zabelimo s praženi-
mi drobtinami in ponudimo.
5 jajc. 5 žlic sladkorja, 4
žlice ostre moke, 2 žlici zmle-
te čokolade, limonina lupina;
preliv: četrt litra vina, 2
žlici sladkorja, malo cimeta,
limonina lupina.
Iz beljakov stepemo trd
sneg. Rumenjake in pol slad-
korja penasto zmešamo. Pol
sladkorja promešamo s tr-
dim snegom. Trdemu snegu
dodamo moko in penasto u-
mešane rumenjake. Maso
razdelimo na polovico. Prvi
polovici dodamo zmleto čo-
kolado ter dobro premešamo.
Zamenhofova proslava
v počastitev 111. oblet-
nice rojstva humanista in
genialnega ustvaritelja med-
narodnega jezika ESPERAN-
TO. • so se 17. decembra v
Narodnem domu zbrali člani
esperantske sekcije in prija-
telji  ESPERANTA.
Jože Domanjko je na krat-
ko orisal življenjsko pot dr.
Zamenhofa. ki je s svojim
izumom želel osrečiti svet z
ustvaritvijo nevtralnega lah-
ko priučljivega jezika, ki naj
bo drugi jezik za vsakogar
in, k: služi za sporazumeva-
nje, prijateljstvo in mir med
vsemi narodi sveta.
Nato so recitirale 10-letna
učenka 4. razreda Karin Pi-
šek »La espero« (Upanje); 8-
letni Branko Ceh. učenec II.
razreda »Nia esperanto« (naš
esperanto) in 4-letna Darja
Oman »Paco kaj amo« (mir
in ljubezen). Večer je res le-
po uspel.
-o-
Kožice z mleka ne odpihuj-
mo. da mleka i.e bomo oku-
žili z lastno slino. Ce mleko
odlivamo. ne odstranjujmo
smetane s prstom.
Mleko ne bo prekipelo, če
posodo pred kuhanjem po-
plaknemo z mrzlo vodo in še
v mokro posodo vlijemo mle-
ko. Med kuhanjem ga več-
krat premešamo do dna. Ce
namažemo rob posode s suro-
vim maslom, mleko ne bo
prekipelo.
Prismojeno mleko takoj
prelijmo v drugo posodo in
jo za nekaj časa pokrijmo z
mokrim prtičem. Nato prtič
speremo in še nekajkrat pre-
grnemo posodo. Slab duh bo
izgmil
Posneto mleko se rado pri-
smodi, zato ga moramo med
kuhanjem večkrat premešati,
posodo pa med kuhanjem o-
plakniti z mrzlo vodo.
Ce se mleko sesiri. ga ne
za vržemo, temveč odcedimo
in porabimo sir.
Motno olje očistimo, če do-
damo litru olja žličko soli.
Steklenica naj bo pokrita.
Cez nkaj dni se bo olje zbi-
strilo.
Olje lahko postane poleti
žarko in kot takšno je neu-
žitno. Pripravimo ga tako,
da denemo vanj nekaj jedil-
ne sode (kavno žličko na ste-
klenico olja). Vsebino dobro
pretresemo. Ko sede soda čez
nekaj dni na dno. previdno
prelijemo olje v drugo ste-
klenico. Olje nima več ne-
orijetnega okusa.
Mesto jedilne sode lahko
damo v olje tudi sol in sicer
5 dkg na liter olja. Ostali po-
s-topek je enak kot pri jedil-
ni sodi.
V presoljeno jed denemo
nekaj narezanega ali nariba-
nega krompirja ali košček
sladkorja, le-tega le za kraj-
ši čas nekaj sekund, da po-
srka sol.
Presoljeno jed pokrijemo s
krpo in nasujemo nanjo ma-
lo moke. Cez nekaj minut
tkanino odstranimo
Presladko jed popravimo,
če jo malo osolimo.
Zanimivosti od včeraj In danes
odkod ime za »KRAVA-
to«
Sestavni del današnje mo-
ške obleke je tudi kravata,
imenovana tako po francoski
besedi »Crovates« oziroma
»Croates«, kar v prevodu
pomeni Hrvatje. Znano je
da so v 17. stoletju hrvaški
vojaki na dvoru Ludvika
XIV. nosili okrog vratu ši-
roke rute. In zato se prav po
njih imenujejo kravate. Ru-
te so se po obliki spreminja-
le, dokler niso dobile današ-
nje oblike.
na lep  modri donavi
Valček »Na lepi modri Do-
navi« Johanna Straussa je
ena izmed najbolj znanih
plesnih melodij, čeprav je
ob prvi izvedbi doživel ne-
uspeh. Sele po objavi navdu-
šenega članka v francoskem
listu »La Figaro«. ki omenja
»čarobni ritem«, je valček
vzbudil večjo pozornost pu-
blike.
NAJVECn observato-
riji
Prav čudno je dejstvo, da
so največji observatoriji na
svetu na severni polobli.
Najpomembnejši je Mount
Palomar v Kaliforniji (ZDA),
ki ima največji teleskop na
svetu s premerom 5 metrov.
Največji observatorij v Ve-
liki Britaniji je v Sussexu,
ki ima teleskop s premerom
2,5 m.
VOSCENE  LUTKE
Muzej voščenih lutk so od-
prli leta 1785 v Parizu," leta
1802 pa so ga preselili v
London. Muzej je še danes
odprt. Ustanovo Madame
Tussaut obišče na tisoče lju-
di, ki bi radi videli figure,
nadvse podobne živim lju-
dem.
Spanci in azteki
Azteki, ki so prebivali na
območju, kjer dandanes stoji
mesto Mexico City, so ča-
stili boga, ki o ga imenovali
Ouetzalcoatl — »pernata ka-
ča«. Verovali so. da je bil
Quetzalcoatl nekoč njihov
poglavar in duhovnik. Ne-
voščljivi bogovi pa so ga pri-
silili, da je zapustil deželo
in se naselil v ocean, od ko-
der se bo nekega dne vrnil.
Ko so se v Mehiki izkrcali
Spanci pod vodstvom Her-
nana Cortesa, so bili domo-
rodci prepričani, da je Cor-
tes njihov pričakovani bog
oziroma poglavar Quetzal-
coatl. zato so jih Spanci
zlahka pokorili.
GOSJI SEJEM
Gosji sejem, ki ga vsako
leto prirejajo v Notinghamu
v Angliji, je star skoraj ti-
soč let. Prirejali so ga zme-
raj v času. ko so kmetje pro-
dajali gosi. to je konec sep-
tembra Zdaj je notinghamski
gosji sejem ena izmed naj-
večjih zabavnih prireditev v
Veliki Britaniji.
■i
SMODNIK j
Ko so Kitajci izumili smo- !
dnik in ga je v 13. stoletju ']
prinesel v Evropo Marco Po-
lo, se je popolnoma spreme-
nil način vojskovanja. Kljub
temu pa so prve topove upo-
rabili šele leta 1346 v kret-
ski bitki; krogle so bile kam-
nite.
NAJSTAREJŠA SKALA
NA SVETU
Najstarejša skala na svetu
ne pripada nobenemu izmed
zemeljskih kontinentov. Na
Zemljo je prišla namreč iz
vesolja in je kos meteorita,
ki je padel v Kanzasu (ZDA).
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki je bil
neustrašen osvajalec, vendar
pa je redkokdaj napadel me-
sto, ne da bi "al sov^ražniku
prej priložnost, da se vda.
Tako je dal pred vsakim na-
padom zažgati veliko baklo,
s katero je dal vedeti, da bo
milosten do nasprotnih vo-
jakov, če se predaio, preden
bo bakla dogorela.
BAJESLOVNO  BOGASTVO
Potapljači, ki raziskujejo
britansko obalno področje,
so odkrili ostanke ladij, ki
so se potopile pred več sto-
letji. Pri Gilstone Cliffu na
otoku Scilly so našli celo
človeški okostnjak, ki ie v
pesti še vedno krčevito sti-
skal pet zlatnikov. Menijo,
da je bil to član posadke na
ladji »Association«. ki se je
potopila pred 260 leti. Na
ladji je bilo menda za tri
milijone zlatih jn srebrnih
novcev. Odkritje skeleta do-
kazuje, kje leži globoko pod
morskim peskom potopljena
ladja »Association« z baje-
slovnim bogastvom.
Priredil:  -FK-
Opekarna ž A B J A K
pri PTUJU
Najkvalitetnejše opekarniške izdelke dobavljamo
po sprejemljivih cenah. Pravočasno priglasite svo-
je potrebe!
VSEM OBCANOM 2ELIMO SRECNO NOVO LE-
TO 1971!
TEDNIK — ČETRTEK, 24. decembra 1970
STRAN 13
Partizan Ptuj v
letu 1970 uspešen
Dva pomembna jubileja v društvu
Pred kratkim ie imelo te-
lesnovzgojno društvo Parti-
zan Ptui letni pregled opra-
vl.ienega dela, na katerem so
ocenili letošnje uspehe dru-
štva in proslavili dva osebna
jubileia. Društveni načelnik
Stevo Ečedin je nedavno sla-
vil 70-letnico rojstva, pred-
sednik Jože Strafela pa 35-
letnico aktivnega delovanja
na področju telesne kulture.
Obema jubilantoma so če-
stitali mladi pripadniki dru-
štva, ki so se zbrali v lepem
številu in se jima tako od-
dolžili za trud. ki ga vlagata
za vzgojo mladega rodu na
tem področju.
Iz poročila predsednika je
bilo razvidno, da ima dru-
štvo sedem oddelkov, v ka-
terih je telovadilo v letnem
poprečju 162 telovadcev in
telovadk. Udeležili so se pe-
tih občinskih tekmovanj,
dvanajst republiških, enega
državnega in dveh medna-
rodnih. Zelo uspešni so bili
predvsem atleti, mnogobojci
in orodni telovadci. Pionir-
ji so zmagali na področnem
prvenstvu v Mariboru, v re-
publiškem merilu pa so bili
kot vrsta tretji. Tudi med
posamezniki so osvojili več
prvih in drugih mest. Mla-
dinci so v partizanskem
mnogoboju v III. razredu
zmagali na republiškem :n
državnem prvenstvu. Tudi
mladinke so bile na repu-
bliškem  prve,   na   zveznem
prvenstvu pa tretje. V atle-
tiki so mladinci osvojili tudi
nekaj republiških naslovov
in zastopali SRS na medna-
rodnih tekmovanjih, kar že
dolgo vrsto let ni bil slučaj
ptujskih športnikov. Tekmo-
valci Partizana Ptuj so v
letu 1970 sestavljali tudi Je-
dro vseh ekip ObZTK Ptuj,
ki je nastopala v tej tekmo-
valni sezoni. Največ so k ta-
ko lepem uspehu društva
pripomogli Tonček Stanj ko.
Boris Zohar, Drago Skok,
Iztok Mramor, Nevenka Po-
Ijanšek, Irena Pal. Nežka
Vrabl, Olga Debeljak. Miki
Prstec, Beno Janžekovič in
drugi. Oddleke pa so vodili
in oi-''^'-'Jvljali: Marjeta Fine.
Jelka Beriič, Boža Horvat,
Vida Lepej in Heda Kreutz.
med moškimi pa Stevo Eče-
din, Jože Strafela, Oto Me-
saric in Boris Zohar. Pri
vadbi je pomagal še prof.
Milan Cimerman.
Naj prizadevne] šim vodni-
kom, katere -"ste so dosegle
posebne uspehe, so podelili
tudi spominske plekete. To
so prejeli: Oto Mesaric, Jože
Strafela, Marjeta Fine in
Heda Kreutz.
Ce upoštevamo, da dobiva
društvo zelo slabo finančno
podporo in je materialna šib-
ko, je uspeh pripadnikov
Partizana Ptuj toliko večji
in pobija vse trditve da ne
dela oziroma da dela slabo
in nekvalitetno. OP
poznajo svoje lastnosti, spo-
sobnosti in nesposobnosti:
vedo, kje se lahko razmah-
nejo, kje bi imeli ustrezen
in kje le poprečen uspeh. O
sebi imajo pravilno sliko, se
ne pretvarjajo in skušajo bi-
ti v soglasju s samimi seboj.
4. Znajo ceniti tudi druge
ljudi (ne samo sebe). To je
važno za človekov odnos do
drugih, važno za ohranitev
prijateljev. Danes so ljudje
povečini egocentrični,, njihov
odnos do drugih je površen,
ne potrudi j., se, da bi sočlo-
veka pravilno ocenili, zlasti
pa, da bi mu priznali kvali--
tete, da bi se zanimali, kak-i
šno je njegovo mišljenje.
5. Duševno zdrav človek se
skuša spopolniti v svoji de-
javnosti. Zaveda se svojih
sposobnosti, ne da bi omalo-
važeval druge, ali da bi se u-
veljavljal na njihov nčun.
Ce sprejme kako vodilno me-
sto, je to samo tedaj, kadar
se zaveda svojih sposobnosti,
ne kadar ga drugi postavijo.
Harry Levinson navaja kot
primer popolnoma duševno
zdravega človeka (morda ne
čisto posrečeno) Alberta lin-
steina. Bil je preprost, neko-
liko plah, nagibal se je k od-
maknjenosti, a se je živo za-
nimal za veliko ljudi in stva-
ri, predvsem za svoje delo,
za glasbo, za morje, za ori-
rodne pojave. Njegov prija-
telj dr. Lee Buckey pa še
pravi o njem; »Einstein je
bil edini človek od mojih
znancev, ki je dosegel po-
polno soglasje s seboj in o-
kolico. Vedel je, kaj hoče. že-
lel je spoznat: — v obsegu
človeških možnosti — bistvo
vesolja in zakone, ki ga ob-
vladujejo. Zavedal pa je,
da so odgovori še onkraj nje-
govega razuma, toda to ga ni
vznemirjalo: bil je zadovo-
ljen, da je dosegel to, kar je
mogel doseči.«
Se tole je o njem zanimivo:
Einstein je bil Jud in kot ta-
kemu so njegovi rojaki ponu-
dili predsedniško mesto v
Izraelu. Toda on je odklonil,
ker se je zavedal, da ne spa-
da na to mesto. Rad je igral
yo-yo z dečki, rad je jadral
po morju, odlikovanje in sla-
va mu nista pomenila nič. Ni
želel nekaj biti. marveč ne-
kaj storiti.
(a. Vode)
TORKK, 29. decembra
9.35 TV v šoli 10.40 Ruščli>a 11.00
Osnove splošne izobrazbe 14.45
TV v šoli 15.35 Ruščina 16.10 An-
gleščina 16.55 L. van Beethoven:
Vil. Simfonija 17.40 Dedek Mraz
vam predstavlja 18.00 P. I. Čaj-
kovski: letni časi 18.20 Obzornik
18.35 Prvi koraki 19.00 Mozaik
19 05 Življenje ima prednost 19.30
Osebna nega 19.50 Cikcak 20.00
TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Ob
75-letnici prve javne filmske
predstave 21.15 Evropa ponoči
22.50 Poročila.
SREDA, 30. decembra
9.35 TV v šoli 11.00 Osnove
splošne izobrazbe 13.00 Obers-
dorf: smučarski skoki 16.45 Os-
nove splošne izobrazbe 17.15
Madžarski TV pregled 17.35 De-
dek Mraz vam predstavlja 17.50
Veliki in majhni 18.30 Obzornik
18.35 Ob obisku v domovini 19.00
Mozaik 19.05 Šport v letu 70 19.50
Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30
3-2-1 20.35 Pogled naprej 21.30 9
postaj do večrrosti 22.30 Poročila.
ČETRTEK, 31. decembra
15. 45 Madžarski TV pregled
17.25 Glasbeni ciciban 17.40 Ri-
sanka   18.00   Čarobna   piščalka
18.20 Obzoinik 18.35 Mozaik 18.40
Kialj arene 19 50 Cikcak 20.00
TV dnevnik 20.45 3-2-1 20.50 Dobro
leto voščimo 1.30 novoletni spo-
red.
PETEK, 1. januarja
9.15 Poročila 9.20 S starimi ple-
si v novo leto 10.05 Revija na
ledu, 11.00 Cirkus brez meja 12.15
Dunaj: Novoletni kof»cerl 13.30
Garmisch: novoletna smučarska
turneja 15 30 Novoletni spored
18.00 Obzornik 18.15 Nadaljevanje
novoletnega sporeda 19.50 Cikcak
20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.:J5
Novoletni TV magazin 21.45 Moj
vohunček   23.15   Poročila.
SOBOTA, 2. januar
9.10 Poiočila 9.15 Dobro leto vo-
ščimo 11.00 Novoletni vrtiljak
12.00 Film za otroke J3 00 Novo-
letni spored 14.00 Palček Tom
15.30 Po domače z ansamblom
Richleja Vandala 16.00 Hokej
Medveščak — . . . 17.45 Obzornik
18.00 4. SP — športna oddaja 19 00
Novoletni spored 19.50 Cikcak
20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35
Zabavno glasbena oddaja 22.05
Novoletna komedija 22.45 Nepre-
magljivi 22.35 TV kažipot 23.55
Poročila.
DRUGA ZMAGA
MILICE
Na tradicionalnem patrulj-
nem teku. ki je bil v poča-
stitev dneva JLA v Sloven-
ski B strici, je nastopilo dvaj-
set ekip s 36 tekmovalci.
Tekmovanje je organizirala
občinska strelska zveza ood
pokroviteljstvom skupščine
občine Slovenska Bistrica.
Ze drugo leto zapored so
se najbolj izkazar člani mi-
lice iz Slovenske Bistrice ki
imajo tako lepo priložnost,
da prihodnje leto osvo-
jijo prehodni pokal v trajno
last. Po končanem tekmova-
nju je diplome in pokgl pre-
dal sekretar občinskega ko-
miteja ZK Franjo Ledinek,
član: prvouvrščene ekipe pa
so prejeli tudi praktične na-
grade.
Vrstni red: 1. Milica (Slo-
venska Bistrica) 520,5 točke,
2. Impol I. 514.5. 3. SD Je-
sen III. 502. 4. JLA I. 468,5,
5 SD Jesen I- (Prebukovie)
433,5, 6. SD Leskovec 429.5, 7.
Jesen II. 422.5. 8. Impol IL
403,5, 9. ZROP 401, 10. SD
Poljčane 380.5, 11. JLA 347,5,
12. Oplotnica 338,5.
-d
Prvouvrščena ekipa
Ido je duševno
Psiholog! se še vedno uba-
dajo s tem vprašanjem. Kak-
šne so lastnost: duševno
zdravega človeka in kako tak
človek reagira na pojave svo-
je okolice? Katere so smer-
nice, po katerih ravna du-
ševno povsem normalen člo-
vek?
Med mnogimi formulami je
najbolj sprejemljiva — kar
najbolj enostavna — ugoto-
vitev, ki sta jo postavila psi-
hologa Solley in Munden. A-
nalizirala sta zelo veliko lju-
di in prišla do zaključka, da
se vedenje in ravnanje du-
ševno zdravih oseb ujema v
temle:
1. Njihovo zanimanje je
zelo mnogostransko. Ne lote-
vajo se mnogih poklicev,
marveč navadno ostanejo pri
svojem, vendar se ne zagri-
zejo enostransko samo v eno
dejavnost, temveč se poleg
svojega poklica zanimajo še
za marsikaj   drugega.   Zato
dobi takšen človek zadošče-
nje drugod, če ga ooklic ne
zadovoljuje ali duševno ne
izpolnjuje. Zgodovina in
vsakdanje življenje nam da-
jeta nešteto primerov, ko
človeku pomaga prek službe-
nih nevšečnosti »konjiček«.
Tako na primer vsi ooznamo
politike, ki jim je bilo delo
na vrtu najljubši odpočitek. _
2, Ce se duševno normalni
ljudje znajdejo v težavah,
zlasti pred težkimi življenj-
skimi problemi, iščejo takoj
sami način rešitve. Teh nači-
nov pa najdejo tem več. čim
bolj vsestranska so njihova
zanimanja. Zakaj prav ta za-
nimanja dajejo človeku, ki
pride v dilemo, mnogo opo-
rišč. Ker jim ne manjka iz-
hodov, se tudi ne čutijo o-
grožene v svojem obstoju,
Cim širše je njihovo izku-
stveno obzorje, tem lažja je
njihova rešitev.
3. Duševno   zdravi ljudje
TV SPORED
NEDELJA, 27. decembra
9.00 Madžarski TV pregled 9.30
Ptujski festival narodno zabav-
ne glasbe 10.00 Kmetijska odda-
ja 10.45 Mozaik 10.50 Otroška ma-
tineja 11.35 TV kažipot . . . Šport-
no popoldne, 18.20 Dedek Mraz
vam predstavlja 18.30 Mestece
Peyton 19.45 Cikcak 20.00 TV
dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Levičarji
21.20 Videofon 21.35 Športni pre-
gled 22.05 Poročila.
PONEDELJEK, 28. decembra
9.35 TV V šoli 10.30 Nemščina
10.45 Angleščina 11.00 Osnove
splošne izobrazbe 14.45 TV v šoli
15.40 Nemščina 15.55 Angleščina
16.10 Francoščina 16.45 Madžarski
TV pregled 17.50 Dedek Mraz
vam predstavlja 18.00 Zgodbe o
tuktuju 18.15 Obzornik 18.30 Zna
nost in mi 19.00 Mozaik 19.0.=.
Maksimeter 19.50 C.kcak 20.00 TV
dnevnik 20.35 3-2-1 20.35 P. I.
Cehov Striček Vanja 22.50 Po-
ročila.
Tovarna
volnenih
izdelkov
MAIŠPERK
Potrebujete kvalitetno volneno bla.sjo lepih barv in
vzorcev? Povprašajte po naših izdelkih in zadovolj-
ni boste!
VSEM OBČANOM ŽELIMO SRECNO N USPEŠ-
NO NpVO lETO 1971!
STRAIJ 14
TEDNIK — ČETRTEK. 24. decembra 1970
Jedi skozi stoletja
Zgodovina človeške kuhinje
je sestavni del splošne kul-
turne zgodovine človeškega
rodu V napotkih za priprav-
ljanje jedi odseva človek iz
ča.sov, ko še ni bilo papirusa,
piramid in drugih spomeni-
kov davnine.
Kako skoraj vse kulturne
pridobitve, je prišla tudi u-
metnost kuhanja in priprav-
ljanja hrane k nam iz vhod- ;
nih dežel. Medijci in Perzij-
ci so bili na trgu v Atenah
najbolj cenjeni ter iskani ku-
harji tedanjega sveta. Po-
stavili so v stari špartanski
kuhinji mnoge stvari na gla-
vo. Posebno radi so si izmiš-
ljali nove vrste hrane in jedi.
ki niso bile znane v špartan-
ski deželi. Nekatere med nji-
mi so celo z;.varovali z ne-
kakšnimi patenti, ki so bili
takrat v navadi. Vsak kuhar
je namreč imel pravico jed.
ki jo je sam sestavil in pri-
pravil ter je ugajala ljudem
izdelovati leto dni. Posnema-
nje je bilo prepovedano in
celo kaznivo. Tako ie bilo
vsaj nekoliko zaščiteno iz-
koriščanje tuje iznajdljivo-
sti, izumitelju pa omogočeno,
dg ie imel od svojega izuma,
če ga smemo tako imenovati,
neki dobiček. Tako so medij-
ski in perzijski kuharji v A-
tenah uvedli ne ie pojedine,
ampak celo požrtije, s kate-
rimi so se hoteli postaviti
pred svojimi gospodarji. Na
mizo so prinašali ostrige,
školjke, pavja jaica in raguje
vseh vrst; nadalje ribe, pe-
rutnino in divjačino, a tudi
zelenjavo in sočivje. Med ri-
bami je imela najvišjo ceno
jegulja. Ta riba je bila tako
čislana, da je prišla celo v
vsakdanji pregovor. Ženska
je npr. oponesla svoji na-
^rotnic! v navalu jeze: »Že-
lim ti. da ne bi danes mogla
kupiti na trgu jegulje!«
Končni obrok hrane pa je
obsegal sladkarije, paštete in
sadje. Mnoge jedi so priprav-
ljali v omaki ali drugače, ka-
kor so pač želeli sladokusci.
Divjačini so pridajali timi-
jana in rožmarina, aromatič-
fli okus so povečevali s fi-
nimi omakami in drugimi do-
datki. Tako pripravljena mi-
«a je morala dobiti pohvalo
ie tako razvajenega gosta.
Se večji zapravljive! ka-
kor Grki in Spartanci so bi-
li Rimljani. Najbolj razvpite
so bile Lukulove pojedine.
Ta konzul si je vsak dan pri-
voščil stvari, ki so bile mno-
gim vse življenje nedoseglji-
ve. Pojedino pri Trimalhijo-
nu opisuje posebna knjiga.
To je veren prikaz gostije v
starem Rimu, kjer so odme-
vali po ulicah klici po kruhu
in igrah. Trimalhijon ie imel
toliko zemlje, da sploh ni ve-
del kolikšna je njena površi-
na. Njegov imetek se je zdel
brez meja. Gojil je gobe iz
semen, kj jih je prejemal iz
Indije med pa so mu poši-
ljali iz Himeta. Pribor v nje-
govi kuhinji in obednici je bil
:z najčistejših plemenitih ko-
vin    Pojedine pri njem so
trajale po nekaj dni in noč
brez presledka, go.stje pa so
izpraznjevali želodce v po-
sebnem prostoru, da so jih
kmalu za tem lahko spet na-
polnili z novimi dobrotami.
Požeruhe so med ^edjo zaba-
val} godci z instrumenti. Iz-
pod stropa se je na goste vsi-
palo cvetje kakor dež izpod
neba. Stoletni falernec je te-
kel v potokih, nekateri so ga
srebali kakor žabe. Takšne
pojedine so bile seveda zelo
drage, a kaj. ko je bil gosti-
telj velik bogataš in si je lah-
ko privoščil še tako ogromne
izdatke! Basnopisec Ezop je
gostil svoje obiskovalce s pe-
čenimi ptiči, za katere je
plačal nad sto tisoč sesterci-
jev. Lukul pa je priredil po-
iedino. za katero ie potrošil
dva miliiona teh novcev.
Stari grški iedilnik je na
prvem mestu našteval poseb-
nosti: figove drozge in škrlat-
ne polže. Nato lešnikove mi-
ške z medom in makom, pa-
štete iz ostrig ter polniene
kljunače, ribe z Roda, školj-
ke iz Taranta, pave z Lemno.
sa. morske ježke iz Misene,
žerjave iz Atela dateljne iz
Egipta in kostanje iz Špani-'
je. Kolikera žetev! Vina. ki
so jih servirali > tem jedem,
so bila z Lezbosa, Taraka,
Masilje :n Calesa.
Preden je prišlo do nepo-
srednega stika med Germani
in Rimljani, je bil jedilnik
pust in špartansko strogo o-
mejen. Poznali so eno samo
glavno jed — meso. Poleg
njega so prigrizoval- kruh,
ker drugega niso imeli. Se-
veda pa so bile tudi v mesu
neke razlike, napr. med go-
vedino in teletino. med ko-
njetino in svinino. Divjačina
in perutnina sta veljali za
posebnost. Meso so večidel
pekli na ražnju. Sele cesar
Karel je dal pobudo, da so
na mizo začeli prinašat: sad-
je, s katerim so lajšali pre-
bavo. Podobno je bilo s so-
čivjem. A ne le na dvorih,
tudi v samostanih so poskr-
beli za popestritev jedilnika.
O tem priča neka pergament-
na listina iz 14. stoletja. To-
da šele v 15. stoletju se je
obzorje kuharske umetnost:
razmaknilo. Pojedine na
knežjih dvorih in pri kardi-
nalih so tedaj postale sko-
raj take kakor pri starih na-
rodih. Kardinalska omizja so
bila še posebno bučna in
hrupna. V renesansi pa se je
marsikaj predrugačilo.
Prvo kuharsko knj'go. ka-
tere sledovi so prišli do nas.
je sestavil Rimljan Apicij,
ki je tudi opisal, kako je tre-
ba peči flaminge. Apicijevi
knjigi je sledil Rumpold s
svojim »Kompendijem ku-
harske umetnosti«. To je bi-
lo prvo izčrpnejše delo te vr-
ste med Nemci. V tej knjigi
se najdeio napotki za pri-
pravljanje morskih ježkov, a
tudi veveric in bonbonov, iz
katerih so delali okusne pa-
štete
In kakšne so bile pojedi-
ne v tistih časih? Na eni iz-
med njih so našteli nič manj
kakor 144 vrst najrazličnejših
jedi, medtem ko so si navad-
ni smrtniki mogli orivoščiti
največ šest različnih obro-
kov Navodila so bila včasih
naravnost smešna in naivna.
Npr.: vzemi orla pretrgaj ga
po sredi, pusti nedotaknjeno
perje na glavi, vratu in repu.
speci ga in nato pojej.
Po tridesetletni vojni je
zaVredla kuharska umetnost v
zagato. Prišla je pod mogočen
francoski vpliv. Vrstni red
serviranih jedi se je spreme-
nil in razvil do naj višie stop-
nie Kralji, knezi, plemeni-
taši so vneto proučevali
skrivnosti loncev in kožic,
ognjišča in ognja. Ludovik
XV. se je najbolj zaninrial za
raguje :n omake, nadvojvoda
Richelieu pa velja za pobud-
nika majoneze. Spet drugi so
se zavzemali za drugačne pri-
boljške.
Po Napoleonovih vojnah se
je kuhinja osamosvojila in
začela prilagajati razmeram,
kjer je delovala. Razvile so
se francoska, angleška, ita-
lijanska, nemška skandinav-
ska in druge vrste kuhinj. Z
veliko zamudo se jim je kas-
neje pridružila slovanska ku-
hinia s posebnimi okusi raz-
ličnih področii Rimljani so
npr. znali pripraviti iuho ce-
lo iz papig Niih meso so tu-
di pekli ali cvrli z dodatkom
timiiana in drugih začimb.
Helogabal pa ie rad užival
možgane flamingov in je dal
v ta namen nekoč pobiti 600
teh živali. Ali je vse to po-
jedel sam ali je delil z dru-
gimi, n: znano. Vsekakor je
izčrpal velik apetit.
V Franciji in na Agleškem
so pod Ludovikom XIV. radi
jedli mlade žerjave, pave in
celo labode. V Italiji pa še
danes veljajo za poslastico
ježi. Ob Hudsonu v Ameriki
čislajo sove. v alpskih deže-
lah mrmotice. Vsak kraj ima
svoi okus in svoj tek. Pone-
kod kradejo jajca iz ptičjih
gnezd, ki jih imajo za pra-
vo delikateso.
Omenili smo že, da so dol-
go časa k mesu prigrizovali
suh kruh. ker niso imeli kaj
boljšega za zraven. Zato je
kruh vedno predstavljal ka-
tegorijo hrane posebne vrste.
Pekovski poklic ni bil enak
drugim. Veljal je za nekaj
posebnega, spoštljivega. Me-
senie testa in pripravljanje
kruha je bilo v očeh neka-
terih ljudstev prava umet-
nost, pridržana ženskim ro-
kam.
Iz Egipta je prišla kuhar-
ska umetnost na Grško. Ho-
mer omenja nekje, da so Gr-
ki poznali šestdeset vrst raz-
ličnih kruhov... Plinij po-
roča, da so predstavljali pe-
ki v dobi makedonskega kra-
lja Perzeja posebno kasto.
To so jim priznavali zaradi
potrebe kruha kot vsakdanje
hrane.
Preden so Rimljani vzgo-
jili dandanašnjo solato, so
prinašali na mizo njeno dalj-
nio sorodnico ločiko. ki je
bila kaj preprosta rastlina.
Neko sorodstvo ločike so na-
šli v ostankih naselij nekda-
njih koliščarjev.   Ločiki so
pripisovali zdravilne učinke,
zato so jo gojil: z vnemo.
Verjeli so med drugim, da
pospešuje poživljajoče spa-
nje. Daniel Rhagor iz Berna
omenja v nekem spisu iz 1.
1639 ločiko kot »krotko jed«,
ki hladi ponoči želodec in ne
povzroča nobenih nevšečno-
sti v njem«. Beseda »solata«
pa  je italijanskega    izvora.
Pomen: namreč jed brez so-
li. Zato dodajamo solati sol,
olje. kis ali pa citronov sok.
da jo napravimo okusnejšo
in užitnejšo. Francoski ro-
manopisec Aleksander Du-
mas je bil mojster v priprav-
ljanju solate. Mešal jo je z
zavihanimi rokavi in je bil
zelo ponosen na to veščino
svojih rok in prstov.
V Laporju spet šahirajo
Po dvanajstih letih
Nekaj dni je minilo, ko so
v Laporju pri Slovenski Bi-
strici spet ustanovili šahov-
sko sekcijo »Zvezda«. Spet
pravimo zato, ker prvi rojst-
ni datum sega v leto 1954.
Od takrat pa do leta 1958
so Laporčani bolj ali manj
uspešno nastopali v maribor-
ski šahovski ligi. potem pa
so izpadli. Nekaj časa so sta-
rejši šahisti še igrali, napo-
sled pa je delo zamrlo. Po-
tem so se prebudili mladi na
osnovni šoli in nekajkrat
zelo dobro igrali na občin-
skem šahovskem prvenstvu
osnovnih šol.
Odločili pa so se, da bodo
ponovno obudili svojo sek-
cijo. Za predsednika »Zvez-
de« so izvolili Toneta Stim-
ca, trenutno pa že imajo 30
članov. Od tega je 19 člano\i,
6 mladincev in kar je še po-
sebej razveseljivo, pet čla-
nic. V Laporju pa so prepri-
čani, da bodo navduš.iU še
nekatere, tako da se bo šte-
vilo članov povečalo.
Priredili so že prvi turnir,
povabili pa so tudi Maksa
Sosterja iz Slovenske Bistri-
ce, ki ie zmagal brez oddane
točke. Med udeleženci brzo-
turnirja je bila tudi članica
Frida Klančnik, ki je osvo-
jila deseto mesto in pustila
za sabo dva tekmovalca.
Pričakujemo lahko, da bo-
do laporski šahisti priredili
še več tekmovanj in tako na-
doknadili zamujenih dva-
najst let, ko so šahirali bolj
neorganizirano.
Vrstni red: 1. Soster (Slo-
venska Bistrica) 11 točk, 2.
Kavčič 9, 3. Znidar 8, 4. Gor-
ianc 7. 5. Primožič 6, 6. Oto-
repec 5, 7.-8.-9. Klančnik,
Trstenjak, Slamperger 4,5,
10. Frida Klančnik 3,5, 11.
Gumzej 2, 12. Košič 1.     -d
Zavod OLGE MEGLIC, Ptuj
Proizvajamo: kovin,ske izdelke iz pločevine,
avtomobilske dele (okvirje za stekla, okrasne
malice, vložke za uravnoteženje koles, senčni-
ce, itd.); pletarske izdelke iz šib in rogoze,
konfekcija, pletilstvo.
Kvalitetna izdelava — solidne cene! Se pripo-
roča kolektiv.
Vsem občanom želimo srečno in uspehov polno
novo leto 1971!
TRGOVSKO PODJETJE
POVRTNINA
MARIBOR
Svežo povrtnino in sadje ter druga sveža živila,
vsakovrstna semena in drugo blago kupujte v na-
ših poslovalnicah.
V NOVEM 1971. LETU ŽELIMO VSEM MNOGO
SRECE IN VSESTRANSKIH USPEHOV!
TEDNIK — ČETRTEK. 24. decembra 1970
STRAN 15
Izumi in izumitelji
v ameriškem New York
Timesu je objavil Valdemar
Kaempffert članek, ki je si-
cer napisan s posebnim ozi-
rom na ameriško ozračje, je
pa zanimiv tudi za ostali
svet. Pisec pravi med dru-
gim:
Kdo je izumil parnik? Za-
gotovo ne Robert Fulton, ka-
kor učijo v šoli. Pred njego-
vim patentom je bilo izdela-
nih kakšnih trideset parni-
kov, ki so se izkazali za po-
rabne. To je bilo pred letom
1807, ko je »Clermont« prvič
zaplaval po Hudsonu. V An-
gliji je križaril William Sy-
mmgton na parniku podob-
nem čolnu po valovih že le-
ta 1787. Njegova ladja »Char-
lotte Dundas« je bila pomem-
ben izum. Kljub temu pa ve-
lja za izumitelja parnika
Robert Fulton. ker si je z de-
narjem preskrbel monopol za
plovbo po Hudsonu.
Ce zasledujemo razvoj av-
tomobila, pridemo do še za-
nimivejših zaključkov. Tudi
na tem vozilu je prav malo
amerikanskega. Pravni dediči
Georgea Seldensa so že leta
1879 prijavili patent in pla-
čali dva milijona dolarjev za
svoje vozilo, ki ga imamo
lahko za predhodnika avto-
mobila. Toda pot jim je pre-
križal Henry Ford, ki je na-
peril proti njim tožbo in jo
tudi dobil. Ford je torej zma-
gal z denarjem, ne z izumom.
Omeniti velja še to, da je
leta 1807 Švicar z imenom
Isaac de Rivas delal v Fran-
ciji poskuse z vozilom na
plinski pogon. Nekaj podob-
nega je 1. 1860 poizkusil tudi
Francoz, ki se je pisal Le-
noir. V dunajskem tehničnem
muzeju pa lahko še danes vi-
dimo izdelek Siegrida Mar-
cusa — vozilo na plin. Mar-
cus je delal poskuse s tem
vozilom, dokler mu jih ni po-
licija prepopovedala zaradi
oglušujočega hrupa. Danes
veljata za najboljši nemški
avtomobilski znamki Daim-
ler in Benz, ki sta neodvisno
drug od drugega prijavila
patent za svoji vozili v letih
1883 do 1885. Oba imenovana
sta mnogo prispevala k iz-
boljšavam avtomobilskega
vozila.
Razvoj letala po uspehu
bratov Wrightov nudi zani-
mivo vzporeditev. Pionirsko
delo v tem pogledu pripada
Evropi, ne ameriki. Študije
za te stvari je prvi napravil
Eifel, zgraditelj razglednega
stolpa v Parizu, za njim pa
še Nemec Prantl. Francoz
Nieuport je začel 1. 1910 dir-
kati z znanstveno oblikovani-
mi deli in je s svojimi po-
skusi uspel. Tudi na področ-
ju stratosfernih letal gre
Evropi prednost pred Ameri-
ko. Evropejci so bili prvi, ki
so napravili načrt za strato-
sferna letala, ki so jih naj-
prej preizkusili v Nemčiji in
Rusiji. Originalni tip avto-
gira je izum Spanca de la
Cierva, ki je s svojo napravo
treščil na zemljo in se ubil.
Vsako deželo in njene pre-
bivalce preganja utvara ve-
ličine, zato se ljudje tako pe-
hajo naprej. Kdor meni, da je
bil Samuel Morse mož, ki je
izumil telefon, se bo čudil
in čudil in načudil, ko bo sli-
šal, kaj so na tem področju
drugi odkrili in napravili
pred  njim.  Nemci  se  bodo
oglasili s svojim Sommerin-
gom, ki je že 1. 1809 uporab-
ljal nekakšen električni brzo-
jav. Indukcijski princip pa
je skoraj istočasno z Morse-
jem odkril Steinheil. Angleži
se lahko pohvalijo, da sta bi-
la njihova državljana Cooke
in Wheatstone 1. 1837 izumi-
telja brzojavne naprave z
iglo, ki je tako izvrstno od-
kritje, da je še do danes niso
opustili.
DOBER DEN DROGI PRLE-
KI NO FSA REZERVIRANA
ŽLOHTA Z MOJEGA RE-
ZERVIRANEGA KOTA!
No, drogi brofci no brofke,
zaj pa te vidite, kak zgleda
moja prleška »šlank« posto-
va. Večkrot se mi je že zgo-
dilo, ke mi ie kdo pisa. se-
veda blo med pismi naiveč
ženskih src, ki so zahtevale,
ke jin nai pošlen sliko svo-
jega simpatičnega ksihta.
Slik seveda fsen svojim o-
boževolkam nesen moga po-
slati, zato pa mo zaj od prejš-
jega tjedna dale vsokokrot
namolani v svojen rezervi-
ranen koti. Malo sen že boj
v letah noo krogel, drgačik
pa sen še čista normalen de-
dec. Ce ne verjete, vprošaj-
te mojo Mico, pa tiidi sosido-
va Jula no še kera drijga bi
van vedla oceniti moje
»zmoglivosti« ali kujnske si-
le, kak se toti zadevi boj po
prlešken reče. To pred dne-
vi me je sreča en znonec. ki
me že dugo neje vida. pa mi
je reka: »Pje Lujs, tebi pa
reforma no driigi stabilizacij-
ski ukrepi še neso preveč za-
škodili. Iz dneva v den maš
vejkši kiirečji briitif. pa tii-
di drgačik maš čista mesar-
ske poteze. Veš, ne bi rad bi-
ja v koži tvoje Mice ... «
Kaj sen mu hteja drugega
rečti. kak to. da je mojih 110
kil žive voge (brez štampeta)
posledica visokega štandarta
v Prlekiji no, da se nai za
mojo Mico nič preveč ne bo-
ji, saj miš pod kopico — še
nikol neje hin bila.
Drogi brofci, nič mi ne pi-
šete, če ste že kokega gujde-
ka zadrgnoli. Vete. meni je
gospod dohtar ob zodjen
zdravnišken pregledi strogo
predpisa, ke moren jesti kak
največ svinjskih klobos. me-
sa no driigih podobnih prle-
ških specialitet. ki jih moren
ziivolo bojše prebove z dobrin
vinon doj zalevati. Morete
mi priznati, ke so mi dali ge-
spod dohtar dober recept, ki
pa ga seveda v naših srmao-
kih razmerah lehko jemlemo
s tisto ta najmanjšo žličko.
Jas man pač toto srečo, ke
mi fse hasne, tudi tisto, če
me ta štora fčosik z biirkloj
po keblači ftrga KliJb fsemi
povedanemi. na beli papir
napisanemi no z vašim: očmi
doj preštetimi pa vas joko
lepo, vdono no s hrbtenico]
prpogjeno prosm, če mi po-
šle kokšno svinjsiko čunto v
obliki 'klo'bose nareto. Ce de
poleg še liter vina. se namo
Dritoža.
za SREČEN SKOK
iz STOREGA
V NOVO LETO
Vete, joko me teresira ge
no na kokšni način te letos
novo leto pričakali. Vete, tudi
jas man veike skrbi ge bi
storo leto pokopa. To vas ve-
na glih preveč ne zanima,
pač oa van moren oovedati
kaj mi je pokozala moja le-
tošia novoletna inventura, ki
sen io nareda v zodi-h dneh
preišiega tiedna
Na den 19. decembra 1970.
leta sen meja pri koči na-
slednie premičnine no ne-
premičnine: ženo Mico. no
za nogometni klub dece. ste-
jano kravo, na kero že ore-
cik dugo rubež čoka. prašič-
ka, ki mo ga ob Treh krolih
svečano na smrt obsodili, go-
sDodarsko poslopie. ki de se
mi skoro dokraja doj podr-
lo, butano hišo. ki .je od vseh
strani podprta, ki se ne bi
podrla, vej ki kiip gnilih io-
bolk, ki jih za nibenega vra-
ga nesen moga od a ti, dvo
polovjoka šmarni ce no tri
polovjoke »jebešnice«. hišne-
ga čuvaia Hektora. ki de na
male štikle raztrga fsokega,
ki de mi priša solit pamet,
da smo kmetie enakopravni,
pul hektara 60 let stare go-
rice, skoro do kraja doi po-
siišeni sadonosnik, ilovnate
njive, ki jih niti z motko
nemreš obdelovat:, 300 jiir-
jof pufa, ki sen ga dužen za
dovek, poddofke, naddofke,
prek krez dofke, samopri-
spevke no druge božje mon-
tre..., no še pa še bi van
lehko našteva mojo srmaščjj-
no, ki pa nikoga preveč v o-
či ne bode.
Seveda pa van moren po-
vedati še to, ke man v lodl-
cih shrajene 25 let stare ob-
liibe, ke mo tudi knietje zle-
zli na zeleno vejo, da mo do-
bli kredite, da mo, da mo...
Posebnega komentora k
moji inventuri najbrž neje
potrebno. Ce keri fsega te-
ga ne verje, pa se naj pride
son prepriča. Hektora mo za
tisti cajt v štalinko zapria.
Jebal ga na motkin štil. tak
sen razočorani, ke bi začeja
najrajši pasoš rihtati no a-
diio neizpunjene obliibe. od
kerih sen se, premoj kr§eni
diiši, več ne do živeti
Te pa srečno no veselo no-
vo leto Vsaj opunoči pozob-
te na mojo no vašo inventu-
ro no se dobro meite
Vaš vdoni Lnjzek iz Prle-
kije.
TEDNIK izdala Casoasn /-.avod Ptuistc -ednik Ptu) Herola Lacka 2 — Urelule uredniSkl odbor Odgovorni urednik le Anton Bauman - Izha-
ja vsak Četrtek. — Tekoči račun pri SDK Ptuj. St 524-3-^2. — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor. Svetozarevska 'ulica 14.