DELAVSKA ENOTNOST TatH r sedanji 'dobi moramo obdržati te braniti enotnost Osvobodilne fronte teko, kakor smo Jo branili doslej. Še več. Še bolj jo moramo okrepiti ter zgraditi iz nje nezlomljivo demokratično zvezo naših delovnih množic za obrambo pridobitev narodno osvobodilne borbe in za daljno razvijanje teh pridobitev v korist delovnega ljudstva. Edvard Kardelj. OLASflO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto L, št 10 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 21. julija 1945 Cena Din 2.—■ Podpredsednik zvezne vlade tov. Edvard Kardelj na kongresu Osvobodilne fronte Slovenije: Maša demokracija se bo še razvijalo in pohabljalo! 0 neposrednih nalogah, M stoje danes pred Osvobodilno fronto Vojna proti hitlerjevskemu bloku je Mia zmagovito zaključena. Ta vojna je doka-sala, da so najsposobnejša In najmočnejša obramba pred fašističnim pritiskom demokratične in svobodoljubne ljudske sile. Pokazalo se je na primer, da je največje breme te vojne mogla prenesti ln tudi prenesla na svojih plečih prav Sovjetska zveza zato, ker je njen notranji sistem pravi izraz volje in teženj njenih ljudskih množic ker je bil zaradi tega najbolj odporen pred vplivi in napadi fašističnih barbarov. V tej vojni so se pokazale najbolj šibke tiste države, kjer je bilo ljudstvo najbolj tlačeno, kjer je Imelo najmanj demokratičnih pravic, skratka, kjer so obstajali protiljud-ski reakcionarni režimi. Ta nauk vojne, ki je komaj dokončana, je izredno važen za našo bodočo politiko, za bodočo orientacijo naših ljudskih množic. Nemška fašistična diktatura in drogi režimi njenih kvislinških pomagačev so zlomljeni. Toda bilo M nepravilno hi izredno škodljivo misliti, da je s tem fašizem razbit. Fašizem ni samo slučajen političen Sovražniki ljudstva in odpovedali upom da bodo ponovno našli primerne oblike za svoje akcije proti sedanjemu stanja v Jugoslaviji. Odpovedali se niso tem upom tudi v Sloveniji. Z vso aktivnostjo so se vrgli na delo, da bi Izkoristili težkoče, s katerimi se bori naša narodna oblast, težkoče, ki nam jih je zapustil okupator ln z njim vred isti njegovi pomagači, Id sedaj ponovno dvigajo glave. Kdo je ta gospoda in kaj M hotela doseči v novi Jugoslaviji? V vsej Jugoslaviji obstaja predvsem pri vseh njenih narodih majhna, v preteklosti privilegirana Izkoriščevalna klika ljudi, ki se nikdar niso spremenili, za katere je bila oblast vedno samo instrument njihovih posebnih socialno - ekonomskih Interesov, Id so bili v stalnem nasproju z interesi delavnih množic in ki so bili zaradi tega vselej nosilci vseh mogočih antidemokr&tičnlh tendenc. Bili so nosilci vseh mogočih proti-Ijudskih diktator v Jugoslaviji ln so se prvi poklonili okupatorju ter se mn stavili na uslugo. Sedaj se čutijo ogrožene zaradi svobode in demokratičnih pravic, ki so postale orožje ljudstva v njegovi borbi za lepšo bodočnost. Spočetka so se potuhnili in skrili. Zdaj se jim pa zdi, da znova prihaja njihov čas in da je ljudstvo pozabilo na njihovo sodelovanje z okupatorjem. Tem klikam so danes enako dragi vsi, ki na kakršen koli način slabe novo Jugoslavijo, to se pravi, ki slabe ljudsko oblast. Poleg njih se pojavljajo učeni in neuki hlapci, ki so živeli od okupatorja, M jih je okupator plačeval, ki so mu služili in blatili ime slovenskega naroda. V imenu demokracije in človečnosti dvigajo danes svoj glas, da bi prikriti svoje grehe. Dalje se pojavljajo razne mračne figure Iz starega jugoslovanskega političnega življenja, ki so stažih) vsem mogočim proti- pojav, fašizem je tendenca, ki se vedno poraja iz reakcionarnih virov sedanje družbe. Teh izvirov vojna ni uničila in danes že vidimo, da naglo ponovno oživljajo. Pokazalo se je tudi, da ta vojna ni dokončno razbila nevarnosti za svobodo malih narodov ter za demokratične pravice ljudstva. Bilo M nepotrebno, če bi skušal s primeri dokazovati to trditev. Teh primerov je toliko, da jih vsakdo od vas pozna in da vsakdo od vas razume njihov smisel. Malo je dežel, v katerih se vrši boj za uničenje fašističnih ostankov ln njihovih reakcionarnih pomagačev in izvirov dosledno, odločno. Se več! V mnogih deželah so antidemo-kratične sile prešle celo v napad proti silam demokracije. Nobenega dvoma ni, da je v novih deželah in za mnoge kroge v sveta beseda »čiščenje« fašističnih elementov ostala samo prazna fraza, ki ni več nevarna niti najbolj okorelemu vojnemu zločinca. Razumljivo je, da se te iste tendence opažajo tudi v našem notranjem potočnem življenju. demetedj® se mm ljudskim režimom in strankam, ter se sedaj sklicujejo na svoje minule in propadle kapitala. Tudi ti JNS-ovci in JRZ-jevci pišejo danes demokratične programe in so nezadovoljni s »prepočasnimi tempi« demokracije in normalizacije naše zemlje. In končno naj omenim še grupe tistih oportunističnih in pasivnih ljudi, ki jih je na žalost bogata vsaka tako vzburkana epoha, kakor je naša. To so ljudje, ki se boje vsega in ld se ne morejo odločiti za nič, dokler mislijo, da se odnos sil še ni končnoveljavno nagnil na določeno stran. To so dalje tisti ljudje, ki se boje vsega ln ki nikakor ne morejo razumeti, kaj se godi okrog njih, in ki za trpljenjem in žrtvami današnjih dni nikakor ne vidijo svetle perspektive jutrišnjega dne. Fred težkoča-mi obnove in izgradnje jih je prevzel paničen strah. In namesto da bi se z obema rokama in z vso odločnostjo vrgli na premagovanje teh težkoč, brezpomočno iščejo neko čarobno palico, s katero bi kakor v pravljici zbrisati a sveta vse težkoče. Razume se, da take čarobne palice ne morejo najti, kor je ni. Zaradi tega padajo v obup ln iz obupa postajajo — čestokrat se tega sami ne zavedajo — orožje sovražnikov ljudstva in demokracije. Tak Je približno danes sestav tistih, ki vstajajo proti Osvobodilni fronti! V tem sestavu iti težko pogoditi, kam hoče odvesti ta gospoda narode Jugoslavije. Prav tako iti težko razumeti, da predstavlja ta akcija, naj se pojavlja v kakršnikoli obliki vsekakor resno nevarnost z a demokratične pridobitve narodne osvobodilne borbe. N e more M tl potemtakem dvoma, da je poglavitna naloga vse!) demokratičnih sil, strank, M so še preveč na slabem glasu iz dni stare Jugoslavije, bodo morda privzele kakšna druga Imena ln kakšne druge vodilne garniture. Njihov program je precej jasen in pri vseh bolj ati manj enak. Vsi namreč zahtevajo, da M se Jugoslavija »demokratizirala«. Zanje namreč ni demokratična država, v kateri Imajo oblast delovne ljudske množce, to se pravi, v kateri ima oblast devet desetin ljudstva. Oni M prav radi videli, da M se povrnila »demokracija«, v kateri bi ena sama desetina ljudi, sestavljena' iz majhnih protiljudsklh klik imela vso oblast nad devetimi desetinami ljudstva, V resnici se torej ne vznemirjajo zaradi tega, ker je v Jugoslaviji premalo demokracije, marveč zaradi tega, ker je za njih v Jugoslaviji preveč demokracije. Vsa kampanja sovražnikov ljudstva v zadnjem času gre v resnici za tem, da bi odvzeli ljudstvu demokratične pravice, ki si jih je priborilo, ker jih je strah ljudstva in njegove volje. Ni dvoma, tudi naša demokracija se bo še razvijala in se še poglabljala po vsebini in po svojih oblikah. To bo'v prihodnjih dneh naloga AVNGJ-a in potem ves čas naloga naše ljudske oblasti. Toda smešno je, če poskušajo dajati danes lekcije o demokraciji našemu ljudstvu tisti, ld so jo v stari Jugoslaviji dušili z glavnjačami in s celo armado žandarjev, ali pa tisti, ki so jim dali podporo s svojim oportunizmom. Eno stvar je tukaj posebno potrebno naglasiti. Strank ne karakterizirajo njihovi programi, kajti programi so papir. Vsaka stranka je izraz nekih socialnih teženj v ljudstvu. Obstoje stranke, ki so izraz izkoriščevalcev ljudstva. Danes jih je lahko spoznati. To so vse tiste stranke in grape, Id bi želele vrnitev stare Jugoslavije, starih režimov protiljuds! : , klik v kakršnikoli obliki in s akršnimikoli frazami. Zdaj, ko bo tretje zasedanje AVNOJ-a prineslo celo vrsto demokratičnih zakonov in ko se bodo pričele priprave za volitve v konsti-tuanto, vas bodo kmalu pričeti posečati predstavniki takih strank, Iti se bodo vse imenovale demokratične. Naučite ljudske množice, da jih bodo znale hitro spoznavati. Vprašajte samo, to gospodo, ati so za to, kar je ljostvo ustvarilo s krvjo In žrtvami štirih let vojne, ali so za resnično ljudsko oblast, za oblast delovnega ljudstva —tn hitro bodo odkrili svojo pravo naturo. Osvobodilna fronta je edina politična formacija, ki Je izraz teženj delovnega ljudstva. Rodila se ni v kabinetih političnih špekulantov, pač pa je vzniknila iz trpljenja našega delovnega ljudstva; rast-la je v prvih nelegalnih organizacijah borbe zoper proti!judske režime stare Jugoslavije, dobila je svojo širino ln svojo čvrsto obliko v prvih dneh podzemeljske borna fronti, v strelskih Jarkih, kjer so jo kovali naši partizani, borci naše Narodne osvobodilne vojske, v naših gorečih vaseh, v neprestanih bojih z izdajalci v služM okupatorja, v koncentracijskih taboriščih, povsod tam, kjerkoli je trpel in se boril slovenski človek za svobodo svojega naroda ln srečo delovnega ljudstva. To je Osvobodilna fronta. Ali je kdo, ki M smel reči, da Osvobodilna fronta ni demokratična? Ati je kdo, ki bi se mogel boriti za bolj čisto demokracijo, kakor se bori Osvobodilna fronta, in ki bi z večjo pravico govoril v imena ljudstva? Mislim, da takih ljudi in takih strank nL Zaradi tega učite slovensko delavno ljudstvo, da je Osvobodilna fronta silovito orožje v njegovih rokah. Dokler bo znalo naše ljudstvo trdo držati v rokah to svoje orožje, tako dolgo je ni site, ki bi ga mogla ogoljufati za njegovo jutrišnjo srečo, po kateri je tako dolgo hrepenelo. Zato bi Iz dejstev zajel tri zaključke, Tri glavne natege ki jih morate vi, aktivisti Osvobodilne fronte, prenesti v slovenske ljudske množice, prenesti jih tabo, da bodo odraz tega slovenskega demokratičnega ljudstva, a v prvi vrsti last naših delavcev, kmetov hi delovne inteligence. To so naslednji zaključki: Prvič: tudi v sedanji doM moramo obdržati in braniti enotnost Osvobodilne fronte tako, kakor smo jo braniti doslej, še več. še bolj jo moramo okrepiti ter zgraditi iz nje nezlomljivo demokratično zvezo naših delovnih množic za obrambo pridobitev narodno osvobodilne borbe la za daljno razvijanje teh pridobitev v korist delovnega ljudstva. Drugič: z Osvobodilno fronto moramo krepko vzeti v svoje roke usodo svoje domovine in delovnega ljudstva, ne samo s tem, da je oblast v rokah ljudstva, ampak tudi s tem, da bo Osvobodilna fronta kot legitimni predstavnik našega ljudstva obenem organ njegove demokratične kontrole nad to oblastjo. Osvobodilna fronta mora biti odraz ne samo njegovih demokratičnih, ampak tudi njegovih socialnih zahtev. Zato mora biti vselej blizu ljudstva v ljudstvu samem in nič ne bi bilo bolj ":kqd?jivo, kakor dovoliti, da bi njena aktivnost oslat-< la, da, bi se oddaljili od ljudske iniciative. Ljudske množice so edini izvir sile in zato bo Osvobodilna fronta silna Poglavitna naloga Osvobodilne fronte, da se kakor en mož postavi na obrambo demokratičnih pridobitev Jugoslavija Je danes v Stadiju obnove vsega svojega gospodarskega in političnega življenja. Težkoče, ki se pojavljajo pri tem, so ogromne, a vendar je Jugoslavija po hitrosti notranjega ozdravljenja med prvimi deželami v Evropi ki jih je dušila hitlerjevska okupacija. To dejsvo se da razložiti samo tako, da so naše ljudske množice brez vprašanja poprijele za delo, ker se po veliki večini zavedajo, da gre za obnove njihovega lastnega doma, v katerem so postale same gospodar. Cim jasnejša bo ta zavest ljudskih množic, tem aktivnejše bodo sodelovale v premagovanju vseh težkoč, ki nam danes preprečujejo, da M mogli dati še hitrejši tempo naši notranji konsolidaciji. Naše ljudske množice Je treba gospodarsko-politično vzgajati. To se pravi, vzgajati jih kot gospodarje svojega doma, svoje domovine, ki gledajo na vprašanje obnove v celoti — g ciljem, da se ta obnova kar najbolj pospeši, z zavestjo, da je to obenem edina pot k izboljšanju so-cialnega položaja vsakega, poedinca* da- je to edina pot k izgradnfl jutrišnje sreče. Včasih gledajo naše delovne ljudske množice na vse te probleme še preveč z miselnostjo včerajšnjega hlapca, ki je v državi videi nekaj drugega, a ne svoje lastnine, kar prejšnja Jugoslavija dejansko tudi ni Mia, V tem je predvsem naloga politične aktivnosti Osvobodilne fronte današnjih dni. rsvobodilua fronta mora ustvarjati zavedne graditelje svoje domovine, gospodarje na svojih tleh, ki se bodo zavedali, da v takih izrednih prilikah, kakršne so sedanje, ni mogoče ničesar napraviti brez pripravljenosti, prenesti še marsikakšno pomanjkanje. V narodno osvobodilnih odborih smo do-m prekrasno PMlko demokratične ljudske oblasti. Toda če naj bo ta oblast resnično demokratična in resnično ljudska, tedaj je treba organizirati neprestano kontrolo in konstruktivno ljudsko kritiko organov te oblasti. Ni treba opozarjati, da se aparat naše oblasti gradi Iz ljudi, ki so še navajeni na stare oblike dela. Birokratizem, nepravilen odnos do ljudskih množic, samovoljnost ln sto drugih podobnih napak in slabosti se pojavlja v organih naše oblasti. Ne da se seveda čez noč odstraniti teh napak, toda proti njim se je treba neprestano boriti, če hočemo, da bodo ljudske množice res do kraja spoznale, da je ta oblast njihovo lastno orodje. Osvobodilna fronta mora biti budni zaščitnik demokratičnosti in ljudskega značaja naše oblasti. Biti mora široka ljudska tribuna, g katere bodo naše ljudske množice neprestano kazale na napake v delu organov naše oblasti in obenem tudi zavedno in neposredno delale na njihovi odstranitvi. Zdrava kritika mora biti najmočnejše orožje ljudstva v dograditvi novega doma. Obenem bo Osvobodilna fronta najboljši regulator te kritike, ki bo preprečil sovražnikom ljudstva, da M mogli sedanje težkoče izkoristiti za to, da M ljudske množice znova prevarili iti lih zavedli s poti, Iti edina vodi k njihov) sreči in blagostanja. V Jugoslaviji se pojavljajo med ljudstvom in se bodo v prihodnjih dneh še bolj Pojavljali predstavniki raznih starih jugoslovanskih strank tistih, ki nosijo odgovornost za katz* strofo, s katero je bila pahnjena Jugoslavija 1941. leta ln ki so potem narode Jngpstevije pustite na cedilu. Nekatere teh samo tako dolgo, dokler bo povezana z množicami, dokler bo eno z njuni, dokler bo budila njihovo aktivnost. Tretjič: čuvati moramo svojo v težkih bojih pridobljeno ljudsko oblast iznad vsega. Ta oblast je glavna karakteristika današnje Jugoslavije, Zoper njo so v prvi vrsti naperjeni udarci sovražnikov ljudstva. Čuvati jo je treba pred odprtimi sovražnimi napadi, čuvati pa jo je treba tudi pred tistimi škodljivci v njej sami, ki jo s svojim birokratizmom, samovoljo in neštetimi dragimi napakami odtujujejo ljudskim množicam in s tem slabe pridobitve naše borbe. Kar najbolj je potrebno poglobiti demokratičnost naše ljudske oblasti. Energično je treba čistiti iz njenih organov vse tiste posameznike, ne glede na njih pretekle zasluge v narodno osvobodilni borbi, ki ne znajo najti poti do sr- ca ljudskih množic in M s svojimi postopki preprečujejo aktivtziranje ljudskih množic okrog naše ljudske oblasti. To je edina pot, da bodo ljudske množice dejansko in do kraja razumele ves pomen te ta take oblasti, da bodo razumele, da s to oblastjo drže v rokah ključ do svoje bodočnosti. To je obenem edina pot, po kateri je mogoče akti vizi rati ljudske množice na izgradnji njih domovine in jih naučiti, da bodo pričele gledati na nov način na' svoje državo in na svojo zemljo. Naj živi enotna in nezlomljiva Osvobodilna fronta, demokratična zveza delovnega ljudstva! Naj živi naše ljudstvo, M Je pokazalo čudeže heroizma in požrtvovalnosti v letih vojne in ki danes z isto požrtvovalnostjo in borbenim poletom gradi sebi in bodočim pokolenjem srečnejšo bodočnost! Osnovna organizacijska načela Osvobodilne fronte Slovenije L Pripadnik Osvobodilne fronte Slovenije je vsak državljan, ki se, ni pregrešil zoper narodno čast, ki pristaja na temeljne točke Osvobodilne fronte in sodeluje v organizacijah, ki so vključene v OF. n. Dokaz pripadnosti organizaciji je izkaznica, ki jo izda krajevni odbor Osvobodilne fronte. m. Pripadniki Osvobodilne fronte plačujejo redne prispevke, kakor jih določi Glavni odbor Osvobodilne fronte. Redni prispevki služijo, za kritje izdatkov organizacije. TV. Osnovne enote Osvobodilne fronte so organizacije za kraje, podjetja, urade, šole ali poklice. V. Vodstvo Osvobodilne fronte tvorijo Plenum in Odbor osnovne organizacije, Okrajni plenum in Okrajni odbor OF, Okrožni plenum in okrožni odbor OF ter Kongres delegatov in Glavni odbor Osvobodilne fronte. VL Najvišji organ osnovne organizacije Osvobodilne fronte je Plenum, katerega sestavljajo vsi pripadniki Osvobodilne fronte v kraju, podjetju, uradu, šoli ali poklicu. Plenum izvoli iz svoje srede odbor, ki vodi tekoče posle osnovne, organizacije Osvobodilne fronte. Odbor šteje 5 do 15 članov. Vil. Najvišji organ Osvobodilne fronte v kraju 'je Okrajni plenum OF, ki ga sestavljajo delegati osnovnih organizacij Osvobodilne fronte. Okrajni plenum OF izvali svoj okrajni odbor OF, ki šteje 5 do. 15 članov in vodi tekoče posle OF v okraju. Vlil. Najvišji organ OF v okrožju je Okrožni plenum, ki ga sestav-Ijajo delegati osnovnih organizacij OF. Okrožni plenum OF izvoli svoj okrožni odbor OF, ki šteje 5 do. 15 članov in vodi tekoče posle OF v okrožju. IX. Najvišji organ Osvobodilne fronte je Kongres delegatov osnovnih organizacij. Kongres izvoli Glavni odbor OF, Izvršni odbor OF in sekretariat IOOF. X. Glavni odbor OF rešuje načelna politična in organizacijska vprašanja OF. Šteje od 120 do 150 članov. 'XI. Izvršni odbor OF ostvarja sklepe in smernice Kongresa in Glavnega odbora OF. Šteje 30 do 50 članov. XII. Tekoče vodstvene posle Izvršnega odbora OF opravlja sekretariat lUDb, ki šteje 5 do 7 članov. XIII. Svoje politično vzgojno delo v množicah vrši Osvobodilna fronta tudi po organizacijah, ki so v njej vključene (n. pr. Z MS in AFŽ). XIV. Izvršni odbor OF sklicuje po potrebi konference ali posvetovanja OF, ter zbore aktivistov OF. XV. Pri Glavnem odboru OF obstoji Nadzorna komisija, ki vzgojno skrbi za red in pravilno poslovanje v organizacijah OF ter bedi nad pravilnim zadržanjem aktivistov. XVI. Pri IOOF obstoji Propagandna komisija, ki vodi propagandno delo organizacij OF. XVII. Člani vseh odborov v organizacijah OF so aktivisti OF. Biti aktivist OF pomeni posebno časti nalaga pa tudi večje dolžnosti. ^ Na kongresu Osvobodilne fronte so bile sprejete razširjene Jugoslovanska armada, ustvarjena v narodno osvobodilni borbi, Je kot oborožena pest svobodoljubnih jugoslovanskih narodov, pod vodstvom maršala Tita, maja in junija 1945 osvobodila vse slovensko ozemlje ter tako izpolnila osnovo »Temeljnih točk Osvobodilne fronte«, postavljeno na njenem ustanovnem sestanku 27. aprila 1941. Osvobodilna fronta,, ki je navzlic razkosanosti slovenskega ozemlja združila Slovence v krvavem, štiriletnem, z neizmernimi žrtvami izpolnjenem osvobodilnem boju za zmago svobodoljubnih narodov proti okupatorju in fašizmu, proti njunim domačim hlapcem, naglaša zato znova in z neuničljivo moralno pravico življenjsko zahtevo slovenskega naroda: Točka L Združitev vseh Slovencev v federalni Sloveniji demokratične in federativne Jugoslavije. i 1 n. Zgodovinska zmaga nove, demokratične in federativne Jugoslavije, ki temelji na ljudski demokraciji, zrasli iz narodno-osvobodilne bprbe ljudskih množic naših narodov, je uresničila program OF, postavljen in sprejet 1941 in 1942, odnosno je utrla učinkovito pot njegovi dosledni izvedbi. Novo Jugoslavijo je izbojevalo pod Titovim vodstvom jugoslovansko narodno osvobodilno in ljudsko demokratično gibanje, katerega neločljiv, bistven sestavni del je bila in je Osvobodilna fronta Slovenije. Nova Jugoslavija ne izpolnjuje torej samo življenjskih narodnih in demokratičnih teženj našega naroda in naših ljudskih množic — teženj, ki so narekovale Osvobodilni fronti Temeljne točke iz 1. 1941 in 1942 — temveč predvsem je in ostaja njihova živa, utelešena ©stvaritev. Potemtakem; Točka 2. Državna korist nove Jugoslavije, vsestransko utrjevanje njene notranje in zunanje moči, krepitev njenih obrambnih sposobnosti je pajvišja zapoved za slehernega zvestega pripadnika Osvobodilne fronte, za slehernega Slovenca in Jugoslovana. I I HI. Ljudska demokracija nove Jugoslavije je živo nasprotje protidemokratičnega, hegemonističnega, protiljudskega ustroja stare Jugoslavije. Ustroj stare Jugoslavije je neogibno dovedel do zloma in propada države, ljudska demokracija nove Jugoslavije je v epskem, junaškem, zgodovinsko tvornem poletu povedla jugoslovanske narode in njihovo skupno državo v zmago in vstajenje. Zato izpoveduje Osvobodilna fronta: Točka 3. Ljudska demokracija je bistveni pogoj za blaginjo jugoslovanske države. In obratno: Prosveh nove, Titove Jugoslavije je bistveni pogoj za svobodno in srečno bodočnost ljudskih množic, za svobodo, enakopravnost, bratovsko enotnost jugoslovanskih narodov. Varovanje, utrjevanje in nadaljnji razvoj vseh demokratičnih pridobitev narodno osvobodilne borbe sodijo med osnovne naloge Osvobodilne fronte. Zato nikoli več in v nobeni obliki — starega stanja izpred aprila 19411 I I IV. V bralstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, ki ju je v boju *b življenje in smrt s krvjo in z življenji naših najboljših sinov in hčera posvetila jugoslovanska narodno osvobodilna borbg, zre Osvobodilna fronta: „ ... .. ,. z moralnega vidika najplemenitejšo in zato najvišjo pridobitev narodno osvobodilnega boja; izraz usodne in naravne povezanosti jugoslovanskih narodov; osnovno jamstvo za svobodo in neodvisnost Jugoslavije kot celote kakor za svobodo in enakopravnost slehernega naroda posebej; pogoj za obstanek in nadaljnji razvoj naše ljudske demokracije, ki po svoji vsebini, po svojem bistvu mora narode zbliževati in družiti. Zato naglaša Osvobodilna fronta: Točka 4. Varovanje, utrjevanje, poglabljanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov je ena najplemenitejših, najvišjih pridobitev naše narodno osvobodilne borbe, je obvezna zapoved za slehernega državljana. V. Sovjetska zveza z ruskim narodom na čelu je rešitelj in osvoboditelj slovanstva, je zaščitnik svobode, neodvisnosti m enakopravnosti slovanskih narodov. Skušnja zgodovinskega boja slovanskih narodov proti hitlerje-vemu imperializmu nazorno izpričuje: življenjsko nujnost za slovanske narode, naj se naslonijo na .veliki ruski narod in na vso Sovjetsko zvezo; potrebo vseslovanske enotnosti z ruskim narodom na čelu. Osvobodilna fronta, ki je že na svojem Ustanovnem sestanku poudarila, da je usoda naših narodov najtesneje združena z usodo ruskega naroda in Sovjetske zveze, ugotavlja, da se je ideja vseslovanske enotnosti pod vodstvom velikega ruškega naroda v domovinski vojni razvila v eno na j pr ogr esi vn e j ših, za svetovno, za človečansko demokracijo najpomembnejših idej. ' Točka 5. Osvobodilna fronta torej zastopa med našimi ljudskimi množicami z vso doslednostjo: Nerazdružljivo bratstvo in zavezništvo naših narodov z velikim ruskim narodom in z vsemi sovjetskimi narodi, našo naslonitev na Sovjetsko zvezo, vseslovansko enotnost z 'ruskim narodom na čelu. VI. Skušnja narodno osvobodilne borbe proti nemškemu in italijanskemu fašističnemu imperializmu neizpodbitno dokazuje, da korist narodne svobode, narodne in državne suverenosti in resnične demokracije kategorične terja, naj izkoreninimo iz lastnih narodnih vrst vse tiste vplive in postojanke tujega imperializma, ki povzročajo narodno izdajstvo in ogražajo demokracijo. Točka 6. Osvobodilna fronta se nepopustljivo bori proti slehernemu notranjemu vplivu in pojavu med našim narodom, iz katerega lahko ar korist in v služhi tujega imperializma izvira narodno izdajstvo. VII. Domovinska ljubezen, ki jo goji Osvobodilna fronta, temelji na 'globoko demokratičnih osnovah. Zato nima naš patriotizem, ki je razvil v ljudskih množicah neskončno mržnjo do imperialističnih osvajalcev in nesluteno požrtvovalnost za domovino, prav ničesar skun-pcga z nacionalnim šovinizmom,_ h kateremu podpihujeta protiljud-frkfl, protidemokratična reakcij $ in imperializem. Točka 7. Osvobodilna fronta, pobornik demokratične domovinske ljubezni, se hkrati z vso doslednostjo bori proti šovinizmu in sleherni njegovi obliki, kajti šovinizem izvira po eni plati iz zaostalosti, po drugi strani pa je sredstvo najtemnejše reakcije in imperializma. Šovinizem prinaša naposled najhujšo škodo lastnemu narodu. Patriotizem novega kova ne razdružuje demokratičnih ljudskih množic svobodoljubnih narodov. Njegove demokratične osnove jih družijo in zbližujejo v skupnih stremljenjih in naporih za skupne demokratične in človečanske ideale. VIII. Smisel in vsebina ljudske demokracije sta v tem, da oblast je in ostane v rokah ljudstva. Ljudska demokracija mora nuditi ljudstvu sredstva in jamstvo, da lahko ubrani sebe, demokracijo, narod in državo pred notranjimi in zunanjimi sovražniki, pred domačo in inozemsko reakcijo. Demokratične pravice morajo krepiti ljudstvo, ne pa ljudskih in narodnih sovražnikov. Resnična svoboda ni svoboda protiljudske klike, da more zatirati velikansko večino naroda. Resnična svoboda je svoboda ljudske večine v narodu. Dejanska demokracija mora hkrati množicam delovnega ljudstva odpirati pot za učinkovito borbo proti socialnemu izkoriščanju. Izvirna skušnja Narodno osvobodilnih odborov, ki so zrasli iz narodno osvobodilne borbe kot pristni ljudsko-demokratični organi, dokazuje, da Narodni odbori kot osnova demokratične ljudske oblasti, njene državne zgradbe in njene zakonitosti, najbolje ustrezajo gornjim načelom. Zato: l Točka 8. Utrjevanje in razvoj narodnih odborov — od najnižjih do najvišjih, skladna zgradba in skladen ustroj. naše države, njenega poslovanja in vse njene zakonitosti na njihovi osnovi, aktivizacija najširših ljudskih množic, vključno žena in mladine, v njihovem okviru in okrog njih. Tak je program Osvobodilne fronte glede demokratične ljudske oblasti. IX. Več ko tisoč let naš kmet ječal pod jarmom tuje gospode. Stoletja se je boril proti graščakom za »staro pravdo«. Toda niti v veličastnem puntu Matije Gubca niti v poznejših bojih proti grofu in proti sodobnim veleposestnikom se mu ni posrečilo v celoti izbojevati pravico do zemlje, ki jo poji s svojim znojem. Vse do današnjega dne so se ponekod ohranili celo ostanki tlačanstva. Osvobodilna fronta je kot demokratična zveza ljudskih množic poklicana uresničiti stoletne težnje našega kmeta po zemlji Zato je geslo Osvobodilne fronte: Točka 9. Proč z ostanki tlačanstva! Zemljo tistemu, ki jo obdeluje! Zemljo tistemu, ki je nima dovolj! Veleposestnikom nobene odškodnine! PO JUGOSLAVIJI Na seji slovenske nar°dne vlade 11. t. mi. je balo sklenjeno, da je treba posvetiti vsa pozornost trdnim cenah življenjskih potrebščin. Industrijsko in trgovinsko ministrstvo bosta dali v najkrajšem času večje količina življenjskih potrebščin za naše poljedelsko ljudstvo. Snuje se organizacija za smotrno nakupovanje pridelkov Vlada bo vodila naj ostrejši boj proti vsaki špekuLacijL Tretje zase dna je AVNO-J-a je skBcano aa 2, avgust. Zasedanje bo posebno pomembno, ker bo najbrž zadnje pred sklicanjem ustavodajne skupščine. Zasl°Pniki slovenske duhovšOne t*o TU t. m. izročili spomenico predsednika narodne vlade tov. "B. Kidriču, V nji Izražajo veselje nad osvobojen.jem slovenskega naroda, dalje svojo pripravljenost, da duhovščina prispeva svoj delež k zgradbi naše domovine in končno željo, »da M bila naša narodna slovenska in naša zvezna vlada po tej spomenici prepričana, da se duhovščina ljubljanske škofije z razumevanjem svojih verskih in narodnih nalog iskreno ^ vključiti v novo Jugoslavijo.« Proizvodnja slovenskih tovarn nArsSBa. Duh udarni štva ter obnove se čedalje bolj uveljavlja v slovenski industrij.; naše delavstvo se dobro zaveda svojih nalog na fronti dela. Lepe uspehe je doseglo delavstvo Kranjske industrijske dražbe na Jesenicah; v nekaterih oddelkih je proizvodnja narasle, že za 100 odstotkov. V polnem obsegu tudi že obratuje tovarna »Plamene v Krepi. Bila je precej poškodovana, a so jo hitro popravili. Na Lescah popravljajo tovorno verig. Tekstilna industrija dela če skoraj v polnem obsegu. Zdaj je naša tekstilna industrija založena s surovinami za poi leta. Med vojno so najbolj trpela podjetja lesne industrije In opekarne. Obratuje že 20 odstotkov teh podjetij. Polovica usnjarskih tovarn, ljubljanskega okrožja Je če v obratu. Obratuje tudi tovarna gumija v Kranju, enia največjih v Jugoslaviji. Dobra sadna letina v B^sni in Hercogu-vini. Ocenjeno je, da bodo letos pridelali približno 20.000 vagonov sJiv, 700 vagonov jabolk, 1200 vagonov hrušk, 1100 vagonov orehov in 2000 vagonov drugega serija. Letošnja letina bo boljša od povprečnih sadnih letin za 50 odstotkov. Narodne oblasti, so poskrbele, da bo sadje kar najbolj racionalno uporabljeno to v ta namen je v delu okrog 2000 sadnih sušilnic, popra vi jejo 5000 starih in postavljenih bo X. . . 1 Z zavestjo, da je po eni plati treba pobuditi vse gospodarske sile naših narodov in jih usmeriti v obnovo in da se po drugi strani borba med domovinsko in ljudsko koristjo ter protiljudsko reakcijo danes nujno odigrava zlasti na gospodarskem ppprišču, proglaša Osvobodilna fronta v gospodarskem pogledu naslednja načela: Točka 10. Vse gospodarske sile naših narodov posvetimo obnovi! Privatne gospodarske iniciative ne zavračamo, temveč jo pospešujemo, kolikor ta koristi ljudski skupnosti. — Zadružništvo naj postane v pogojih ljudske demokracije pomemben činitelj za dvig ljudskega. blagostanj a, za zaščito malega proizvajalca in odjemalca pred izkoriščanjem, za smotrno gospodarsko delavnost. — Utrjevanje in razvijanje državnega gospodarskega sektorja bosta krepila moč naše države, množila gospodarske in politične sile naše demokracije, vodila množice delovnega ljudstva in socialnega izkoriščanja v ustvarjanje za svojo državo, torej za sebe. — Špekulaciji na račun države in ljudske skupnosti je treba napovedati brezobziren boj. XI. V stari Jugoslaviji je bilo delo predmet brezobzirnega izkoriščanja. V pogojih ljudske demokracije je postalo temelj nase ljudsko-demokratične državne oblasti in postaja izvor našega ljudskega blagostanja. Zato: Točka 11. Delo, dviganje njegove produktivnosti, je osnovna dolžnost in pravica, osnovni moralni zakon, čast in ponos slehernega državljana, Zato je država dolžna nuditi delu vso socialno zaščito. XII. V preteklosti so reakcionarne sile zapirale ljudskim množicam vrata k prosveti in kulturi. Ravnale so tako, ker so se zavedale, da je nad nevernim in neprosvetljenim ljudstvom laže vladati kakor nad izobraženim in prosvetljenim. _ , Zato si Osvobodilna fronta postavlja za svojo nalogo: Točka 12. Ljudska demokratična oblast mora omogočiti širokim ljudskim množicam čim popolnejšo brezplačno izobrazbo in zagotoviti neoviran prosvetni razvoj slehernega državljana. i XIII. Danes, po zaključku štiriletne osvobodilne vojne slovesno ugotavlja Osvobodilna fronta, da bi ne bilo vojaške zmage Jugoslovan-skih narodov in da bi ne bila ustvarjena demokratična in federativna država jugoslovanskih narodov, če bi ne bile ljudske množice teh narodov vodile svojega boja proti fašizmu in domačim izdajalcem združene v trdno enoto. Osvobodilna fronta slovesno ugotavlja, da bi ne bilo njenih veličastnih zmag, uresničenja njenega nacionalnega in ljudsko-demokratičnega programa, da bi ne bilo preporoda slovenskega naroda, če bi se ne bila razvila Osvobodilna fronta v popolnoma enotno demokratično zvezo slovenskega ljudstva. Zato: ' „ _ Točka 13. Osvobodilna fronta varuje enotnost povsod in proti vsakomur kot naivečjo pridobitev velike domovinske vojne slovenskega in jugoslovanskih narodov, kot največjo pridobitev demokratičnega slovenskega ljudstva. — Osvobodilna fronta kot tvorec svobode m enotnosti ima edina moralno pravico, predstavljati slovenski narod m njegovo ljudstvo. Miting železničarjev v Ljubljani Dne 12. t. m. so Imeli železničarji na Taboru svoj miting na katerem se je zbralo več tisoč železničarjev in železnlčark. Uvodno besedo je imel tov. Gabrovšek, ki je med drugim opozoril železničarje na važnost udarniškega dela za obnovo porušene domovine. Potem so govorili ob navdušenem odobravanju vseh navzočih tovariši in tovarišice Majeršič, Mam, Start, Florjančičeva In Turkova; tov. Ličen je zborovalce obvestil, da ima železničarska zadruga novo upravo, kar so vsi člani odobravali. Zadnji govornik je bil tov. žen, ki je ponovil želje predgovornikov In tudi! vseh zborovalcev o kaznovanju vojnih zločincev ter o nacionalnih pravicah koroških in primorskih rojakov. Na predlog, naj se te želje železničarjev predložijo v posebni spomenici naši narodni vladi, je tisočglava množica disciplinirano z zastavami to godbo načelu odkorakala po glavnih ulicah do vladne palače. Deputati j a je spomenico izročila predsedniku vlade. Pred vladno palačo je Igrala godba In so zapeli tudi pevci pod vodstvom tov. Svetela. Zanimivo je bilo partizansko kolo pod balkonom vladne palače. Razgovor med deputati jo to predsednikom vlade je trajal skoraj eno uro, ker je tov. predsednika zelo zanimalo delo železničarjev in njihove težnje. Zanimal se je tudi za trpljenje železničarjev v Internaciji in tov. Drobež mu je opisal, kaj so železničarji prestali v Dachauu. Potem je tov. Boris Kidrič govoril z balkona ter naglasil predvsem važnost udarniškega dela železničarjev pri obnovi domovine. Železničarji so njegovim besedam burno pritrjevali in z obljubo požrtvovalne udeležbe pri obnovi so se razšli. Ta miting nam bo vsem ostal v živem srooemau, Bi Di 5000 kotlov za kuhanje marmelada. Obnova šolstva v Borili in Hercegovini. Med vajino je bilo porušenih mnogo šolskih poslopij in kljub pomanjkanju učnih moči se šolstvo razveseljivo obnavlja. V Bosni in Hercegovini je 20 srednjih šcd. Odprtih je 527 ljudskih šol. ge ena radijska postaja v Jugoslaviji. 5. t. m. je začela obratovati kratkovalovna radijska postaja v Koprivnici. Postaja oddaja na Vlau 34 m. Ljubljanska ženska bolnica Je Mia ra®-šlrjsna s priključitvijo sanatorija »LeonS-šča« za. 40 bolniških postelj. Leonišče Jo last reda sester sv. Vincencija in ministrstvo za narodno zdravje Je sklenilo z redom najemninsko pogodbo za dve leti. Zbornica za trgovino ln Industrijo je ra*-puščena; njeni upravni organi so razrešeni službene rolžmosti, ne pa tudi morebitne odškodninske ln kazenske odgovornosti za poslovanje v času zasedba Do nadaljnje odredbe Je posle upravnih organov prevzel odbor delegatov a predsednikom tov, Fe, Novakom na čelu. Ljubljanska udarniška brigada, ki Staja 1120 mladincev til mladink je 13. t. m. odpotovala obdelovat Krško polje. Brigado sestavljajo bataljoni. Vsak mestni rajon je dal po en bataljon. Bataljoni šetjejo po 3 čete. četa pa po 30 do 50 mladih vnetih delavcev, ki se živo zavedajo svoje dolžnosti in ki hočejo bati zgled vsej naši mladini. Letošnja letina v Sloveniji bo srednje dobra. Pridelek žita je bdi slabši, ker so posevki zelo trpeli zaradi pozebe in zaradi junijske suše. Okopavine kažejo sorazmerno dobro. Hudo škodo je povzročila suša zlasti v Beli Krajini. V vinorodnih krajih se obeta dober vinski pridelek. V Mariboru so bili obsojeni števOtd kultur bundovcl, Slovenci, ki so omadeževati slovensko narodno čast. V Ljubljano je prispel angleški komati Frank VVaddams iz Trsta. Živi v Jugoslaviji že od leta 1943, prisostvoval je pri bojih IV. armlje za osvoboditev Reke la Primorske. . Slivensko flrn5tvo ra koltnroe zveze Slovencev s federalno HrvoteZo v Zagrebu bo kmalu ustanovljeno. Zagrebški Slovenci so zelo delavni in med osvobodilno vojno častno opravili svojo nalogo v vrstah naprednih hrvaških borcev za svobodo. Obnova naših ladjedelnic. Številne ladjedelnice so bile poškodovane tib priliki um*-ka sovražnika. Ljudstvo se je takoj po osvoboditvi oprijelo obnovitvenega dela to nekatere ladjedelnice zdaj že pospešeno delajo. Jadranske ladjedelnice s svojo podružnico v Kraljeviči zaposlujejo zdaj 350 na Sušaku pa 80 delavcev. V Martioščict dela v ladjedelnici 40 delavcev. Nekatere ladjedelnice so začele obratovati že prve dni po osvoboditvi. Poljski in švicarski poslanik sta prispela v Beograd in prevzela posle. Poljski veleposlanik Jan Cim VVendo je ugledni poljski pdsatej in novinar. šk°fa Rožmana je državna komisija za ugotavljanje zločinov pr ognila, za vojne, ga zločinca. Zbrano je dcllmzflno gradivo, ki zelo obremenjujejo Škofa Rožmana. Tovarno je podaril drž;tvl zagrebški tovarnar Markulin. Izjavil je, da bd to storil že prej, a ni hotel, dokler ni mogla narodna oblast ugotoviti, ali se ni pregrešil proti narodni časti. Slovanski Izseljenci v Kanadi w> postati maršalu Titu pismo. Številni slovenski to-seljend so prihiteli na pomoč našim narodom v boju proti fašističnim zatiralcem kot prostovoljci ali z gmotno podporo. Mnogo so tudi žrtvovali za Rdeči križ, to sicer lani 350.000 dolarjev. Se okrog 100.000 Jugoslovanov je v Nenv-čiji na angleško - ameriškem zasedbenem področju. Po poročilih ameriških listov prejemajo Jugoslovani hrano iz nemških zalog; vsebuje po 2000 kalorij dnevno. Iz dachauskega taborišča so se vrnili domov skoraj vsi Jugoslovani, razen onih, ki so morati ostati radi nujnega zdravljenja v bolnicah. Najslabše se godi našim ljudem v okolici Inomosta, ker je zaradi slabih prometnih razmer prehrana pomanjkljiva. Vojaška misija za organizacijo povratka naših ujetnikov iz Nemčije je prispela 1* štaba generala Eisenhowerja v Beograd-Hkrati so prispeli tudi zastopniki naše vofl« ske v zavezniškem vojaškem popeljat#, Vloga delavstva v socialni zakonodaji in politiki Med kongresom Osvobodilne fronte so bila posvetovanja predstavnikov strokovnih organizacij, ki so razpravljali o mezdnih vprašanjih, o vprašanjih kolektivnih pogodb in prehrane ter tudi o vprašanjih političnega in organizacijskega značaja. Tov. Vida Tomšičeva, minister za socialno politiko, je na tem posvetovanju podala smernice o nujni povezavi strokovnih organizacij z ministrstvom za socialno politiko in z njemu podrejenimi organi v okrajnih in okrožnih odborih. Svoja izvajanja je začela z ugotovitvijo, da socialna politika nove Jugoslavije ni politika države proti delavskemu razredu, temveč da je politika nove Jugoslavije, ki je zrasla zaradi zaslug in žrtev, ki jih je imel delavski razred v veliki borbi. Socialna politika je vodena po smernicah tov. maršala Tita, M je dejal v znameniti deklaraciji svoje vlade, da mora biti politika nove Jugoslavije usmerjena predvsem v ustvarjanju boljših življenjskih pogojev tistih delovnih množic, na katerih ramah je zrasla nova Jugoslavija. Socialno politiko in vlogo delavstva v njej je tov. Tomšičeva označila takole: Imamo več problemov, ki morda na prvi pogled ne predstavljajo težav. Če pa pristopimo k njim, vidimo, da je potrebno mnogo resnega dela in sodelovanja vseh faktorjev za dejansko ustvaritev boljših življenjskih pogojev našim osnovnim delovnim množicam. V naši državi so še vedno različni sektorji gospodarstva Socialna zakonodaja mora imeti pred očmi vso to različnost našega gospodarstva Na drugi strani pa imajo strokovne organizacije popolno možnost, pravico in dolžnost ne samo sodelovanja pri zakonih, temveč tudi možnost iniciative za nove zakone in predvsem možnost kontrole izvajanja teh zakonov. Strokovne organizacije Imajo zato ogromno nalogo ne samo na polju graditve naSe države, temveč tudi na polju ustvarjanja nove zakonodaje. Mi čutimo izredno potrebo po neprestanem sodelovanju s strokovnimi organizacijami. Brez tega sodelovanja si ne moremo niti misliti ustvaritve novih zakonov, želimo pa, da ne bi ostajali samo pri vrhu. Želimo, da bi strokovne organizacije v vsakem obratu, v vsaki svoji podružnici sodelovale, diskutirale ter obravnavale vse tiste zakone, ki so že sprejeti, vse tiste, ki naj se sprejmejo, in tudi tiste, ki naj se popravijo. Po okrajnih, krajevnih in okrožnih odborih imamo referente za socialno skrbstvo. Resnica je, da mora biti socialna zakonodaja čim bolj enotna za vso Jugoslavijo in da so naši okrajni in okrožni referenti samo posredovalci M izvajajo socialno skrbstvo, pazijo, kako se zakoni izvajajo, sami pa ne morejo ustvarjati novih odredb. Strokovne organizacije naj skupno s socialnim referentom kraja, okraja ali okrožja rešujejo zadeve, ki se dajo rešiti, oziroma naj dajejo iniciativo za nove odredbe, M jih lahko naše ministrstvo samo izda ali pa posreduje pri zveznem ministrstvu. Strokovne organizacije so že pokazale, da rešujejo probleme z občutkom, da je delavstvo tudi gospodar v novi državi. Strokovne organizacije prinašajo sklepe, M kažejo, da misli delavstvo na vse. Prav V teh časih je nujno, da strokovne organizacije mislijo na vse. S tem hočem reči, da imamo prav v teh časih ogromno problemov, ki so med seboj tako povezam kot členi verige. Naše strokovne organizacije se zavedajo, da držijo V rokah ureditev tiste strani našega življenja, ki je prav za prav osnovni člen te verige, in da je od njih odvisno, kam bodo potegnile to vengo: ali jQ bodo potegnile v smer, ki bo dala našemu gospodarstvu trden temelj, ali pa jo bodo potegnile v neko negotovost, v stanje, ki se lahko vsak čas preokrene. V vaših diskusijah se vidi, da dobro poznate problem, ki ga predstavlja ureditev delovnega razmerja, problem cen in mezd in problem ureditve vseh stvari, ki se tičejo osnovnih življenjskih razmer vsega delovnega ljudstva, delavcev, kmetov, delovne inteligence. Ker je delavski razred vodeči razred, ki s svojim delom ustvarja vrednosti in s tem daje smer vsemu razvoju našega gospodarstva. Opazili ste, da bi navidezno zboljšanje razmer delavskega razreda lahko postalo zelo nevarno. Sklepali ste zato o tem, kk-ko je treba, da ostane mezda realna mezda, da ne bo samo na papirju z visoko številko, temveč da se bo dalo z njo tudi mnogo kupiti. Dejansko je danes v veliki meri odvisno od strokovnih organizacij, kako bodo delavci v mejah zakonov, ki smo jih napravili, posebno pri sklepanju novih kolektivnih pogodb, uveljavili svoje pravice. Potrebne je, da temeljito premislite vse korake in zgrabite gospodarske probleme tanp kjer je treba, da boljše življenje ne bo samo navidezno. V svoji tovarni, v svojem kraju morate biti faktor, ki se briga za vse življenje okrog sebe, ne samo za delavce v tovarni, temveč za vse delovno ljudstvo svojega kraja, okraja, okrožja. Težke naloge socialne politike. Mi vemo, da stojimo pred izredno težkimi nalogami prav na polju socialne politike. Na drugi strani imamo za rešitev teh nalog izredno malo sredstev tudi zato, ker se zavedamo, da ni dovolj, da sedaj damo nekomu podporo, ampak je osnovno načelo, da hitro dvignemo produkcijo ter ji damo vse razpoložljive sile na razpolago. Zato je za potrebe socialne politike Izredno malo sredstev. Treba je, da rešujemo probleme Iz lastnih sfl ter na temelju tiste solidarnosti vseh naših ljudi, M se je skovala v tem boju na temelju medsebojne požrtvovalnosti. Na ta način bomo rešili vprašanje repatriirancev, partizanskih sirot, vdov, žrtev fašističnega terorja. čeprav s skromnimi sredstvi jim bomo s tem dali tudi občutek, da so prišli v svojo domovino, kjer imajo vse življenjske pogoje, S povečanjem proizvodnje se bo dalo pomagati vsem, ki so pomoči potrebni. Danes ni čas zmagoslavja, marveč še vedno čas stisnjenega pasu. To je čas, M zahteva nove napore ter gledanje stvari s stališča celote. Ne smemo misliti, da jjgno zmagali in da je sedaj konec. To bi bala tista vrtoglavica uspeha, ki bi bila zelo nevarna. Vemo pa, da prav s tem gradimo solidno podlago jutrišnje sreče. Delavci bodo stvar postaviti na pravilno podlago v svojih krajih. Govorim o tem zato, ker se je pojavilo v nekaterih krajih mnenje, da je prišel čas, ko moramo bogato vračati žrtve, ki so nastale v našem osvobodilnem boju. Ne gre zato, da koga plačamo za njegove zasluge. Borili smo se vsi, vsak je trpel Mi bi bili zelo slabi gospodarji, če bi hoteli vsakemu sedaj nekaj plačati. Mi bomo terjali za tiste, ki so kaj dali, Mi pa zato ne bomo terjali lastne države. Povračilo za naše žrtve nam bodo dali fašistični zavojevalci, ki so krivci naše sedanje stiske. Med seboj bomo skušali rešiti najbolj pereča vprašanja sa-im. Zato želim, da bi vi krepko sodelovali pri reševanju problemov v svojih krajih, da bi sodelovali po poti dela, po poti zavesti, da smo to, kar smo žrtvovali, žrtvovali zase in da nas to samo po sebi še ne opravičuje za nikako odplačilo in da to od nas terja še večjega dela, ker bi nas lahko napačna politika zavedla v zelo težko situacijo. * V diskusiji, M je nato nastala, smo razpravljali o problemu vajencev, ki jim bo dana vsa skrb, kot je predvideva novi vajeniški zakon. Prav tako bo zdravstvena služba v novi Jugoslaviji obenem z reorganizacijo socialnega zavarovanja dejansko dostopna za vse delovno ljudstvo. Sedišča za reševanje delovnih sporov Zvezna vlada je dotočila sodišča za reševanje delovnih sporov, ki nastanejo iz delovnih odnosov med delavci in nameščenca ter delodajalci v zasebnih, zadružnih in državnih podjetjih. Pri okrajnih sodiščih so prvostopni3-, pri okrožnih pa prizivna delovna sodišča, Iti imajo po tri člane ter so dami prizivnih sodišč in predsedniki prvostopnih sodišč imenovani za dobo enega leta. Najvažnejša dotočila zakona o reševanju delovnih sporov so naslednja: Delovno sodišče po svoji službeni dolžnosti najprej skušalo doseči poravnavo, če pa do poravnave ne pride, bo napravilo kratek zapisnik, ki se priključi sodnemu spisu ter izda v prepisu samo na izrecno zahtevo prizadetih strank. Postopanje sodišče je naglo ln ustno. Tožba se napiše ali pa se pove na zapisnik. Sodišče lahko odredi, da se dokazi pridobijo ta izvedejo po službeni dolžnosti, razsodbe prvostopnega delovnega sodišča pa so izvršne v treh dneh, če ni bila medtem od ene sli druge strani vlečena pritožba ma pri-zlvno delovno sodišče. Pritožbe rešuje pri-rivno sodišče v petih dneh. Pri prvostop-nern hi prizivnem delovnem sodišču ni no-b6®* taks. Po potrebi bo zvezni minister s<>0!a,ne Politike v sporazumu s pravosodnim ministrom izdal navodila k temu zakonu. Zakon o reševanju delovnih sporoči komentira »Rad«, glasilo ESZDNJ, takole: Upravičeno se prid^lkule, da bo v bodoče dosti manj sporov, ki bi nastali v delovnih odnosih, kakor pa jih je bilo v bivši Jugoslaviji. Zlasti v državnih podjetjih ter v podjetjih, ki so pod državno kmtrolo, in tudi v zadružnih podjetjih bodo taki spori redki, ker v poslih, Id jih vodijo predstavniki narodne oblasti splch ne bi smelo biti vprašanj, M se ne bi dala rešiti sporazumno. Izjeme so lahko samo takrat, 6e so posamezni predpisi zakona alt pogodb, e " ateriml so določeni delovni odnosi, tako nejasni, da jih od obeh strani ni mogoče sporazumno tolmačiti. V takem primeru s®veda mora priti zadeva pred delovno so-šče. Tudi v privatnih delavnicah, podjetjih tn ustanovah spori ne bodo tako pogosti in težki, kakor so bili nekdaj. Sporov bo vedno manj zaradi ogromnega vpliva, ki ga imajo danes strokovre organizacije delavcev in nameščencev, earadi kontrole In vpliva, ki ga bodo kmalu imeli delavski zaupniki, zaradi večje kontrole države ned izvajanjem zakonov in predpisov in naposled tudi zaradi tega, ker so se zasebni delodajalci v zadnjih let*h v svojih zahtevah in težnjah precej umirili ta omejili. Pri vsem tem pa bo še vedno precej delovnih sporov. Delovna sodišča bodo imela dosti dela, dokler se gospodarske razmere v na-51 državi popolnoma ne uredijo in dokler se piri onih, ki dajejo delo elll pa ki volijo delo na račun države, ne razvije potrobi i socialni »misel ta dokler tudi delavci in. nameščenci ne bodo dosegli primerne delovne discipline ter ne bodo utrjeni v zavesti svpjih pravic ta dolžnosti. Delovna Izkušnje učijo Pofmde in opozorila* ki jih je delavcem dal prvi kongres strokovnih organizacij Srbije Izkušnje, ki jih daje prvi strokovni kongres Srbije izgraditvi in okrepitvi strokovnega gibanja v vsej Jugoslaviji, opisuje »R a d«, glasilo ESZDNJ, takole: Strokovni kongres ESZDN za Srbijo je bil izraz razpoloženja in volje delavstva Srbije. Veliko zanimanje za kongres, živahno sodelovanje delegatov v diskusiji in posebno temeljita diskusija z vprašanju gospodarske obnove, manifestacije sodelovanja z narodno oblastjo, kritike dosedanjega dela, dobri predlogi za delo v bodočnosti itd., to so glavna obeležja strokovnega gibanja Srbije. V mladem strokovnem pokreta, k! je dosegel tako velike uspehe, so pa seveda tudi napake, zlasti v organizacijskem pogledu. Strokovne zveze še niso organizacijsko učvrščene m v precej pogostih primerih skoraj ni nobenih zvez med podružnicami in centralnimi odbori Take slabe zveze onemogočajo pregled dela in življenja podružnic ter tudi podporo, ki bi jo morali višji strokovni forumi dajati podružnicam. Zaradi tega se delo v podružnicah ne razvija pravilno, delo pa ni urejeno tudi v zvezah kot celotah. Posledice niso izostale. Izkazale so se v vrsti nepravilnosti zaradi napačnega odnosa organizacij do vodstev podjetij v tarifnem vprašanju. Podružnice so namreč na svojo roko sklepale z delodajalci pogodbe o višjih mezdah, kakor je odrejeno z uredbo o mezdah. Pri tem se podružnični odbori niso zavedali, da koristijo zvišane mezde delodajalcem, ker mu omogočajo zvišanje cen blaga ter večje dobičke na račun potrošnikov. Tudi tega »e niso zavedale, da se na ta način ruši sistem državne kontrole cen pri proizvodnji in da se odpirajo pota špekulaciji in črni borzi. Nekatere organizacije tudi ne razumejo pravilno lastnih nalog in odlokov višjih strokovnih forumov. To se zlasti vidi pri uvedbi akordnega dela kot nujne potrebe pri povečanju delovne produktivnosti. O akordnem delu in o njegovem pravilnem izvajanju se je razpravljalo že v začetku leta na strokovni konferenci, a tudi pozneje se je o tem načinu dela dosti pisalo in govorilo. Akordno delo se do danes uvaja le v zelo majhnem številu podjetij v Srbiji. Akordnemu delu niso nasprotovali delavci in tudi posebnih objektivnih težav pri njegovem uvajanju ni bilo. Glavna težava izhaja iz pomanjkljivega in neodgovornega odnosa nekaterih delavskih predstavnikov do vsega problema, ki se v mnogih primerih izraža z nerazsodno in oportunistično izjavo: Kako naj propagiramo akordno delo, ko pa smo sc pred vojno proti njemu borili I Tako govorijo mnogi nezavedneži, kakor da se od nekdaj ne bi bilo ničesar izpremenilo, kakor da se delavci pred vojno niso borili proti državi, ki je bila protinarodna, danes pa se borijo zanjo, ker je narodna, in kakor da bi bil akord v novi državi sredstvo izkoriščanja delavcev in ne sredstvo v rokah delavcev za povečanje produkcije in s tem v zvezi tudi za povečanje delavskega zaslužka. Med večjimi napakami je tudi ta, da se mnoge organizacije ne morejo rešiti splošnosti pri delu in ne morejo preiti na konkretno delo. Razna navodila, in razni sklepi se prenašajo na isti način in z istimi besedami od vrha do dna, od glavnih odborov do množic članstva. Te organizacije ali odbori neprestano ponavljajo na sejah in konferencah splošne naloge strokovnega pokreta: obnova gospodarstva, skrb za gospodarski in socialni sodišča bodo morala reševati tudi mnoge zaostale spore, ki so bili že več let pred raznimi nekdanjimi laizsodiišči ali pa eo med vojno in okupacijo sploh še niso obravnavali. Največ opravka bodo imela delovna sodišča s spori zaradi grmita ih terjatev, do-čim se bo dalo mnogo starih sporov rešiti z intervencijami strokovriih organtaacij. delavskih zaupnikov, Inšpekcij dela, tarifnih komisij itd. Pni sporih s terjatvami pridejo v poštev manjše vsote, navadno v iznosu enomesečnega zaslužka ali plače v odpovednem roku. Delavci, ki imajo take terjatve, so po večini v največji stiski, in dobro bi blilo, če bi se pri sporih s terjatvami do 6000 dim uvedel najkrajši postopek in da bi bili tako spori po možnosti razsojeni že v 24 uro h brez pravice do priziva. Razsodbe brez priziva so bile odklonjene iz pravnih in demokratičnih načel, menimo pa, da izjema v primeru najnujnejše terjatve ne bi kršile teh principov. V celoti pa je z”kon korak naprej za zaščito prav1c in interesov delavcev in nameščencev in za zboljšanja njihovega, položaja. položaj delavcev, kulturno - prosvetno delo itd., a se pri tem ne potrudijo ali pa se tudi ne znajo približati konkretni izvedbi teh nalog v podjetjih in ustanovah. Zaradi take splošnosti delajo nekatere organizacije brez načrtov To je posebno škodljivo v gospodarskem sektorju na polju razvoja udar-ništva in povečanja produktivne sposobnosti delavcev in podjetij. Zaradi površnosti se dogaja, da trenutni uspehi, Id imajo večji efekt kakor stvarno korist, zaslepijo mlade, neizkušene podružnične odbore. Ti odbori živijo ▼ iluziji, da so dosegli stvarne uspehe, ker ne poznajo predvojne stopnje storilnosti in produktivnosti. Od trenutnih uspehov pa so zaslepljeni tudi neizkušeni odbori zaradi tega, ker pri vsem svojem delu niso imeli pravih načrtov. Načrti se sploh ne dajo podrobno zamisliti in obdržati v glavi, temveč se morajo na osnovi temeljitega proučevanja in spoznavanja samega podjetja prenesti na papir za vsak oddelek podjetja in z« vsakega delavca. Take in podobne napake je treba čimprej odstraniti. Predvsem morajo višji strokovni odbori in strokovni funkcionarji dajati močno vsestransko in konkretno pomoč odborom podružnic, zlasti pa onim v važnejših podjetjih in ustanovah. Ni dovolj, če prihajajo funkcionarji in predstavniki višjih odborv samo na konference in sestanke delavcev v podružnicah. Podružnicam je treba napraviti tudi načrte za delo ter stalno nadzorovati izvajanje teh načrtov. Delavcem je treba pomagati, da bodo iz svoje srede izbrali najsposobnejše tovariše ter jih pošiljali v odbore. Z javno kritiko na konferencah in v tisku ter s pozivom na odgovornost je treba odpraviti mrtvilo iz delavskih vrst. V odborih podružnic morajo biti nesposobni od- borniki zamenjani s tovariši, ki s» aktivni in ki se v polni meri zavedajo svojih dolžnosti in svoje odgovornosti. Funkcionarji višjih odborov, ki ne kontrolirajo in ne kritizirajo de-in v podružnicah, ker se »ne marajo zameriti delavcem*1 in ki delavcem ne predočijo pravega tgdnosa do akordnega dela in do zaslužka ter vseh dolžnosti, niso na mestu. Bojazen zamere je za delavce sploh škodljiva in tudi žaljiva. To pomeni, da se delavcu ne zaupa in da se mu ne pokaže, odkod mu preti nevarnost in kako bi se mogel vseh nevarnosti ohraniti. Delavcem je treba zmeraj povedati resnico in če ta tudi ni ugodna in prijetna. To je dolžnost vseh odborov strokovnih organizacij in vseh njenih funkcionarjev. Poučeno od izkušenj Srbije, bo strokovno gibanje ostalih federalnih edi-nic lahko razne napake že v naprej spoznalo ter jih že v zasnovi preprečilo. Te napake in nevarnosti so predvsem : »velikodušnost« posameznih podjetnikov, ki zvišujejo mezde ▼ korist svojega dobička ter v škodo delavcev in skupnosti, napačno pojmovanje pri uvajanju akordnega sistema, malomarnost in lahkovernost pri pospeševanju proizvodnje in pri povečavanju produktivnosti, šablonsko in mehanično prenašanje navodil namesto njihove prilagoditve potrebam posameznih podjetij, zastareli odnosi do proizvodnje brez upoštevanja zahtev in potreb vseh njenih panog ter naposled navadne vsakdanje organizacijske napake, ki so posledica nerazumevanja strukture in nalog strokovnega pokreta. Po pobudah in opozorilih, ki jih je dal prvi kongres strokovnih organizacij v Srbiji, se bodo take in podobne napake drugod lahko odpravile. V drugem članku, H ima naslon Dohiteti ln prehiteti predvojno normo! predočuje tov. Špoljarič glavne napake, ki se dogajajo v strokovnem pokretu. takole: Dokler vseh naših napak ne spoznamo, bo šepal proces obnove našega gospodarstva sploh, razvoj industrije v naši državi pa še posebej. Z vsemi sredstvi moramo odpraviti ostanke birokratizma v državnem aparatu ter lumpen-proletarsko naziranje o delu, državi in o narodu. Mnoge strokovne organizacije se preveč zavzemajo za zvišanje tarife po uredbi o mezdah. To pomeni, da smo pozabili na odgovornost strokovnih organizacij pri obnovi države v pogledu pospešitve in povečanja proizvodnje. Tq nerazumevanje je dobrodošlo mnogim voditeljem podjetij, ki svoje vloge niso Odlikovanja za junake dela Da bi kakor junaki na fronti, tudi junaki dela nosili vidne znake svojega požrtvovanja, je AVNOJ v začetku maja uvedel odlikovanja za junake dela v treh stopnjah. Na kongresu ESZDNJ za Srbijo v Beogradu so bili za ta odlikovanja predloženi prvi junaki dela. Predlogov za odlikovanje I. stopnje je 6, za odlikovanje 11. stopnje tudi 6, za odlikovanje III. stopnje pa 4. Za odlikovanje predlagani junaki dela so udarniki, ki so dosegli presenetljive uspehe ne samo z novimi delavnimi metodami pri storitvi, temveč tudi s svojim iznajditeljskim čutom z uvedbo raznih novih naprav pri povečanju proizvodnje. Tako na primer so predlagani nekateri rudarji in kvalificirani delavci, ki so v bor-skem rudniku z učinkovitimi novimi metodami dela in obenem tudi s svojim/ iznajdbami znatno pospešili in posvečali proizvodnjo. Odlikovanja bodo deležni le pravi udarniki, ki se izkažejo z izrednimt uspehi pod enakimi delovnimi pogoji in ki svoje uspehe tudi za trajno uveljavljajo v podjetjih. To so predvsem tisti delavci, ki so s svojim iznajditeljskim čutom proizvodnji posvetili nove naprave in novo orodje ali pa preskrbeli nadomestila za nekatere surovine, polizdelke in pripomočke, ki jih v obratu primanjkuje. Dolžnost udarnikov, ki dobijo odlikovanja, pa je tudi ta, da svoje načine uspešnega dela ter svoje iznajdbe popularizirajo men svojimi tovariši, kajti vse pridobitve in vsi novi, boljši načini proizvodnje morajo postati skupna last, kakor so tudi vsa izkustva yredna in važna le tedaj, kadar se iz njih uči čim večji krog delavstva. razumeli in ki ne znajo ali pa ne marajo izvesti načrtov o pospešitvi to povečanju proizvodnje. Vse so prepustili strokovnim organizacijam in kadar bo treba odgovarjati, zakaj ni vse v redu, bodo rekli, da so strokovne organizacije tako odredile. Tako morajo potem v mnogih primerih strokovne organizacije nositi odgovornost ne samo za svoje napake, temveč tudi za napake pri vodstvu proizvodnje. Več propagande za delo sploh več propagande za udamištvo posebej, več delovne discipline, reda in sistema morajo strokovne organizacije vložiti in oživotvoriti v proizvodnji. Izvajanje uredbe o mezdah s pomočjo kolektivnih pogodb, ti j. določanje tarifne stopnje pri proizvodnji po princip« »Kolikor delaš, toliko boš zaslužil«, morajo strokovne organizacije skupaj s podjetij voditi vestno in odločno. Večkrat so že naši tovariši poudarjali, kako je ta ali oni delavec za 50, 100 ali celo za 150% presegel predvojne norme proizvodnje. Ko pa so pregledali, koliko je v resnici napravil, so ugotovili, da je presegel normo proizvodnje od leta 1939. samo za kakih 50%. Ni težko ugotoviti, kakšna je bila norma storilnosti leta 1939. in na osnovi te norme naj se odmerjajo mezde. To normo moramo dohiteti in prehiteti in šele takrat, ko jo bomo prehiteli, lahko govorimo o pravem udamištvu. Z uvajanjem predvojne norme proizvodnje in s presego predvojne stopnje naše industrializacije bomo dosegli najvažnejši pogoj za obnovo našega gospodarstva in Istočasno tudi pogoj za znatno zboljšanje gmotnega položaja delavstva v Jugoslaviji. Za zboljšanje gmotnega položaja delavstva v Jugoslaviji je samo ena pot, in to je pospešena in razširjena obnova naše porušene domovine. Obnovitveno delo v Sloveniji Obnovitveno delo v Sloveniji v prvih dveh mesecih je bilo v splošnem zelo uspešno kljub vsem začetnim težavam, pomanjkanju gradiva, delovnih moči in prevoznih sredstev. V popravilu so številna poslopja. Obnavljajo 70 javnih poslopij ta 470 zasebnih. Na okrožja je bilo razdeljeno 1,930.000 kg cementa, 460.000 kg epma, 1,290.000 kosov strešnikov, 3 milijone zidakov, 20.000 kv. m strešne lepene in 26.000 kg žačnikov. Industrijsko izdelujejo zložljive zasilne star ncivanjske hiše v Mariboru, Ajdovščini, Škofji Loki in Tržiču. Zgledni primeri udarniškega dela so: 126 m dolg most čez KOlpo pri Vinici z nosilnostjo 35 ton — postavljen v 6 dneh; most čez Kolpo pri Brodu, — postavljen v dveh dneh; na progi Pragersko - Kotorlba je bilo postavljenih v 45 dneh 32 mostov v dolžim 1500 m, med njimi most čez Dravo pri Ptuju. Zasilnih mostov je bilo v dveh mesecih narejenih 200. Napravljeni so biti še številni delno porušeni mostovi. is©mee strokovnih organizacij zadruga rs tv n Stsfo-kovsse organizacije naj pomagajo ustanavljati nabavne in prodajne zadruge — člani stroieovnuli organizacij mj postanejo naja^lnejži, najsoiidnejši In najzv^tejšl elessšesat Z osvoboditvijo je doživela tudi zadružna ideja viharen razmah. Za ljudi, ki se zanimajo za idejno in načelno stran zadružništva, je tako v tisku, kakor na zborovanjih dovolj gradiva, da obogate svoje znanje o tem ljudsko-gospodarskem gibanju. Namen tega članka ni idejno razglabljanje, temveč nekaj praktičnih in stvarnih nasvetov za zadružno udejstvovanje. Predvsem naj orišemo izkušnje iz zadružnega udejstvovanja po prvi svetovni vojni, ki nam lahko prihranijo marsikako razočaranje in odstranijo mnogo zaprek h kar najboljšim uspehom. Nekaj izkušenj smo zbrali že iz najnovejše dobe pri organiziranju zadružništva v Srbift zlasti v Beograda, ki ima za seboj že nekaj mesecev praktičnega udejstvovanja. Predvsem moramo ugotoviti odnos strokovnih organizacij do zadružništva, da bi to sodelovanje rodilo dobre sadove za oboje. Ugotovitev tega odnosa mora biti izvršena tudi zato, da ne bi nastale kake motnje v organizaciji ali celo kaki kompetenco! spori, M bi utegnili kvarno vplivati na organizacijsko disciplino te ati one organizacije. Strokovne, kakor zadružne organizacije so samostojne. To se pravi, da poslujejo po svojem lastnem statutu in imajo svoje lastno , vodstvo, M je odgovorno za poslovanje predvsem svojemu članstvu, v političnem pogledu vsenarodni Osvobodilni fronti, glede izpolnjevanja zakonitih predpisov pa narodnim oblastem, To dejstvo mora biti pribita Strokovne organizacije na eni strani in zadružne na drugi (zlasti nabavno-pro-dajne zadruge) posedujejo skoro isto članstvo. Zato lahko ene drugim mnogo pomagajo, če imajo pravilno urejen medsebojni odnos in smisel za važnost nalog, M jih ena in druga opravljata. V vidu imamo predvsem nabavno-pro-dajne zadruge (konzumne zadruge), za katere nam danes v prvi vrsti gre. Izven teh so še druge vrste zadrug, kakor kreditne, hranilne in posojilne zadruge, stanovanjske, električne, zdravstvene, prosvetne, zavarovalne in končno delavske proizvajalne in delavsko-obrtniško proizvajalne zadruge. Vse te imenujemo z enotno oznako-mestne zadruge, pri katerih se delavstvo direktno udejstvuje. Poleg teh so še kmetijske zadruge, M tvorijo skupino, v kateri se aktivno udejstvuje predvsem kmečko prebivalstva Delavsko-nameščenske nabavno-prodaj-ne zadruge so po svoji važnosti prve, katerim je treba posvetiti prvo in največjo pažnjo. Njih naloga, izključiti vmesne prekupčevalce med potrošnikom in proizvajalcem, je danes toliko važnejša, ker gre zato, da se doseže za vse produkte, predvsem pa za življenjske potrebščine, kupni moči našega novega denarja odgovarjajočo ceno. Nobena regulacija plač in mezd ne more doseči svojega namena, če ni v istem času poskrbljeno tudi za primerne cene življenjskim potrebščinam. Dobra nabavno-prodajna zadruga, M naj poveže mestnega potrošnika — delavca in nameščenca — direktni s kmečkim producentom, je lahko prvovrsten regulator cen življenjskim potrebščinam. Pot pridelka kmeta gre v tem primeru takoj od kmetijske prodajne zadruge k delavski nakupni zadrugi in so tako vse vmesne špekulacije izključene. Le tako je lahko doseči znosi jive in solidne cene življenjskim potrebščinam. Pri tem si razdelita te vmesne dobičke potrošnik in proizvajalec tako, da dobi delavec lahko življenjske potrebščine po zmerni ceni, kmet pa za svoje blago pravično odškodnino. Kakšna je pri tej direktni zvezi delavca s kmetom in pri izločitvi prekupčevalcev, še politična korist, ni treba posebej naglašatL Dobra nabavno-prodajna zadruga ima za poslovanje strokovnih organizacij še eno neprecenljivo dobroto. Strokovna organizacija ima v novem položaju tudi kontrolo nad produkcijo obratov in pospeševanje te produkcije. Te svoje naloge ne more uspešno izpolnjevati, če nima kadrov, M se razumejo na gospodarska vprašanja, ki ne znajo knjigovodstva, Iti ne poznajo rentabilitetnih in bilančnih računov. Ni boljše šole za množično vzgajanje gospodarskih ved, kakor so zadruge. Jasno je torej, da bi se izplačalo ustanavljanju zadrug posvetiti vso pažnjo, če bi vršile le ti dve koristni nalogi: kot regulator cen in učitelj gospodarskega znanja. Imajo pa še poleg teh in drugih praktičnih lastnosti še moralne vrednote, kar terih tukaj ne moremo naštevati. Za strokovne organizacije je potemtakem kategorična zapoved pomagati vsepovsod, da pride do ustanavljanja predvsem nabavno-prodajnih zadrug in vplivati na svoje članstvo, da postane najagilnejši, najsolidnejši in najzvestejši njihov element. članstvo zadruge. Pri ustanavljanju novih zadrug ati vključevanju že obstoječih zadrug v sploš- ni zadružni tok, je treba paziti, da ne bomo delali napak, ki bi lahko močno zavirale njihov razmah in napredek. Obračunavati je treba predvsem s staro cepitvijo zadrug po vseh mogočih in nemogočih vidikih. Kakor strokovne organizacije, tako morajo biti tudi zadruge enotne. Vanje mora biti omogočen pristop vsakomur, ki nima tako omadeževane preteklosti, da spada pred sodišče, in ki ne prihaja v zadrugo s kakimi špekulativnimi nameni. Tem zadnjim je težko videti v srce, toda pretiran strah pred njimi hi utegnil stvari prej škodovati kot koristiti. Dobra zadruga ima svoje poslovanje tako urejeno, da ne more nihče delati stranskih skokov, ne da bi jih članstvo opazilo. Notranja demokracija, načelo kontrole in konstruktivne kritike mora biti izvedeno tako popolno, da je zadruga kakor odprta knjiga, iz katere lahko vsakdo bera V krajih, kjer je že obstojala katera koti nabavno-prodajna zadruga, moramo stremeti, da se delovanje te oživi in spravi v njeno članstvo vse delavce in nameščence dotičnega kraja, če ima ta zadruga kako premično ati nepremično premoženje, se ga pravično oceni in pripiše k deležem starih zadrugarjev. če zadruga nima premoženja, ker je bilo uničeno zaradi vojne, morajo tudi stari zadrugarji vplačati predpisane deleže, zgubljene pa vpisati v zahtevo po vojni odškodnini. Ker je zadruga pridobila na ta način mnogo novega članstva in se je članstvo mogoče za vččkrat povečalo, je treba novega občnega zbora, da dobe tudi novi člani v vodstvo zadruge svoje zastopstva Svetujemo, da bodite pri tem preudarni. Skušnje starih zadrugarjev so lahko prav tako koristne, kot agilnost in število novega članstva. Zato naj se izvoli kaka polovica vodstva iz vrst starih, izkušenih zadrugarjev, seveda takih, M so že v prejšnjem poslovanju uživali dober glas. Drugi del uprave naj pa izpolnijo novi, mladi člani, ki imajo voljo in veselje do zadružnega delovanja. Zlasti ženske so za zadružno delovanje kakor ustvarjene, ker ima vsaka, zlasti gospodinje, mnogo izkušenj glede poznavanja blaga. če je delovalo v kraju več nabavno-prodajnih zadrug, jih je treba združiti v eno zadrugo z enotnim vodstvom in s tolikimi poslovalnicami, kakor je glede razdalje in števila članstva to potrebno. Tudi tu je najbolje, da se oceni premoženje Prvič v svobodi žanjejo po vsej Jugoslaviji žito, ki je bilo v večini pokrajin posejano še v dobi okupacije, a vendar že v času, ko so naši borci pospravljali zadnjo žetev zmag svojega junaštva in požrtvovanja in ko so se tudi sejalci zavedali, da bo kmalu konec oblasti tujih m domačih nasilnikov. Prva žetev v svobodi ima zaradi setve v dobi okupacije in borbe svoj poseben pomen in tudi svoje težave. Največji pomen ima zaradi tega, ker bo spet koristila sejalcem, ko je zadnje štiri žetve po veliki večini izkoriščal požrešni okupator, ki j