Cerkirene zadeve. f Fcrdinand Krcilj, bogoslovec IV. leta. (Svojcmu prijatelju v spomin priobčil F r. M u r š i č.) (Konce.) Vedrega lica, neskaljenega, živega očesa in zadovoljnega srca vračal se je Ferdinand od svojih zadnjib poeitnic v Maribor, da bi dovrSil še zadnje leto bogoslovja. Toda neskončno previdni Rog je ž njim drugače ukrenil. Komaj je preteklo mesec dnij, že ga napado huda bolezen — jel je bljuvati kri — ter ga priklene na posteljo. Pač si lahko mislimo, kako so je prestrašila dobra mati! Prišla je k njerau ler mu zvesto stregla. 0 koliko pa je trpel Ferdinand sam v tej bolezni! Vendar tožil ni nikoli. Ce sem ga vprašal: »Ferdinand, • kako ti je?« odgovoril mi je mirno: »Ne prehudo!« Le kadar se je prikazalo veliko krvi, vzdihnil je nekako bolestno: »Bog se usmili!« Najbolj pa ga je moralo boleli srce zavoljo ljube matere; kajti videl je, kako so žalostni, vedel pa je tudi, da jih bo moral kmalu zapuntiti. Zalo pa mi je večkrat rekel: >Mati se mi najbolj smilijo«. Ker pa mati ni mogla vedno bivati pri bolnera sinu, želela si ga je imeti doma pri sebi. Tako se je preselil dne >S. prosinca t. 1. iz bogoslovja domov k materi in svojim Ijubim domačim. Neizmerna bolest mi je pretresala dušo, ko sem zadnjič zrl na slabotnega prijatelja, ko sem mu zadnjič stiskal velo roko. Ni mu bilo dano dolgo bivati pri svojih domačih; kajti že čez 14 dni nehalo je biti njegovo blago, čisto in nedolžno srce. Umrl je v cvetu let in laliko se reče o njera, kar pravi sv. pismo: »Ker je Bogu dopadel, jo postal njegov Ijubljenec Zgodaj je končal, pa je spolnil veliko let.« (Modr. 4, 10. 13.) Kakor da bi ga neboški angeljci zazibali v sladko spanje, izdilmil je pobožni sin svojo blago dušo v materinem naročju. f.ežeč na mrtvaškem odru smehljal se je prijazno bledi obraz in videti je bil kakor nedolžni otrok, ki se v sanjah igra z nebeškimi krilatci. Libog se je rodil, v tuji hiSici,ubog je umrl, ludi pod tujo streho. A kaj pravim! Ni umrl ubog, ampak bogat, bogat na dobrih delih, ki sijih je ves čas pridno nabiral. Zato pa ga jc (lospod k sebi poklical, čeS: »1'rav, dobri in zvesti lilapec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v veseljo svojega gospoda!« (Mat. 25, 2)5.) Kako so ga vsi radi inieli, pokazal je njegov pogreb, ki je bil zares veličasten. Večletni njegnv spovednik, preč. g. F. J. Rohinc, stolni župnik in kanonik mariborski, vodili so sprevod in njegov učenik in vodja, preč. g. K. Hribovšek, govorili so mu v cerkvi vpričo mnogobrojnega Ijudstva zadnje besede v slovo. Žares očetovsko mile besode pololažile so od bridkosti potrto mater in žalujoče ljudstvo. Zravcn tega pa Se ga je spremljalo pet duliovnikov in trije tovariši - bogoslovci, učitelji s Solsko mladino, lepa vrsla črno-belo obleeenih deklic in nepreštcta množiea Ijudstva iz domačo in sosednih župnij. Šmarjetska fara še pač ni videla tako žalostnega sprevoda. Ze mnogo duhovnikov je izredila, in še nikdar ni umrl kak bogoslovcc. Kako se je žc vse vosclilo novo mašc! Lo še nekoliko mcsecev in spremljala bi zopet novomaSnika prod oltar (inspodov, a zdaj pa jc niorala svojcga bodočega primicijanla spremljali b g^obu! Namesto nove maSe služile se bodo črne maSc! Da, da! Le nekolikočasa še, nepozabni prijatelj in dičil bi ti častilo glavo novomaSniški venec; zdaj pa ležijo na tvojem ranem grobu mrtvariki venci. Nekoliko Irenotkov še, in zapel bi veselo ^Gloria« in »Credo«, a zdaj pa se obhajajo zate sv. maše brez »Gloria«, brez »Creilo«. Toda proč žalost, proč otožnost! Saj ti lam gori še bolj veselo prepevaš prclepo glorijo, saj si ti lam gori ovenčan še z lepšim vencem, vencem nebeškim! Oj, spavaj sladko najljubši prijatelj moj! Odpočij si, Irudni popotnik li, v zemlji doniači, v zemlji slovenski! Bodi ti zemljica lalika poleg tvojega ljubega očela! Cerkveni napredek v Svetinjah. Gakal sem dolgo, mlsleč, da bo spretnejša roka od nas kaj pisala, ali zaman; zaloraj blagovolile, gosp. urednik, nekaj vrstic od preprosle kmečke roke sprcjeti in v Vašem listu svetu objavili, kako in v čem mi pri Svetinjah naprednjemo. Dne 15. oktobra 1. I. je blizu lelo niinulo, kar smo z veseljem sprejeli novega, za božjo čast, olepSanje hiše božje, za blagor faranov in zveličanje duš vnetega župnika, č. g. Ivana Hohanca, kaleri so nam v tem kratkem času v eerkvi voliko veselja pripravili in sicer: iz eementa novi tlak omislili, plačan od darov radodarnih faranov in drugih darovnikov, kakor od v blagega gosp. Jožefa Petovarja, rojaka našega, sedaj v Šopronu, ki so 100 gld. darovali, kar jim Bog stoterno povrni ! Tlak je g. .ložef Mursa iz Krapja pri Ljiilomeru izvrstno izdelal in se vsakemu v tej stroki ioplo priporoua. Dne 15. avgusta m. 1. na Velike Gospojnice dan, so nam gosp. župnik priredili posebno veseli dan, ki nam ne izgine iz spomina. Naročili in omislili so lopo podobo preblaženo .dcvioc IMarijo I.urške, ki jc scdaj kinč našc lepe cerkve. Za mojstorsko izdolano podobo je blaga, v obče spoštovana in gostoljubna hiša Simoničeva iz Ivankovec preeejšnjo svoto podarila, oslalo so dekleta vložila. Podobo so nam blagovoljno preeastiti g. dr. Ivan Križanič, .stolni korar iz Maribora, slovesno blagoslovili. Vsa slovesnost se je tako-le godila: Ze predveeer in v jutro ob »Zdravo Mariji« je strelba, trijančenje zvonov in naša Svetinjska godba pod vodstvom g. nadučitelja Vinka Vaudu naznanjala imenitni, veseli dan. Na Veliko Gospojnico ob 9. uri se nas zbere ogromno število v Ivankovcih pri z venci, z mlaji in slavolokom s primernim napisom okinčani kapeli. Ko se lamkaj prelepa podoba Lurške Marije od preč. gosp. dr. kanonika blagoslovi v pričo več čč. gg. duhovnikov, med gromenjem možnarjev, vzdignejo nekatera, belo obleeena in venčana dekleta podobo na nosilih, druga cvelje tresejo, spet druga se uvrstijo v procesijo s šopki v rokali in z gorečimi svečami. Vseh belooblečcnih deklet je bilo število, občudovanja vredno za tako malo faro, kakor je naSa, namreč 240. Zdaj tudi zagode naša vrla godba milo donečo Lurško pesem »Slava Marija«, da odmeva od doline do brega. Obilo ljudstva nas spremlja sv. rožni venec moleč in v prelepi procesji dospemo k prijaznirn Svetinjarn, v dostojno okrašeno cerkev, kjer nas spel mnogobrojno Stevilo Ijudij pričakuje. Dragi braloc! Ta prizor, ta velika, lepa procesija je bil ganljiv, da so nas solze veselja polilo. Ko se podoba v cerkvi na odločeni prostor stranskega oltarja položi, stopijo na pridižnico preč. g. doktor, pozdravijo nas /. veseljem, da se nas je toliko število Marijinih otrok tukaj zbralo, nam v kralkih in lepih besodah razložijo čast Marijino, in svoje potovanje v Lurd ter vsakenm stanu nebeško Kraljico priporočijo, da naša naj bode. Hkoncu prosijo naj bi Lurška M. ISožja obilno časlilcev imela, obilnokral nas k pokori obujala, nain obilno blagoslova izprosila v tch lcpih Ljutomerskili goricah in č. g. župniku v veliko veselje bila tukaj in v nebesih s krono poplatila! Prav prisrčna hvala preč. g. dr. Križaniču, stolnemu korarju, za lepo besede, trud in požrlvovalnost, kakor tndi č. g. župniku, katerim daj l!og nmoga leta tukaj med narai biti in obilnega, dobrega sadu doživeti! Hvala tudi vsera sofaranom in dobrotnikom, ki so s kakini malitn daroni pripomogli, da se je ta svceanost mogla tako sijajno zvršiti! Vsem naj Ijubi Mog in preblažena Devica Marija tu in v nebesih stoterno poplača!