STRAN S NAROČILA KURILNEGA OLJA tek 02 845 0126, 03 752 07 08 MINI MARKETING d.u(. Ri^iHim BENCINSKI SERVIS STRANICE Številka LETO Lil, 24. JULIJ 2020 CENA 1.80 EUR Brez sodelovanja DeSUS-a v vladi za upokojence ne bo premikov na bolje Voznik prebil varnostno ograjo v Juvanju in zapeljal preko škarpe Kakšen bo dopust? Slovenija letos veliko bolj oblegana, Hrvaška vseeno ne pozabljena Župan franjo NaraLočnik: »Epidemija ni vzeta volje in optimizma« STRAN 11 STRAN 22 Oglasi OTROCI NAS P0TRE8UJEJ0 S poslanim SMS ipOfDiHcm ZVEZEK5 no 1919 bane darovali S EUR. 2 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Iz vsebine: Tretja stran Center starejših Gornji Grad K sreči imajo več zaposlenih, kot jih določa normativ...............................................................................7 Občina Luče Zupan imenoval Marka Kladnika za podžupana...................................................................7 Velenje Pričel delovati Center za duševno zdravje odraslih..............................................................................10 Gradnja novega krožišča V Mozirju konec z zastoji in slabo voljo..........12 Zlata maturantka Urška Nerat, dekle z odličnimi uspehi in mnogimi zanimanji.....................................................18 Atletski miting Ljubljana Maja Mihalinec ponovno na vrhu . ........21 Slovenci turistične bone (vsaj poleti) najraje koristimo na Oba i Slovenci smo do konca minulega tedna za poči-tnikovanje izkoristili nekaj manj kot 150 tisoč bonov v vrednosti 20,5 milijona evrov, kar predstavlja slabih šest odstotkov celotne vrednosti bonov, ki jo je odobrila vlada. Je to (pre)malo glede na dejstvo, da smo že skoraj sredi glavne turistične sezone? Ne, pravi Maja Uran Maravic s fakultete Turistica: »Slovenci imamo pri dopustih neke svoje navade, ki se jim ne odrekamo radi. In dopusta ne bomo porabili drugače, kot smo načrtovali, zgolj zaradi bona. Pričakujemo lahko, da se bo ta porabljal za krajše oddihe skozi vse leto. Če pogledamo statistične podatke, je bilo domače povpraševanje lani enakomerno razporejeno na vseh 12 mesecev, torej so ga boni kvečjemu spremenili na bolje.« Uran Maraviceva napoveduje, da bomo Slovenci porabili le tretjino razpoložljivih turističnih bonov, kajti nekateri ne bodo letovali zaradi zdravja, nekateri pa zaradi denarja. Tudi možnost prenosa bonov na bližnje sorodnike po njenem mnenju ne bo bistveno prispevala k večjemu izkoristku. Analiza dosedanje porabe bonov, ki so jo izdelali v finančni upravi, je pokazala, da Slovenci s koriščenjem omenjene bonitete najraje dopustujemo v Portorožu in Izoli, kar je po mnenju gospodarskega ministra Zdravka Počivalška sezonskega značaja: »Po sezoni se bo poraba bonov porazdelila po vsej Sloveniji.« Z boni največkrat plačujemo ob nedeljah, na bone pa najpogosteje prenočimo dvakrat ali trikrat, kar pomeni, da najraje hodimo na podaljšane vikende. Največ (44 odstotkov) bonov je bilo izkoriščenih v hotelih, sledijo apartmaji in apartmajska naselja (20 odstotkov) ter kampi (9 odstotkov). Na turističnih kmetijah so bone uporabili trije odstotki vseh, ki so doslej izkoristili to možnost. V največjem številu so bone do zdaj izkoristili Ljubljančani - 14 odstotkov vseh unovčenih pripada njim, kar ni presenetljivo, če upoštevamo, da največ ljudi živi v ljubljanski občini. Sledijo Mariborčani in Kranjčani. Glede na število prebivalcev v občini so turistične bone v največjem številu unov-čevali Domžalčani, sledijo pa Kranjčani, Ljubljančani, prebivalci Kanala ob Soči in Frama. Anketa, ki jo je za Slovensko turistično organizacijo opravil Episcenter, je sicer pokazala, da namerava 52 odstotkov vprašanih letos dopustovati v Sloveniji. V okviru tokratne teme tedna smo o tem, kje nameravajo letovati, povprašali naše župane in županji. Brez skrbi, nihče od njih ni v nevarnosti, da bi moral zaradi prečkanja meje v karanteno, kajti vsi so se odločili, da v času počitnic ne zapustijo domovine. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 30, 24. julij 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št.30 24, julij 2000 3 Tema tedna KO NIČ VEČ NI KOT PREJ, KAKŠEN BO DOPUST? Slovenija letos veliko bolj oblegana, Hrvaška vseeno ne pozabljena Medtem ko nekateri že uživajo na dopustu, se številni drugi še previdno sprašujejo, ali jim bo ta vendarle omogočen. Predvsem se letos pojavlja vprašanje, kje je dopustovanje varno pred boleznijo covid-19 in ali se sploh podati v tujino. Pri tem je največkrat mišljena sosednja Hrvaška. Nekateri slovenski politiki in zdravstveni strokovnjaki so medijem že razkrili, da bodo dopusto-vali na domačih tleh. Kar precej jih, če bodo razmere dopuščale, namerava svoj letni dopust preživeti na hrvaški obali. Tega ne mo- Za 345 milijonov evrov turističnih bonov je razdelila država. remo reči za zgornjesavinjske župane, ti so oziroma bodo letošnje počitnice preživeli na slovenskih tleh. 2e sedaj pa so najbolj atraktivni slovenski turistični kraji polni domačih turistov, večina jih koristi turistične bone. Okoli štiri odstotke vrednosti bonov je unovčeno v nekaj manj kot mesecu dni. i> Slovenska obala je kot počitniška destinacija v veliki meri nadomestila hrvaško. (Foto: IS) V MESECU DNI UNOVČENIH OKOLI ŠTIRI ODSTOTKE BONOV Zajezitev širjenja novega koronavirusa in akcija #ostanidoma sta velik del Slovencev prepričala, da letošnji poletni dopust preživijo v Sloveniji. Se najbolj konkretno je prebivalce naše dežele k temu spodbudila vlada, ko je uvedla turistične bone za vse prebivalce. S tem, ko smo vsi dobili določeno vsoto, da jo potrošimo v Sloveniji, pomagamo domačim turističnim ponudnikom, ki se letos spopadajo s hudo krizo. Tako so boni koristni za oboje, porabnike in ponudnike. Najbolj poznane domače turistične lokacije so že polno zasedene. Ker smo Slovenci v poletnem času že pregovorni ljubitelji hrvaške obale, ima marsikdo težavo poiskati manj oblegano dopust-niško lokacijo na slovenskih tleh. Županja občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik: »Letos bom svoj dopust preživela v Moravskih toplicah. Preživela ga bom s svojimi vnuki, ki obožujejo adrenalinske parke, zato se vsako leto odpravimo skupaj na kakšno takšno lokacijo.« Županja Občine Solčava Katarina Prelesnik: »Vsekakor zelo razmišljam o letošnjem dopustu. Mislim, da vsi letos temu dajemo večjo težo. Meni je zelo pomembno zdravje in zato bom gledala na svoje zdravje in seveda pazila, da bi bilo čim manj možnosti, da prinesem okužbo v svoj domači kraj. To pomeni, da bo moj dopust sestavljen predvsem iz več posameznih izletov na bližnje in bolj oddaljene hribe in vrhove. Ostajamo v Sloveniji, pa še tu se bomo izogibali turističnih centrov, poleg tega se bomo ukvarjali predvsem z aktivnostmi, kjer ni množičnih druženj. Načrtujemo torej aktiven dopust brez prevelikih druženj. Sem pa že tudi obljubila svojim občanom, malo v hecu, malo zares, da bom svoje dopustniške podvige delila na facebooku, tako bodo vsi vedeli, kje sem bila. Pa še reklamo bom naredila naši lepi Sloveniji!« Župan občine Ljubno Franjo Na-raločnik: »Dopustoval bom kar doma, domača hiša mi bo izhodišče za pot z motorjem po Sloveniji. Trenutna neprijetna situacija s koronavirusom je vsekakor eden izmed razlogov, da o kakšnem potovanju v tujino nisem niti razmišljal. Z ženo imava že večletno prakso, da z motorjem raziskujeva domovino. V tem vikendu se odpravljava v Pliskovico na Krasu, letos je namreč Kras destinacija, ki ji bova namenila več časa. V drugem tednu dopusta imam namen obiskati še več lokacij po Sloveniji. Moram reči, da smo v naši družini že dlje časa »domače« orientirani, saj dopust-niški čas le redko preživimo preko meja.« 4 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Tema tedna ske turistične agencije zagotavljajo, da so Grki res dobro poskrbeli za varnost na vseh ravneh, tako ob prihodu turistov na letališče kot ob transferju do hotela. Sicer pa med varne države sodijo tudi Avstrija, Nemčija, Belgija, Država je razdelila za 345 milijonov evrov turističnih bonov, ki jih je mogoče koristiti do najpozneje 31. ML decembra. Pred dnevi je Furs objavil, da je v nekaj manj kot mesecu dni unovčeno okoli štiri odstotke vrednosti bonov. Župan občine Gornji Grad Anton Špeh: »Moj letošnji dopust bom dejansko preživel doma, v krogu svojih najbližjih. V tem času tudi praznujem srečanje z Abrahamom, zato bo vse skupaj malce rojstnodnevno obarvano, a vendarle zgolj v družinskem krogu.« PONUDNIKI IN PORABNIKI BONOV SE IŠČEJO PREKO SPLETA Številnim so pri iskanju počitniške lokacije v pomoč različne skupine (predvsem na facebo-oku), kjer lahko ponudniki oglašujejo svojo nastanitveno ponudbo, dopustniki pa poiščejo sebi najbolj primerno. Facebook skupini Z bonom po Sloveniji, ki je name- njena komunikaciji med porabniki turističnih bonov in ponudniki, ki omogočajo koriščenje bona, je pridruženih že preko 50 tisoč članov. Največ ponudnikov, ki so izkoristili tovrstno možnost oglaševanja svoje ponudbe, prihaja z Gorenjske, teh je preko 300. Dobro ponudbo na portalu, a vendar le za tretjino Gorenjske, ima tudi Štajerska, kamor spada naša dolina. Pri iskanju zgornjesavinjskih lokacij se gostu za sedaj ponuja zgolj 13 ponudnikov. Največ (5) iz Solčavskega, sledijo turistični ponudniki z Ljubnega, Luč, Gornjega Grada in Mozirja, medtem ko ponudbe za namestitev z bonom v občinah Nazarje in Rečica ob Savinji zaenkrat ni. Res pa je, da so nekatere zgornjesavinjske turistične namestitve dobro zasedene z domačimi gosti tudi brez tovrstne reklame. LJUDI SKRBI KARANTENA, OKUŽBA NEKOLIKO MANJ Zelja po Hrvaški je med Slovenci še vedno velika. Kot je opaziti na spletnih forumih in socialnih omrežjih, se med tistimi, ki si želijo na Hrvaško, ne pojavljajo ravno velike skrbi glede možne okužbe s koronavirusom. Ljudje izražajo predvsem strahove, kako bi reagiral njihov delodajalec, če bi ob povratku domov pristali v karanteni. Na Hrvaškem sicer beležijo precej visoko stopnjo novookuže-nih ljudi, vendar naša politika miri, da država ostaja na listi rumenih držav, ko ob vrnitvi ni potrebno iti v karanteno. Po drugi strani vidni strokovnjaki iz zdravstvene stroke menijo, da Hrvaška ni naj- bolj varna država. Predvsem je zaskrbljujoče, da se število okuženih vztrajno dviga prav na obali, predvsem v Istri, ki je Sloveniji najbližja obmorska županija. I r IN ČE ŽELIMO V TUJINO, KJE JE VARNO? Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ves čas natančno spremlja epidemiološko podobo po svetu in na podlagi tega pripravlja ocene epidemiološkega stanja ter seznam varnih držav. V minulem tednu so med varne obmorske države sodili Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta in Španija. Predvsem Grčija je med Slovenci letos zelo oblegana, saj sloven- Župan občine Luče Ciril Rosc: »Na letnem dopustu še nisem bil, pravzaprav še sploh nimam nič načrtovanega. Po vsej verjetnosti bomo z domačimi poskusili izkoristiti bone v kakšnem mirnem kotičku Slovenije. Vsekakor letos ostajamo na domačih tleh, čeprav smo v preteklih letih radi zašli tudi na hrvaško obalo. Mislim, da letos tudi ni pravega dopustniškega vzdušja, saj se je nemogoče povsem sprostiti. Zagotovo pa bomo z družino nekaj dni izkoristili za enodnevne izlete po planinah.« Župan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik: »Poletni dopust je letošnje leto že za mano. Z družino smo ga preživeli v Portorožu. Ozračje je bilo sproščeno, in čeprav ljudi ni bilo malo, smo opazili, da so to bili v največji meri Slovenci. Seveda je bilo potrebno upoštevali zaščitne ukrepe, v zaprtih prostorih nositi maske, ampak to ni imelo posebnega vpliva na naše počutje. Za počitnice smo izkoristili turistične bone in moram dejati, da ni bilo pri njihovem koriščenju nobenih težav in zapletov, kar je pohvalno.« vila, kaj nas čaka pri povratku z določenega območja. Povratek iz držav z zelenega seznama je brez samoizolacije, iz EU/Schengen držav rumenega seznama prav tako, iz drugih rumenih držav in iz rdečih držav pa je ob povratku potrebna 14-dnevna karantena. Ažurne podatke je moč spremljati na spletni strani https://www. policija.si/nase-naloge/nadzordr-zavnemeje. Tatiana Golob Župan občine Nazarje Matej Pečovnik: »Letos bom svoj dopust preživel v Portorožu. Odločitev o lokaciji smo seveda sprejemali tudi na podlagi dejstva, da je koronavirus še vedno prisoten med ljudmi. Iz istega razloga tudi ne bomo potovali v tujino. Sam bom pri stiku z ljudmi seveda previden, odgovorno obnašanje pričakujem tudi od drugih. Zato kakšnega posebnega ne-lagodja glede dopustovanja ne občutim.« Madžarska, Poljska, Češka in Nizozemska. Stroka opozarja, da se seznami varnih držav lahko hitro spremenijo, zato je dobro poznati pra- Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 5 Aktualno ZAOSTRITEV POGOJEV ZA VSTOP V SLOVENIJO IZ TVEGANIH DRŽAV Odločbe o karanteni odslej vročajo na vseh mejnih prehodih s Hrvaško Od ponedeljka pri prestopanju meje s Hrvaško velja nov odlok, po katerem lahko osebe, ki jim bo odrejena karantena, v državo vstopajo na katerem koli mejnem prehodu. Odločbe tako na meji kot v notranjosti odslej vročajo policisti. Potniki, ki v Slovenijo prihajajo iz držav, ki so na rdečem seznamu, nepreklicno dobijo karantensko odločbo. POTNIKI IZ RDEČIH DRŽAV V KARANTENO Karantensko odločbo zaradi stikov z obolelo osebo ministrstvo za zdravje izda po presoji epi-demiologov. Slovenija je zaradi slabše epidemiološke slike, tako v državi kot v okolici, v zad- Med občinami, v katerih je bilo izkoriščenih med tisoč in dva tisoč bonov, je tudi občina Solčava. njih tednih zaostrila pogoje vstopa v državo za potnike iz bolj tveganih držav, ki so uvrščene na rumene in rdeče sezname. Za potnike iz rumenih držav še veljajo nekatere izjeme, zaradi katerih jim ni odrejena obvezna karantena. Potniki iz rdečih držav pa morajo ne glede na državljanstvo, torej tudi slovenski državljani, v obvezno 14-dnevno karanteno. DRŽAVA PREVZELA DEL STROŠKOV S četrtim svežnjem ukrepov za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa, natančneje z zakonom o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, je do konca septembra država prevzela tudi nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalec ne bo mogel organizirati dela na domu. Višina nadomestila je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. COVID-19 V SVETU Od začetka pandemije do 22. julija je po svetu z novim koronavirusom potrjeno okuženih že več kot 15.000.000 ljudi, več kot 620.000 jih je umrlo. V ZDA je okuženih že več kot štiri milijone ljudi, v Braziliji več kot dva in v Indiji več kot eden milijon ljudi. Rekordno rast dnevno okuženih beležijo tudi na Japonskem, v Avstraliji pa so zaradi naraščanja števila okuženih zaostrili omejitve gibanja. KARANTENA ALI SAMOIZOLACIJA Tisti, ki jim je karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo v času opravljanja dela, prejemajo nadomestilo v višini, kot če bi delali. Nadomestilo država krije le, če je bila delavcu odre- Svetovna zdravstvena organizacija je napovedala, da bi se množično cepljenje proti covid-19 lahko začelo sredi prihodnjega leta. (Foto: AA) jena karantena, ne pa, če mu je bila priporočena zgolj samoizolacija. Ali lahko oseba, ki je bila v tesnem stiku z okuženo osebo doma ali na delovnem mestu, zaprosi za karantensko odločbo? Glede na pojasnilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje je tudi to odvisno od odločitve epidemiologov. MOBILNA APLIKACIJA Vlada je v predlog četrtega protikoronskega zakona vgradila pravno podlago za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim ko-ronavirusom in osebami v karanteni. Tako želijo preprečevati širjenja okužb. Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. Ti si bodo morali aplikacijo obvezno namestiti. Določbe o aplikaciji so v zakonsko besedilo zapisane iz preventivnega vzroka, in sicer z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi. BONI SO SE »PRIJELI« Turistični boni, ki jih je vlada v želji pomagati slovenskemu turizmu, podarila vsem prebivalcem Slovenije, so prava uspešnica. Do nedelje popoldne je bilo unovčenih skoraj 150.000 bonov, skupna vrednost pa presega dobrih 20 milijonov evrov. Bone je izkoristilo 130.000 upravičencev, nekateri jih izkoristijo v več delih, takih je okoli 40 odstotkov. Gostje so v povprečju izkoristili bon v vrednosti 140 evrov. Med občinami, kjer je bilo izkoriščenih med tisoč in dva ti- soč bonov, je tudi občina Solčava, v drugih zgor-njesavinjskih občinah je bilo koriščenja bonov manj. SPREMEMBE V CERKVAH Slovenski škofje ordinariji so sprejeli dodatne preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja epidemije covid-19. Verniki morajo ob nedeljskih in prazničnih mašah v nabiralnik oddati list s telefonsko številko. Številke so namenjene obveščanju ob pojavitvi okužb. Duhovnik bo listke, ki bodo brez imen in naslovov, hranil 30 dni v zaprti ovojnici in jih po tem času uničil. Štefka Sem COVID-19 PRI NAS V nedeljo, 19. julija, je bilo v Sloveniji opravljenih 371 testiranj na novi koronavirus, sedem ljudi je bilo potrjeno okuženih. V bolnišnicah se je medtem zdravilo 19 okuženih, od tega trije na intenzivni negi. En človek s covidom-19 je umrl. Po podatkih vlade je bilo v Sloveniji do nedelje opravljenih 120.907 testiranj na novi koronavirus, pozitivnih testov je bilo 1.953, število umrlih s covi-dom-19 se je povzpelo na 113. V nedeljo je bilo v državi 237 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. Eden izmed okuženih je v starostni skupini nad 85 let, eden v skupini 65-74 let, eden pa v starostni skupini 55-64 let, štirje so mlajši, po dva v skupinah 45-54 in 35-44. V sredo je bil še en aktiven primer v mozirski občini, v velenjski pa kar 20. 6 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Organizacije, Iz občin i DEOS CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Na srečo imajo nekaj več zaposlenih, kot jih določa normativ V domovih starejših občanov se je v času epidemije covid-19 pokazalo, da so le-ti kadrovsko pod-hranjeni. Sekcija izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe v socialnem varstvu in Skupnost socialnih zavodov Slovenije sta pozvali zdravstveno ministrstvo k takojšnjemu sprejetju standardov in normativov ter zagotovitvi finančnih sredstev za to. Pričakujeta tudi pri- 84 oseb je zaposlenih v centru, od tega jih je v zdravstveni negi in oskrbi 43. pravo akcijskega načrta za zagotavljanje dodatnega kadra v socialnih zavodih v primeru ponovnega izbruha covida-19. V GORNJEM GRADU BREZ OKUŽENIH S COVID-19 V Zgornji Savinjski dolini je DEOS Center starejših Gornji Grad, kjer ob veliki skrbi za zdravje stanovalcev primerov okuženih s co-vid-19 ni bilo. Kako pomembno je V LUČAH DOBILI PODŽUPANA zavedanje za lastno zdravje, ki preprečuje širjenje okužb, je povedala direktorica centra Barbara Virant. S POMANJKANJEM KADRA SE NISO SREČEVALI »V času epidemije se v našem centru k sreči nismo srečali s pomanjkanjem zaposlenih zaradi varstva otrok. Zaposleni so imeli možnost organizirati varstvo svojih otrok na drugačen način, tako da so doma ostali partnerji ali si s partnerji izmenjali varstvo.« V centru je zaposlenih 84 oseb, od tega jih je v zdravstveni negi in oskrbi zaposlenih 43, trenutna kapaciteta stanovalcev je 150 oseb. PREDANI DELU IN STANOVALCEM V času epidemije so bili vsi zelo obremenjeni, tako zaposleni kot stanovalci in njihovi svojci, je povedala Virantova. Situacija, v kateri so se znašli, je bila sama zase napor k že tako zahtevnemu delu, ki ga opravljajo zaposleni v domovih za starejše. »Predanost delu, skrb za sočloveka in mirna kri, vse to je pripomoglo k temu, da smo »preživeli« in da »živimo« dalje.« Župan imenoval Marka Kladnika Na zadnji seji občinskega sveta je lučki župan Ciril Rosc svetnike seznanil z odločitvijo, da imenuje podžupana. V občini te funkcije od zadnjih volitev ni opravljal nihče. Podžupana se imenuje iz vrst svetnikov in Rosc se je na podlagi dosedanjih izkušenj in dobrega sodelovanja odločil, da za podžupana imenuje Marka Kladnika iz volilne enote Raduha. Kladnik je konec leta 2018 po volitvah nastopil svoj prvi svetniški mandat. Kot pravi župan Rosc, Kladnik tvorno sodeluje na sejah občinskega sveta, zanima se za stanje infrastrukture in ostalih pomembnih zadev na terenu. Pomagal bo tudi pri upravljanju Športne- ga centra Luče, ko bo ta po ukinitvi korona ukrepov spet polno zaživel. Marija Lebar, fotodokumentacija Občine Luče NEUSTREZNI NORMATIVI »Zaposlenih ni nikoli premalo, saj lahko na ta način laže zagotoviš izvajanje vseh storitev ter hkrati zadovoljstvo tako stanovalcev in zaposlenih. Trenutno postavljeni normativi niso ustrezni za delovanje domov za starejše, saj se je populacija oseb v domovih glede na 90-ta prejšnjega stoletja, iz časa katerega so tudi normativi, zelo spremenila.« Spremenile so se tudi potrebe OBČINSKI SVET LJUBNO Direktorica Barbara Virant: »Delo v domovih za starejše je samo po sebi naporno, a hkrati zaposlenim daje zadoščenje, da so nekaj pripomogli h kvaliteti življenja stanovalcev v tako pomembnem življenjskem obdobju, obdobju starosti. Zaposleni vložijo v svoje delo del sebe, hkrati pa od stanovalcev dobijo del njih. Tako postanemo družina, velika družina, ki šteje kar 234 družinskih članov.« stanovalcev. Čedalje več je težjih primerov, ki zahtevajo dodaten kader na področju zdravstvene nege. V Gornjem Gradu imajo srečo, saj imajo zaposlenih nekaj več, kot jih določa normativ, je dejala Virantova. Povečano število zaposlenih oziroma sprememba normativa bi seveda vplivala na ceno storitev, ki že sedaj niso nizke. A na to v domovih nimajo vpliva. Tekst in foto: Štefka Sem Visoka priznanja • I v «v« I v najzasluznejsim občanom podjetjem Novi podžupan v Lučah je postal svetnik Marko Kladnik. Ljubenska komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja je na svoji seji v začetku julija obravnavala prispele predloge za podelitev letošnjih občinskih priznanj. Po razpravi so sprejeli sklep, da se občinskemu svetu predlaga v potrditev nagrajence za leto 2020. Martin Juvan prejme zlato priznanje, Margareta Atelšek in Nogometni klub Ljubno ob Savinji srebrno, podjetje Rihter ter Darinka in Jo- žef Kumprej pa bronasto priznanje. Denarna nagrada bo šla v roke Maše Černivšek. Člani občinskega sveta so predlagane prejemnike potrdili. Poleg omenjenih bodo podeljena še županova priznanja, in sicer tistim devetošolcem, ki so vseh devet let šolanja dosegali odličen uspeh. Priznanje župana bo predano tudi vsem zlatim maturantom v šolskem letu 2019/2020. Marija Lebar Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 7 Intervju POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE LJUBNO FRANJEM NARALOČNIKOM Epidemija podrla nekatere načrte, ni pa vzela volje in optimizma Župan Franjo Naraločnik: »Letošnji tradicionalni, 60. Flosarski bal bo v marsičem drugačen od preostalih.« Kulturno-etnografska prireditev Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji letos praznuje svoj šestdeseti rojstni dan in je ena prvih prireditev te vrste pri nas. V tem času vsako leto poteka slavnostna občinska seja s podelitvijo priznanj. O tem, kako jo bodo ob veljavnosti omejitvenih ukrepov izvedli in o večjih občinskih projektih, je spregovoril župan Franjo Naraločnik. - Letos mineva šest desetletij od takrat, ko so ljubenski zanesenjaki priredili prvi Flosarski bal in s tem zanamcem ohranili lep običaj ljudske nesnovne dediščine. Prireditev ste z leti nadgrajevali in letos naj bi bila še posebej bogata. A vse skupaj je preprečila pandemija. Kako bo potekal letošnji - jubilejni flosarski bal? Letošnji tradicionalni, 60. Flosarski bal bo v marsičem drugačen od preostalih. Navkljub veliki želji in zelo visokim načrtom, ki smo jih imeli v letošnjem letu, smo morali zaradi varovanja lastnega zdravja in zdravja najbližjih odpovedati vse prireditve ob 60. Flosarskem ba-lu. Smo se pa s Turističnim društvom Naš kraj Ljubno, kot glavnim organizatorjem, in z gostinskimi ponudniki dogovorili, da skupaj organiziramo 14-dnevno kulinarično dogajanje, na katerem bodo naši gostinci v okviru dovoljenih aktivnosti predstavili kulinarične specialitete naše občine. Posebno darilo, ki smo ga pripravili namesto prireditev ob letošnjem praznovanju, je knjiga S flosa na bal, ki jo bo prejela vsaka hiša v naši občini. Knjigo je spisala Karolina Kalan in lepo prikaže Flosarski bal od začetkov do danes. V njej je pozabi časa iztrgano veliko dokumentov in pričevanj, ki odkrivajo glavna dogajanja in tudi ozadja Flosarskih balov do zdaj. Flosarsko bomo bal obeležili z udiranjem flosa in flosarskim krstom zelenca, kot je to vsakoletni običaj. Res, da samo v manjši skupini flosarjev, bomo pa poskrbeli, da bo to dogajanje ustrezno promovirano preko medijev. - Zaslužnim občanom ob občinskem prazniku podelite priznanja. Kako bo letos potekala slavnostna seja in podelitev priznanj? Naša velika želja je, da, čeprav v zelo omejeni obliki, vendarle izvedemo slavnostno sejo in se primerno oddolžimo letošnjim nagrajencem. Tudi letošnji nabor občinskih nagrajencev je zelo bogat in potrjuje kreativno in marljivo delo posameznikov, društev in gospodarstva. Slavnostna seja, ki bo tudi naknadno predstavljena preko medijev, bo potekala skladno z vsemi priporočenimi ukrepi. - V času sprejemanja in uveljavitve ukrepov proti novemu koronavirusu je država nekatere naloge prenesla tudi na raven lokalnih skupnosti. Kako ste se na Občini Ljubno soočili s tem? Občina je s štabom Civilne zaščite in prostovoljci vse od začetka objave epidemije delovala zelo aktivno in zagotavljala vso podporo, tako ljudem, ki so bili potrebni pomoči, kot vsem javnim inštitucijam in podjetnikom. Nabava mask in opreme je potekala pri domačih proizvajalcih in vsaki družini sta bili vročeni dve maski za zaščito. Aktivnosti še potekajo, tako na preventivnem področju kot pri samih pregledih na terenu. Lahko ugotovimo, da smo večinoma, razen nekaterih posameznikov, delovali zelo odgovorno in s tem pripomogli k omejevanju bolezni. »Največji projekt, predviden za leto 2020, je obnova notranjosti kulturnega doma s prizidkom.« - Bi lahko izpostavili nekatere dosežke v letu, ki je minilo od prejšnjega praznovanja? Med najpomembnejše investicije v letu 2020 lahko štejemo modernizacijo ceste v Savini od Vrtnika proti Hojniku in Jrglu, obnovo več manjših odsekov lokalnih cest, izgradnjo sekundarne kanalizacije v Radmirju, pripravo muzejskih površin v zadružnem domu s flosarsko zbirko, zbirko cvetnonedeljskih potic in zbirko starin Petra Breznika. Prav tam tudi ureditev večje in modernejše knjižnice ter prostorov za delovanje mladih podjetnikov iz naše občine. Ob tem bo v sedanjem preddverju kulturnega doma dobil svoje prostore nov turistično informacijski center, kjer bodo lahko vsi obiskovalci dobili potrebne podatke o naši turistični, gostinski in drugi ponudbi. »Slavnostna seja, ki bo tudi naknadno predstavljena preko medijev, bo potekala skladno z vsemi priporočenimi ukrepi.« - Med prejemniki letošnjih občinskih priznanj ste omenili tudi gospodarstvo. Že dolgo je znano, da je ljubensko gospodarstvo družbeno odgovorno in da je sodelovanje z občino odlično. Je temu kljub težkim časom še vedno tako? Največji projekt, predviden za leto 2020, je obnova notranjosti kulturnega doma s prizidkom. Donacija našega največjega in najuspešnejšega podjetja KLS Ljubno, ki bo omogočila potrebna dela, kaže na njihovo zanimanje in vpetost v življenje naše lokalne skupnosti ter visoko družbeno odgovorno razmišljanje vodstva in vseh zaposlenih. Tudi pogovori o pripravah na nove tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih kažejo na zelo odgovorno in dolgoročno usmerjeno strategijo sodelovanja podjetja BTC Ljubljana s Smučarsko skakalnim klubom Ljubno ob Savinji BTC in Občino Ljubno. Prav tako z letošnjim nagrajencem, podjetjem BSH Hišni aparati iz Nazarij. Vse to kaže na medsebojno zaupanje in le na takšni osnovi lahko dosegamo zelo visoko zastavljene cilje ter kvalitetno načrtujemo naše delo na daljši rok. - Kot kaže, se tudi za bodočnost v občini ni bati. To potrjuje načrtovani dodatni oddelek vrtca. Po predlogu vodstva osnovne šole in vrtca, analizi rojstev in povpraševanju smo se odločili, da odpremo nov oddelek vrtca in s tem zagotovimo mladim družinam kakovostno varstvo otrok v domačem kraju. Posebno tudi še iz razloga, ker želimo zagotavljati visok standard javnih storitev in z bodočo izgradnjo manjših večstanovanjskih objektov privabiti v naše lepe kraje tudi nove občane. Tekst in foto: Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Voščila, Oglasi Uraji ostanke in občani, iskrene čestitke oh občinskem prazniku* Medsebojno jpirnevanjs, sodelovanje in pcfepjje f( \ >rech si v časi i izzivov in sprememb ključ do uspeha. Le s ski pnim n •> ni enotnostjo. razumevanjem in strpnostjo bomo kos novim nalogam 1 izzivom prihodnosti. Ker v soju trenutne situacije ne bomo mogli izpeljati tradicionalnega že 60. FLOSARSKEGA BALA. bo vsako gospodinjstvo prejelo knjigo S FLOSA NA BAL. nastalo v čast flosarjern župan špranjo Nfirafocrvi Oacina ¿pS ob Sa^ Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 9 Organizacije, Iz občin, Oglasi LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Še dve pozitivno rešeni vlogi za projekta sodelovanja V začetku julija so bili na Zavodu Savinja obveščeni, da sta zeleno luč s strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja dobila še dva projekta, ki ju je na javni razpis prijavila LAS Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD). Gre za vlogi Čebela BERE med! in Mreža vodnih poti v Kam-niško-Savinjskih Alpah. Sicer trenutno na sedežu LAS poteka ocenjevanje projektnih predlogov, prispelih na 3. javni poziv LAS. Rezultati bodo znani konec poletja. ČEBELARSKI KOTIČEK IN NAKUP OPREME V prvem projektu sodelovanja so vključene tri občine, to so Šmartno ob Paki, Mozirje in Ljubno, Knjižnica Velenje z izvedbo v Šmar-tnem ob Paki ter Osrednja knjižnica Mozirje. Svoje delo v obliki prispevka v naravi prispevajo tudi čebelarji združeni v okviru Čebelarske zveze SA-ŠA. Gre za nakup opreme in popestritev aktivnosti z vsebinami v omenjenih knjižnicah, med drugim bo izdelan čebelarski kotiček, ki bo prenosen in bo gostoval v partnersko sodelujočih LAS-ih. V projektu sodeluje pet partnerskih LAS-ov iz Slovenije. Ivica Orešnik: »Smo LAS, ki ima odobrenih največ projektov sodelovanja. (Foto: Marija Lebar) MREŽA VODNIH POTI V drugem projektu sodelujejo občine Ljubno, Luče in Solčava. V tem okviru bo izvede- na analiza vode nekaterih vodnih virov, digitalno bo predstavljena pot po Kamniško-Savinj-skih Alpah, pilotno bo izvedeno izobraževanje za sommelierja okuševalca vode, obnovljena bo fontana in pitnik vode v naselju Luče ... Pri projektu sodelujejo trije LAS-i iz Slovenije in eden iz avstrijske južne Koroške. VEČ KOT POL MILIJONA DODATNIH SREDSTEV Skupaj je LAS ZSŠD vključeno z novima potrditvama pridobila na naše območje preko projektov sodelovanja malo več kot pol milijona dodatnih sredstev. Direktorica Zavoda Savinja Ivica Orešnik je povedala: »Do sedaj smo izvajali skupaj šest takšnih projektov, sedaj bo skupaj osem projektov sodelovanja. Od enega smo odstopili, v štirih primerih smo bili neuspešni s prijavo. Smo LAS, ki ima v Sloveniji po številu odobritev največ projektov sodelovanja. To so dodatna sredstva na območju, česar smo seveda zelo veseli.« Marija Lebar V VELENJU PRIČEL DELOVATI CENTER ZA DUŠEVNO ZDRAVJE ODRASLIH Nova podporna možnost za osebe z duševnimi težavami V okviru Zdravstvenega doma Velenje je pričel delovati Center za duševno zdravje odraslih. V Sloveniji je predvidenih dvanajst takšnih centrov. Velenjski je bil ustanovljen lani novembra, z letošnjim junijem so pričeli z delom. Predstavniki centra so svojo dejavnost predstavili na kolegiju zgornjesavinjskih županov z namenom, da bi se informacija o njem in njegovem poslanstvu čim bolj razširila med prebivalstvom. INTERDISCIPLINARNA OBRAVNAVA Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) na Predstavniki Centra za duševno zdravje odraslih so predstavili namen novega programa pomoči in spremljanje duševnih bolnikov pri rehabilitaciji. regionalnem nivoju zagotavlja celostno skrb za osebe s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami. Člani podpornega tima so psihia- ter, klinični psiholog, medicinska sestra, socialni delavec in delovni terapevt. Njihov namen je doseči varno in neodvisno življenje posameznika na primer po vrnitvi iz bolnišnice. Pomagajo pri rehabilitaciji in okrevanju ter preprečevanju ponovitve duševne bolezni. Osebam z duševno motnjo in njihovim svojcem skušajo zagotoviti vključenost in sodelovanje ter jim ponuditi uporabne informacije. NE V AMBULANTI, PAČ PA DOMA Za razliko od klasične ambulantne obravnave poteka SPO na terenu, pri pacientu doma. Ravno to pa bi utegnila biti ena od težav pri vključevanju v program. V razpravi so namreč župani izpostavili morebitno bojazen potencialnih uporabnikov SPO pred stigmatizacijo v okolju, pa tudi razlike v ruralnem in mestnem načinu življenja. Za širše informiranje bo center pripravil članek s predstavitvijo, občine pa ga bodo objavile v glasilih in na spletnih straneh. Tekst in foto: Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Politika, Gospodarstvo DESUS - OBMOČNI ODBOR ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Brez sodelovanja stranke v vladi za upokojence ne bo premikov na bolje Predsednici stranke DeSUS dr. Aleksandri Pivec, ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so v največjem pokrajinskem odboru stranke v Ljubljani izrekli nezaupnico, zatem še v strankinem pokrajinskem odboru Celje. Po pisanju medijev so se medtem predsednici v bran postavili v odborih Severna Primorska, Podrav- Po 52 letih v Celju prvič ne bo organiziran Mednarodni obrtni sejem. Prireditelji so največjo poslov-no-sejemsko prireditev v Sloveniji, 53. MOS, zaradi nepremostljivih ovir, povezanih s koronaviru-som SARS-CoV-2, po posvetovanju s pristojnimi inštitucijami bili letos primorani dokončno odpovedati. »To obvestilo pišemo s strtim srcem, a hkratnim zavedanjem, da je v dani situaciji to edina smiselna odločitev,« so zapisali. MOS je 52 let zapored predstavljal osrednjo poslovno-sejemsko prireditev v državi. Številna slovenska in tuja podjetja so si z razstavljanjem na MOS-u zagotavljala je in Koroška. V zgornjesavinjskem odboru so mnenja, da brez sodelovanja stranke DeSUS za upokojence ne bo premikov na bolje, nekateri pa so iz stranke izstopili takoj ob vstopu DeSUS-a v desno vlado. NADALJUJEJO Z DELOM SKLADNO S KOALICIJSKO POGODBO O nezadovoljstvu med delom članstva stranke mediji poroča- dobršen del letnega prometa in širila poslovne stike. »Organizatorji smo vsako leto znova zagotavljali popolno podporo in vrhunsko izvedbo sejma. Celotna ekipa je delovala v skladu s trdnimi vrednotami in vizijo, ki je več kot pol stoletja ustvarjala nepozabne sejemske dogodke. Ne glede na neizbežno odpoved 53. MOS-a pa verjamemo, da že prihodnje leto predstavlja nov začetek. V mislih že namreč načrtujemo popolno izvedbo MOS-a in drugih sejemskih dogodkov v letu 2021,« so še sporočili v družbi Celjski sejem. Marija Lebar Darja Dobovičnik, predsednica Območnega odbora DeSUS Zgornje Savinjske doline: »Pivčeva je vstopila v Janševo vlado s trdo zavezo in obljubo članstvu, da v vladi sodelujemo, v kolikor se najdemo v programskih izhodiščih, v kolikor se bodo pričela odpirati ideološke teme, nas v vladi ni več. V Zgornji Savinjski dolini smo bili nekoliko skeptični ob vstopu stranke v desno vlado. Takoj so sledili prvi izstopi nekaterih naših članov iz stranke. Dru- Dr. Aleksandra Pivec je napovedala pospešeno izvajanje programskih prioritet. CELJSKI SEJEM Letošnji MOS dokončno odpovedan jo že nekaj časa. Očitki se nanašajo zlasti na delovanje stranke v koaliciji in na spreminjanje značaja stranke. Kljub burnemu dogajanju je vodstvo DeSUS-a sklenilo, da Pivčevo podpira pri nadaljnjem vodenju stranke in da nadaljujejo z delom skladno s koalicijsko pogodbo. ODPIRANJE IDEOLOŠKIH TEM Pivčeva je pred oblikovanjem trenutne vlade zatrdila, da v koaliciji njena stranka ne bo sodelovala, če bo prišlo do odpiranja ideoloških tem. Stranka SDS s predsednikom Janezom Janšo na čelu pa je odprla že številne ideološke teme. Prav to v povezavi z aktualnimi razmerami in stanjem v stranki DeSUS na pokrajinski in državni ravni je pripeljalo del članstva do nezaupnice predsednici stranke, ker se odpiranju ideoloških tem ne zoperstavi. NAPOVEDANO POSPEŠENO IZVAJANJE PROGRAMA STRANKE Pivčeva je očitke zavrnila in poskušala umiriti strasti. Napovedala je pospešeno izvajanje programskih prioritet, ki se nanašajo predvsem na zakona o demografskem skladu in o dolgotrajni oskrbi ter na ustanovitev urada za demografska vprašanja. Barbara Rozoničnik gi pa smo bili mnenja, da brez sodelovanja stranke DeSUS tudi za upokojence ne bo premikov na bolje. V danih razmerah tudi v Območnem odboru Zgornje Savinjske doline čutimo določeno negotovost in napetosti med članstvom, na drugi strani pa so naši člani v tem obdobju prisotni tudi na vidnih funkcijah v organih stranke DeSUS v Ljubljani, v dolini imamo številne podpornike in zagotovo določeno volilno bazo. Tudi pri nas ugotavljamo, da nezadovoljstvo v stranki izhaja iz dejstva, da se spreminja značaj stranke, ne spoštuje se vrednot, prešli smo vse meje tolerantnosti do ideologije in do skrajne meje, do predlaganih sprememb medijske zakonodaje, ki jih je vlada hotela sprejeti po hitrem postopku z možnostjo razprave zgolj petih dni, kjer pa so se oglasili naši DeSUS-ovi poslanci in predlagali podaljšanje roka na 60 dni. Slabo se uresničujejo tudi zaveze glede demografskega sklada, za področje oskrbe ni jasne slike. Obljubljena je bila gradnja petih novih domov za ostarele po Sloveniji. Nerešeno ostaja izredno usklajevanje pokojnin v višini 5,6 odstotka po ZUJF iz leta 2008. Moja pohvala pa gre županom naše doline, ki imajo posluh za problematiko starejših. Mogoče bi izpostavila projekt Starejši za starejše, ki se uspešno izvaja v naših društvih upokojencev.« BR Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 11 Iz občin GRADNJA NOVEGA KROZISCA V MOZIRJU V teh dnevih delavci izvajalskega podjetja VOC Celje Vzdrževanje in obnova cest, d.o.o., zaključujejo z večjimi gradbenimi deli pri gradnji novega krožišča pred Osnovno šolo Mozirje. Položena je tudi že zgornja plast asfaltne prevleke, tako da zastojev v prometnih konicah ne gre več pričakovati. TEŽAVE LE OB PROMETNIH KONICAH Gradnja je potekala po polovicah, najprej ena stran ceste, potem še druga. V tem obdobju je bila cesta kljub delom prevozna, čeprav zgolj izmenično. Težave so se z daljšim čakanjem pojavljale le ob prometnih konicah. BISTVENO IZBOLJŠANA PROMETNA VARNOST Pred leti se je predvsem zavoljo gradnje avtobusnih postajališč in prehoda za pešce ta del Mozirja že Konec z zastoji in slabo voljo Pred 15. avgustom bodo na cestišču tudi označevalne črte, urejena in zatravljena okolica, priključek na pešpot Mozirje-Nazarje in postavljena osrednja skulptura - lonček z barvicami. prometno urejal. Kljub temu se je izkazalo, da rešitev ni bila tako dobra, da bi lahko bila dolgoročna. Prehod za pešce je bil nevaren, saj promet na tem delu regionalke poteka hitro kljub omejitvi hitrosti. Marsikdo je zato tekel po preho- du, da je ubežal nevarnosti. Prihajalo je do nevarnih situacij, tudi do nesreče. DOSEDANJA DELA UPOŠTEVANA PRI NOVEM PROJEKTU Z novim krožiščem se bo prometna varnost za najobčutljivejše upo- rabnike, pešce in posebno šolarje, bistveno izboljšala. Projektanti novega krožišča so upoštevali dosedanja dela na modernizaciji tega dela ceste, ki je bila izvedena pred leti. Predvsem postajališči sta ostali nedotaknjeni in sta sedaj del nove ureditve. Sedaj so urejeni še pločniki, kolesarska steza in javna razsvetljava. PIKA NA I BO POSTAVITEV OSREDNJE SKULPTURE Pred 15. avgustom bodo na cestišču tudi označevalne črte, urejena in zatravljena okolica, priključek na pešpot Mozirje-Nazarje in postavljena osrednja skulptura. Slednjo, lonček z barvicami, kar bo označevalo bližino osnovne šole, že izdeluje lokalni tesar. Postavljena bo kot pika na i projekta, ki bo bistveno vplival na varnost občanov. Tekst in foto: Benjamin Kanjir DIREKCIJA RS ZA INFRASTRUKTURO Nove oznake na regionalnih cestah Nove prekinjene bele črte opozarjajo voznika na rob ceste. Na nekaterih odsekih regionalnih cest v dolini so uporabniki v zadnjem času opazili nove talne označbe. Te so posledica sprejetja novega zakona o cestah. Ta predpisuje prekinjeno belo črto, ki označuje konec cestišča in opozarja voznika na rob ceste. Kjer je cestišče preozko za dva pasova, se po novem briše središčna črta na cesti. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) ima v prihodnje v načrtu tudi preplastitev regionalne ceste Radmirje-Gornji Grad, ki je na nekaterih odsekih že močno načeta. V odgovoru na naše vprašanje so zapisali: »DRSI ima v planu obnov vozišč predvideno tudi preplasti-tev odseka ceste Radmirje-Gornji Grad. Javno naročilo za izbor izvajalca oziroma izvedba del je predvidena v prihodnjih letih, ko bodo v proračun za to zagotovljena finančna sredstva.« Marija Lebar, foto: Igor Solar SANACIJA PLAZU HOMEC Vrednost investicije presega 240 tisoč evrov Na lokalni cesti iz Grušovelj na Homec proti Bočni gradbeno podjetje Novitta iz Celja nadaljuje s sanacijo plazu, delno obnovo cestišča in pripadajoče infrastrukture. Občina Rečica ob Savinji je za sanacijo pridobila denar iz sklada za podnebne spremembe. Občinska uprava je ob sodelovanju mi- nistrstva za okolje in prostor pridobila 179 tisoč evrov nepovratnih sredstev, celotna vrednost investicije pa presega 240 tisoč evrov. V času občasnih popolnih zapor je obvoz omogočen po ostalih občinskih cestah. Promet bo oviran predvidoma do konca avgusta. Tekst in foto: IS Rečiška občina je za sanacijo plazu pridobila 179 tisoč evrov nepovratnih sredstev. 12 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Iz občin, Gospodarstvo ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV V MINULEM LETU V OBČINI LUCE Pozitivni trendi ločevanja odpadkov V občini Luče je količina zbranih mešanih odpadkov v lanskem letu znašala 51 odstotkov vseh zbranih in odpeljanih odpadkov. To je dokaj visok delež, če ga primerjamo z letom 2013, ko je bilo po podatkih podjetja PUP Saubermacher mešanih odpadkov kar 72 odstotkov. Delež zbrane embalaže se je od leta 2013 z enajst dvignil na 29 odstotkov. To je le del poročila o poslovanju v letu 2019, ki ga je občinskemu svetu v Lučah predstavil Janez Herodež, direktor podjetja PUP Saubermacher, ki za pet zgornjesavinjskih občin kot kon-cesionar opravlja gospodarsko SOLČAVSKO Direktor podjetja PUP Saubermacher Janez Herodež je predstavil poročilo o poslovanju v letu 2019. Pod Macesnikovim plazom naredili obvozno cesto Prejšnji teden sta izvajalski podjetji VOC Celje in GP Brlec iz Luč zaključili dela na novem odseku ceste v Podolševi. Investitor je bila Direkcija RS za infrastrukturo, saj je panoramska cesta kategorizirana kot regionalna. MOST NEUSTREZEN ZA TEŽJI TOVORNI PROMET Most pod Macesnikovim pla- la preko ceste, ki vodi v Logarsko dolino in proti Pavličevemu sedlu. OBVOZ V MAKADAMSKI IZVEDBI Na prizadevanja Občine Solčava in domačinov se je direkcija odločila, da se izvede popolnoma nov odsek ceste ob mostu, ki bo omogočala tudi težke prevoze, saj je bil ozko grlo prav omenjeni most. Ta sicer še vedno os- Obvozni odsek mimo mostu omogoča tudi težji tovorni promet. zom je dokaj dotrajan in zaradi nezadostne nosilnosti neustrezen za težji tovorni promet, zato se je večina prevozov lesa in težjih dostav do tamkajšnjih kmetij odvija- taja v uporabi. Novi odsek je dolg okoli 50 metrov, izvedba je trajala dva tedna, obvoz pa ostaja v makadamski izvedbi. Tekst in foto: Marija Lebar javno službo zbiranja in odvoza odpadkov. PRAVILNO IN DOSLEDNO LOČEVANJE - DOLŽNOST VSAKEGA POSAMEZNIKA Kot je poudaril Herodež, so omenjeni trendi ločevanja odpadkov pozitivni, vendar obstaja še precej prostora za izboljšanje. Dolžnost vsakega povzročitelja odpadkov je, da te pravilno ločuje. Z nižanjem količine mešanih odpadkov je mogoče nižati znesek na položnici, predvsem pa tako ravnanje kaže okoljsko ozaveščenost. V družbi menijo, da je na bolj dosledno ločevanje posameznih frakcij vplivala tudi frekvenca odvoza odpadkov le na vsake tri tedne. ODPADEK KOT POSLOVNA PRILOŽNOST Zal se v posodah za mešane odpadke najdejo še vedno tudi embalaža, papir in celo biološki odpadki, ki bi sodili na kompost. Po principu tako imenovanega krožnega gospodarstva se je treba zavedati, da so odpadki sekundarna surovina, seveda pa morajo biti pravilno očiščeni, zbrani in ločeni, da jih je moč oddati podjetjem za predelavo. OBČINA LUČE POZORNOST OSVESCANJU IN OBVEŠČANJU Da bi še izboljšali zavedanje o pomembnosti pravilnega zbiranja in odlaganja odpadkov, v podjetju PUP Saubermacher skrbijo za sprotno obveščanje prebivalcev o pomembnih akcijah, kot so zbiranje tekstila, elektronske embalaže, nevarnih odpadkov in podobno. Z različnimi poučnimi dogodki in sodelovanjem s šolami in vrtci se želijo približati najmlajšim, ki poleg tega, da sami pazijo na pravilno odlaganje odpadkov, često vplivajo na izboljšanje te aktivnosti pri svojih starših in ostalih starejših. ZBIRANJE ODPADNE SILAŽNE FOLIJE Velika težava je odlaganje silaž-ne folije in mrežic v rumene vreče za embalažo ali v črne vreče za mešane komunalne odpadke. Folije od silažnih bal in mrežice niso komunalni odpadek, ampak odpadek od dejavnosti. Več je o tem je objavljeno na spletni strani podjetja PUP Saubermacher. Čisto si-lažno folijo in mrežico je možno pripeljati v Zbirni center Podhom. Tekst in foto: Marija Lebar Odpovedan program Lučkega dneva Prejšnji četrtek se je na Občini Luče sestala komisija, zadolžena za pripravo programa etnografsko kulturne prireditve Lučki dan. Sodelovanje na dogodkih v okviru prireditve je prijavilo kar nekaj domačih društev. Zaradi ponovne zaostritve ukrepov za preprečitev širjenja covid-19 so se po tehtnem premisleku odločili, da razpis za izvedbo razveljavijo in letošnjo prireditev odpovedo. Zahtevam Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi težko zadostili. Sem sodita zlasti primerna razdalja med udeleženci in popis pomembnih osebnih podat- kov vseh, ki bi na prireditvah sodelovali. Župan Ciril Rosc je ob tem dejal: »Pomembno je, da čuvamo zdravje in se letos prireditvi od-povemo. Je pa občina pripravljena ponuditi podporo posameznim prirediteljem, če bi ti želeli izvesti svoj program v skladu s predpisanimi zahtevami.« Za nedoločen čas so odložili tudi slavnostno sejo ob občinskem prazniku in podelitev priznanj. Če jeseni položaj tega ne bo omogočal, bodo priznanja podelili na slovesnosti prihodnje leto. Marija Lebar Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 1B Gospodarstvo, Iz občin, Informacije MOZIRSKI GAJ Poletna cvetlična razstava prav vsak dan Mozirski gaj je tudi to poletje cvetoč. Ker zaradi omejitev in navodil za preprečevanje širjenja novega koronavirusa avgusta ne bodo mogli organizirati tradicionalne poletne razstave cvetja, bodo popestrili vikende in posamezne dneve skozi vse poletje. Posebne kulinarične dogodke v parku cvetja že zdaj skoraj vsak vikend pripravlja Kmečka hiša. VABIJO NA VOŽNJO S PONYJEM Kot novost v sodelovanju z družbo Turna ponujajo vožnjo po Gaju s kolesom pony. Obiskovalce vabijo, naj posnamejo fotografijo s ponyem v parku. Tisti, ki bo poslal fotografijo na gaj.pony@gmail. V Mozirskem gaju ne bodo pripravili tradicionalne poletne razstave cvetja, pač pa vabijo v park prav vsak dan. (Foto: MG) com in bo prejela največ všečkov na njihovi FB strani, bo lahko oktobra to kolo odpeljal domov. BOGATEJŠI ZA VISOKO GREDO V Mozirskem gaju imajo po novem visoko gredo iz programa Eksenales, ki so jo priskrbeli pri podjetju Xena. V njej so zasadili paradižnik, okrasni ohrovt, baziliko, rožmarin, kolerabo in zeleno papriko. Dvignjene ali visoke gredice so postale priljubljen način obdelave vrta. IS SPODBUDNEJSE NOVICE IZ GORENJA Nova naročila in mehke metode odpuščanja zaposlenih V družbi Hisense Gorenje so v zadnjih tednih pridobili več naročil za avgust, september in oktober, junij pa je bil prvi dobičkonosen mesec v letošnjem letu, so zapisali v sporočilu za javnost. Pozitiven preobrat naj bi bil rezultat ukrepov, ki jih je vodstvo sprejelo za okrepitev poslovanja in prilagajanje razmeram, ki so posledica pandemije bolezni novega koronavirusa, ter za izboljšanje poslovnih rezultatov. Predviden program pre- sežnih delavcev tako ne bo sprejet, napovedane so mehke metode odpuščanja. POSLOVNI REZULTAT OB POLLETJU NEGATIVEN Poslovni rezultat ob polletju kljub temu ostaja negativen, razmere na trgih pa še naprej negotove. Družba kot tudi širše poslovno okolje doslej še nista bila v tako nepredvidljivih in hitro spremenljivih okoliščinah, katerih trajanja ni mogoče napovedati, so zapisali in dodali, da jbolj iskane knjige v Knjižnici Mozirje ODRASLI: Golob, Tadej: Leninov park, Ng, Celeste: Prikriti plameni, Roberts, Nora: Ples zraka, Demšar, Avgust: Cerkev, Benavent, Eli-sabet: V Valerijinih čevljih, Schlink, Bernhard: Olga, Martin, Charles: Ko črički jokajo, Simoniti, Veronika: Ivana pred morjem, Novak, Kristian: Cigan, ampak najlepši, Kay, Adam: Tole bo bolelo : skrivni dnevnik mladega zdravnika, Radinger, Elli: Modrost starih psov, Perry, Philippa: Knjiga, za katero si želite, da bi jo prebrali vaši starši ... MLADINA: Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotni-ka, Griffiths, Andy: 13-nadstropna hišica na drevesu, Halliday, Nicholas: Osamljeno drevo, Rowling, J.: Harry Potter Jetnik iz Azkabana, Muck, Desa: Anica in Jakob, Dahl, Roald: Matilda, Davis, Jim: Garfield vam jo zagode, Banscherus, Jürgen: Goli, triki in čudaki : otroški kriminalni roman, Suhodolčan, Primož: Ti kanta požrešna, Maciejewska, Klara: Strašljiva družina, To je res strašno: babica uporablja računalnik. mora zato podjetje še naprej izvajati vse ukrepe za krepitev poslovanja in se tudi v prihodnje hitro odzivati na spremembe v poslovnem okolju. PROGRAM PRESEŽNIH DELAVCEV NE BO SPREJET Napovedali so, da bodo v Gorenju uporabili mehke metode za zmanj- ETNO VASICA LUČE šanje števila zaposlenih. Program presežnih delavcev, ki so ga v zadnjih tednih pripravljali v družbi, torej ne bo sprejet. Kitajski lastniki Gorenja so namreč aprila letos napovedali odpuščanja v celotnem evropskem delu skupine. Barbara Rozoničnik Poletni brezplačen ogled V Lučah so v teh poletnih dneh obiskovalcem odprli vrata Etno vasice v parku ob Savinji. V juliju in avgustu bo obiskovalcem na voljo ob četrtkih in sobotah med 17. in 19. uro. Vodeni enourni ogled se začne vsako polno uro in je brezplačen. Zanimive hiške so zgrajene iz starega lesa in v vsaki je posebna zbirka opreme, predmetov in dokumentov, ki so jih pri vsak- danjem delu uporabljali nekdanji obrtniki in prebivalci Luč ter okolice. V neposredni bližini stojita gozdarska koča in skorjevka, ki ponazarjata pomemben del gozdarske tradicije v Lučah. Zunaj urnika obiskov se je mogoče predhodno dogovoriti z Ano Kaker z domačije Koklej. Informacija je dostopna tudi na spletni strani Občine Luče Marija Lebar Zanimive hiške so zgrajene iz starega lesa, v vsaki je posebna zbirka. (Fotodokumentacija Občine Luče) 14 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Iz občin, Ljudje in dogodki, Kultura V VRBOVCU RASTE VNUKINJA POTOMKE NAJSTAREJSE TRTE NA SVETU Slovesno posadili trto modre kavčine V sredo, 8. julija, so ob skali gradu Vrbovec slo- Vrbovca. V sodelovanju z vinogradnikom Mihae- jem občine Mozirje, ki skrbi za vinogradniški vrt vesno posadili vinsko trto, vnukinjo slavne »babice« - trte z mariborskega Lenta. Sajenec je Občini Nazarje podaril župan občine Mozirje Ivan Su-hoveršnik, gospodar potomke najstarejše trte na svetu, ki uspeva v Mozirskem gaju. NOVA ZNAMENITOST VRBOVCA Trta je našla častno mesto v imenitnem okolju gradu, kar bo še ena privlačna znamenitost Dobro razpoložen ob saditvi je bil tudi plemič Konrad I. Vrbovski. lom Fajfarjem za potrebe promocije te turistično etnografske znamenitosti in občine pred tem ustvarili grajsko vino, modro frankinjo. Na dogodku so se zbrali nazarski župan Matej Pečovnik z v Mozirskem gaju in svoj največji vinograd modre frankinje v Zgornji Savinjski dolini, v Kolovratu. Po izjemnih uspehih pri pridelavi vin pa je znan po vsej vinorodni deželi Podravje. Ob skali gradu Vrbovec so posadili trs mozirske potomke najstarejše trte na svetu z Lenta. občinsko upravo, nekateri svetniki, predstavnica Muzeja Vrbovec, plemič Konrad I. Vrbovški osebno ter drugi gostje. POSADILI ŽLAHTNO VINSKO TRTO Suhoveršnik je omenil dobro sodelovanje med sosednjima občinama in županoma. Kot je dejal, gre nenazadnje za povezanost s trškim viničar- FAJFAR OD ZDAJ TUDI GRAJSKI VINIČAR Fajfarja so razglasili za skrbnika nazarske trte modre kavčine, grajskega in občinskega viničar-ja. Pri sajenju so si podali lopato župana, Fajfar in plemič Konrad. Trto pa so po obredni navadi zalili z grajskim plemiškim vinom. Tekst in foto: Jože Miklavc PEVKA URŠKA BIDER IN KITARIST FRANJO JUROVIC GOSTOVALA NA RECICI OB SAVINJI Predstavila Ščepec pozabljenih melodij Pevka Urška Bider in kitarist Franjo Juro- vič sta na Rečici ob Savinji pripravila glasbeni večer nostalgije. V Centru za družine Med-gen hiša sta obudila zlate čase slovenske popevke in tako »pričarala« Ščepec pozabljenih melodij. ČEZ ZELENE TRATE TUDI NA YOUTUBU Brez besed, Pesem najraje sama, Mlade oči, Orion, Poletna noč so le delček programa, ki sta ga pripravila. Priredila sta tudi Avsenikovo Čez zelene trate. Slednjo sta posnela in jo je Brez besed, Pesem najraje sama, Mlade oči, Orion, Poletna noč so le delček programa, ki sta ga pripravila Urška Bider in Franjo Jurovič. moč slišati tudi na Youtubu. Nekdanji »šankrokovec« je zvest kitari že od svojih najstniških dni. To je v preteklosti poučeval na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, za hobi pa je igral na ulicah po večjih in manjših krajih po Sloveniji. SODELUJETA SKORAJ DESETLETJE IN POL Bidrova je pevsko znanje nabirala v nazar-ski glasbeni šoli pri Kristini Šuster Uršič, javnost pa jo je spoznala kot pevko vokalne zasedbe Sončnice. Trenutno je okupirana s pisanjem diplomske naloge. Končuje namreč študij delovne terapije. Glasbeno sodelovanje Bidrove in Juroviča se je pričelo naključno pred skoraj desetletjem in pol. V tem času sta nastopala na različnih dogodkih in prireditvah sprva za otroke, sedaj pa za odraslo publiko. V času epidemije novega koronavirusa sta razveselila prenekaterega stanovalca domov starejših občanov po Sloveniji z nastopi pred domovi. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 15 Intervju BARBARA A. FUŽIR SCHART, LEPONJIVČANKA, KI JE POSTALA ZAMEJSKA SLOVENKA »Občutka meje do sedaj nisem zaznavala premočno« Barbara A. Fužir Schart: »Kar nekaj časa je trajalo, da sem na lastni koži dojela del zamejske stvarnosti. K temu je, ironično, ogromno doprineslo obdobje karantene.« (Foto: Damjan Balbi) Pred kratkim je pri Mohorjevi založbi v Gorici izšla knjiga Kam pa danes?, ki ponuja številne izletniške namige po Krasu. Napisala jo je Barbara A. Fužir Schart, po rodu Leponjivčanka, nekdanja dopisnica pri Savinjskih novicah, ki je svoj knjižni prvenec z naslovom Reci življenju JA izdala leta 2015. Marsikdo jo pozna tudi kot Bro-njo, blogerko, katere osvežilno razmišljanje bralce pritegne k branju vseh njenih prispevkov. Barbara je že nekaj časa tudi članica slovenske zamejske skupnosti v Italiji, saj z možem in sinovoma živi v Nabrežini v Italiji, le nekaj kilometrov od meje s Slovenijo. Življenje v slovenski skupnosti za mejo ji je razkrilo marsikateri nov pogled na matično domovino, nekatere svoje misli pa je delila tudi z nami. »Italijo je ta virus res prizadel, mislim pa, da se je iz tega kar precej naučila za prihodnost. Ne vem, če isto drži tudi za Slovenijo. Kazanje na tujce (najprej Italijane, zdaj na Hrvate, Srbe, ...) ne pomaga, če se sam obnašaš neodgovorno.« - Ker vam čaranje z besedami ni tuje, prosim, če se našim bralcem predstavite v parih besedah. Sem Barbare A. Fužir Schart, do selitve v Italijo je bila moja identiteta na prvi pogled precej razumljiva: Leponjivčanka, Slovenka, profesorica slovenščine in sociologije. A vedno me je nekaj gnalo, da sem kukala skozi lastna pričakovanja, raziskovala sestavljanko lastne identitete. Tako sem med drugim slovenščino leto dni po- učevala tudi v Mendozi v Argentini, izdala prvo knjigo leta 2015, delala kot piarovka, dopisnica, tudi za Savinjske novice ... Ravnokar je izšla moja druga knjiga, Kam pa danes?, ki ponuja številne izletniške namige po Krasu - na obeh straneh meje. Delam kot učiteljica v Dornberku, sodelujem tudi s Primorskim dnevnikom in Radiem Trst A. Žene me želja po izkušanju različnih stvari, zato se vedno težko opredelim. A to sem avtentična jaz, nikoli čisto pri miru. - V Italijo vas je zanesla ljubezen. Je bila to težka odločitev? Sta s partnerjem razmišljala tudi o tem, da bi ostala v Sloveniji? Z družino živim na tržaškem Krasu, na italijanski strani, v Nabrežini. To je dvojezična občina, ki meji na Slovenijo, na drugi strani pa je morje. Kar meni, ki sem bila po duši vedno ljubiteljica bregov, na začetku ni pomenilo toliko. »V Italiji ni bil odpovedan niti en moj pregled, prav tako niso prepovedali prisotnosti partnerjev pri porodu. Tveganje so zmanjšali tako, da so tako zdravstveno osebje kot nosečnice redno testirali na covid-19 vsakih pet dni. Lahko rečem, da sem sedaj prava veteranka teh brisov.« A priznam, slana luža pred vrati ni slaba, sem se navadila. Z možem Andrejem, zamejskim Slovencem, sva se odločila predvsem praktično, da ostaneva v Italiji, saj sva tukaj imela urejeno stanovanjsko vprašanje. Jaz delam v Sloveniji, ampak ta dvojna »realnost« vsaj do nedavnega ni predstavljala težav. Mož in sin Anton sta dvojna državljana, sama sem čezmejna delavka, tako da so bile tudi praktične stvari za nas precej enostavne. Ob-mejnost je v bistvu obogatitev, ki je pomenila več izbire na različnih področjih: v zdravstvu, kulturi, zaposlitvah, šolstvu, hobijih in nenazadnje tudi pri nabavljanju »fasnge« (smeh). Slovenija je le nekaj kilometrov stran od naše hiše, je gozdna meja, zato prehudega domo-tožja ni bilo. Tudi večino svojega dela opravim v matični domovini. Občutka meje do sedaj nisem zaznavala premočno. - Sedaj se je to zaznavanje meje, ki vam je v času epidemije zaprla dostop do Slovenije, verjetno kar precej spremenilo? Včasih se šalim, da sem manjšina znotraj manjšine. Stajerka med zamejskimi Slovenci. Kar nekaj časa je trajalo, da sem na lastni koži dojela del zamejske stvarnosti. K temu je, iro- nično, ogromno doprineslo obdobje karantene. Po eni strani so me Slovenci tukaj sprejeli hitro, ker si pač delimo narodno identiteto, jezik ... Po »Mislim, da ljudi pri sedanjem obnašanju ne vodi toliko strah, kot predvsem zdrava previdnost. Resnično, v zaprtih prostorih ne vidiš osebe brez maske - in tako je prav.« C> drugi strani pa prihajam »izza druge strani«, ki se obnaša, milo rečeno, mačehovsko. Zato sem kdaj dobila tudi kakšno pripombo o »nas, drugih«. Kar je sčasoma, ko sem opazovala odnos matične države do zamejske skupnosti, postalo bolj razumljivo. - Lahko ta odnos malce podrobneje razložite? Najlažje je priti v Trst na šoping, v angleščini naročiti aperol spritz in izjaviti, da je »Trst naš«, nato domačine, Slovence, kje na Opčinah spet v angleščini spraševati, kako se pride do Sistiane, ki ima lepo slovensko ime Sesljan, viden na vseh prometnih tablah, in se obnašati, kot da si v tujini daleč stran od Slovenije. A tovrstne ignorance s strani obiskovalcev iz Slovenije je ogromno. Sama vidim nujno potrebo po posodobitvi učnega načrta - za zgodovino, sociologijo, slovenščino, geografijo. Takšno, ki bo zamejsko stvarnost, ta ni niti zemljepisno niti demografsko zanemarljiva, končno prinesla nekam v splošno zavedanje Slovencev v Sloveniji. »Osebno sem se s strani Slovenije počutila zapuščeno in mislim, da je podobne občutke delilo z mano ogromno zamejskih Slovencev.« - Tukaj v Sloveniji, vsaj v njenem centru, kaj o življenju zamejskih Slovencev v času najhujšega dogajanja v Italiji res nismo slišali ... Tako je. Skoraj nihče ni omenil, da je na drugi strani med 70 in 80 tisoč zamejskih Slovencev, ki niso razdrobljeni, ampak povezani. Ki so največkrat tudi dvojni državljani. In, ki imajo v Sloveniji tudi sorodnike, delo, prijatelje. Pavšalno preproščati zadeve na »Italijane, polne virusa«, je znak nevednosti, stigmatizacije in ignorance. Tudi med samimi deželami so bile res velike razlike v epidemiološki sliki. Furlanija - Julijska krajina, ki meji na Slovenijo, je imela večino časa epidemiološko sliko primerljivo s Slovenijo. Nisem bila kar a priori proti zaprtju meje, nika- 16 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Intervju kor. Sem pa proti črno-belemu slikanju realnosti in stigmatizaciji »dežurnih krivcev«. Osebno sem se s strani Slovenije počutila zapuščeno in mislim, da je podobne občutke delilo z mano ogromno zamejskih Slovencev. - Kakšen je tvoj pogled priseljenke v to zanimivo slovensko-italijansko skupnost, v odnose med ljudmi? So nad politiko ali jih ta omejuje? Odnos med slovensko skupnostjo tukaj, ki ni majhna, je pa majhno zavedanje o njenem obstoju in pomenu v sami Sloveniji, in sedaj italijansko večino, je dinamičen. Od konkretnega fašističnega nasilja med vojnama in po njej, do postopnega zbliževanja, ki je vrh doživelo z »Sem optimistka, imam vero v ljudi, Slovence in Italijane, da znajo v končni fazi razmišljati z lastnimi možgani. In preseči zgodovino.« »brezmejno« Evropsko unijo, do sedanjega, največkrat predvsem političnega, a zato nič manj škodljivega, ustvarjanja napetosti in dezinformacij - in to na obeh straneh meje. A če pogledam konkretne odnose med ljudmi, Slovenci in Italijani, so ti raznoliki, živi, pestri, tudi zelo lepi, sodelujoči. A na žalost politika, sploh če je njena strupenost in razdiralnost prisotna preveč časa - ni povsem brez vpliva na vsakdanje odnose. A sem optimistka, imam vero v ljudi, Slovence in Italijane, da znajo v končni fazi razmišljati z lastnimi možgani. In preseči zgodovino. - Ali meniš, da prihod novega koronavirusa dejansko spreminja naša življenja, način našega obnašanja? Sploh za Italijane si je težko predstavljati, da bi povsem spremenili svoj odprt način pristopa do ljudi. Mislim, da nam je prav vsem, Italijanom In Slovencem, umanjkal občutek sproščenega druženja. Razumljivo, vsi smo na začetku iska- li obvoznice, a smo sčasoma dojeli resnost situacije. Določeni stereotipi o Italijanih pa tudi Primorcih držijo - so topli, družabni, radi so skupaj. A lekcija izbruha je bila prehuda, da bi se kar tako pozabila. Mislim, da ljudi pri sedanjem obnašanju ne vodi toliko strah, kot predvsem zdrava previdnost. Resnično, v zaprtih prostorih ne vidiš osebe brez maske - in tako je prav. - Kako se trenutno obnašate s svojimi prijatelji, sosedi? Mislim, da smo se naučili ceniti drobne stvari - da lahko spet obiščemo nonote, gremo sproščeno čez mejo, obiščemo prijatelje, gremo na sprehod ... Ob popolni zapori, ki smo je bili deležni, ob vojski na cesti v času najhujše krize se le redkokdo pritožuje, da ne more iti na množični dogodek ali na letalo. Med ljudmi ne zaznavam zagrenjenosti, prej en tak zdrav apetit po življenju. In komaj čakam, da se septembra v Italiji končno spet odprejo vrtci in šole. - Kako vse te spremembe doživljate kot Z možem Andrejem in sinovoma Antonom ter Nikolajem (na fotografiji še v maminem zavetju) živijo v Italiji, saj imajo tam urejeno stanovanjsko vprašanje. (Foto: osebni arhiv) Utrinek s predstavitve knjige Barbare A. Fužir Schart Kam pa danes?, ki ponuja številne izletniške namige po Krasu. (Foto: Damjan Balbi) mlada mamica z majhnim otrokom in dojenčkom? Ko je Slovenija zaprla mejo, sem to razumela. Čeprav sem jo pogrešala, seveda. V človeš- »Po eni strani so me Slovenci tukaj sprejeli hitro, ker si pač delimo narodno identiteto, jezik ... Po drugi strani pa prihajam »izza druge strani«, ki se obnaša, milo rečeno, mačehovsko.« ki psihologiji pač ni, da upošteva »priporočila«, ampak predvsem zapovedi, zakone, določila. Z nekaterimi se strinjam, z nekaterimi ne, jih pa večinoma spoštujem, saj so namenjeni zaščiti mene in moje družine. V času karantene sem na primer na lastni koži izkusila obravnavo nosečnosti tako v slovenskem kot v italijanskem zdravstvu. V Sloveniji so bili zelo hitro, navkljub moji rizični nosečnosti, številni pregledi odpravljeni kot »nenujni«, prepovedana je bila prisotnost partnerja pri porodu. Ko so se zapletli prehodi meje, sem presedlala na italijansko zdravstvo. - Italijansko zdravstvo se je torej v tvojem primeru dobro izkazalo? V Italiji ni bil odpovedan niti en moj pregled, prav tako niso prepovedali prisotnosti partnerjev pri porodu. Tveganje so zmanjšali tako, da so tako zdravstveno osebje kot nosečnice redno testirali na covid-19 vsakih pet dni. Lahko rečem, da sem sedaj prava veteranka teh brisov. Očitno je bil pristop pravi, saj ni bilo iz- »Obmejnost je v bistvu obogatitev, ki je pomenila več izbire na različnih področjih: v zdravstvu, kulturi, zaposlitvah, šolstvu, hobijih in nenazadnje tudi pri nabavljanju »fasnge« (smeh).« bruha znotraj porodnišnic, podobno kot v Sloveniji so bila tudi tukaj žarišča okužb domovi za ostarele. - Za konec pogovora, prosim, povejte našim bralcem, kakšno je trenutno stanje v pokrajini, kjer živite? V deželi Furlaniji - Julijski krajini, kamor spadamo in se po strukturi naseljenosti lahko primerja s Slovenijo, je trenutno epidemiološka situacija dosti boljša kot v Sloveniji. Nikoli pa niso popustili ukrepi združevanja in obveznih mask. Zato so mi včasih kakšne spletne objave iz Slovenije, ko vidim masovne piknike, malo zaskrbljujoče. Italijo je ta virus res prizadel, mislim pa, da se je iz tega kar precej naučila za prihodnost. Ne vem, če isto drži tudi za Slovenijo. Kazanje na tujce, najprej Italijane, zdaj na Hrvate, Srbe ..., ne pomaga, če se sam obnašaš neodgovorno. Pogovarjala se je Tatiana Golob Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 17 Ljudje in dogodki ZLATA MATURANTKA URŠKA NERAT Dekle z odličnimi uspehi in mnogimi zanimanji Zlata maturantka Urška Nerat je nedavno opravila poklicno maturo na Soli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in postala ekonomska tehnica. Poleg dela za izjemen uspeh v šoli najde čas za številne prostočasne dejavnosti, pri tem pa ne pozablja niti na pomoč drugim. VES ČAS ŠOLANJA ODLIČNJAKINJA Urška s starši in bratom živi v Radmirju. Osnovno šolo je obiskovala na Ljubnem ob Savinji, kjer je bila vseh devet let odlična. Svoje znanje je pokazala na tekmovanjih iz različnih področij, kot sta matematika in fizika. Na državni ravni je kot osmošolka osvojila zlato priznanje za kemijo, prav tako se je odlično odrezala na državnem tekmovanju iz slovenščine, ki ga je prav tisto leto gostila ljubenska osnovna šola. NOGOMETNA NAVDUŠENKA, KI VOZI TOVORNJAK Kot je povedala, so se v družini vedno posvečali različnim športnim in rekreacijskim dejavnostim. Rada ima naravo, njena priljubljena dejavnost je igranje nogometa z vrstniki na rad-mirskem igrišču. Poleg tega smuča, plava, kolesari in hodi v hribe. Oče in brat sta poklicna voznika. To področje zanima tudi njo, zato je lani opravila vozniški iz- pit za tovornjak, sedaj namerava narediti še izpit za tovorno prikolico. DEJAVNA NA KULTURNEM IN GASILSKEM POLJU Urška je že nekaj let aktivna članica Kulturnega društva Radmirje. V tej vlogi pomaga pri pripravi različnih dogodkov, med drugim tradicionalnega miklavževanja za najmlajše rad-mirske prebivalce. Čisto iz otroških let je tudi članica Prostovoljnega gasilskega društva Radmirje. Opravila je izpit za gasilca in sodeluje v operativi, nedavno se je uspešno usposobila še za specialnost bolničar. NADALJEVANJE ŠOLANJA V CELJU Za pomoč drugim pa ni pripravljena samo kot gasilka. Prijateljem je pomagala pri učenju matematike. »To je bilo dobro tudi zame, saj sem se tako matematike naučila kar mimogrede. Za maturo se kaj veliko nisem pripravljala, je pa učenje na daljavo zaradi omejitev ob epidemiji novega koronavirusa pomenila dodaten izziv,« je pojasnila odličnjakinja, ki je počitniški premor izkoristila za delo v trgovini na Ljubnem. Njen naslednji cilj je Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije v Celju, smer poslovanje v sodobni družbi. Kot pravi sama, jo je ekonomija vedno veselila in zanimala. Marija Lebar, foto: osebni arhiv Naslednji cilj Urške Nerat je Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije v Celju. POČITNIŠKE DELAVNICE NAZARJE Vsak udeleženec je našel kaj zase V drugem julijskem tednu je nazarsko turistično društvo z vodjo Vanjo Hofbauer za otroke, ki so se želeli zabavati, družiti in ustvarjati, pripravilo počitniške delavnice. Številni so našli kaj zase. IGRE, USTVARJANJE, POHOD Na športnem igrišču ob Dreti so lahko puščali domišljiji prosto pot in preizkušali svojo kreativnost v ustvarjanju izdelkov iz različnih materialov. Tako so nastali uporabni in dekorativni predmeti. Za razgibavanje so poskrbeli ob učenju Ob vodji delavnic Vanji Hofbauer (desno) so izdelali lovilce sanj. Otroci so se učili plesnih korakov in zanimive koreografije. plesnih korakov in koreografije, se rolali in preizkusili v kolektivnih igrah z žogo. Podali so se tudi na pohod do Kokarij. Obiskali so tabornike rodu Sotočje Nazarje, ki so jim predstavili življenje v naravi. Preizkusili so se v streljanju z lokom in spoznavanju različnih veščin. ANIMATORKE POSKRBELE, DA NI BILO NIKOMUR DOLGČAS Teden so zaključili v športno rekreacijskem centru Račnek v Šmartnem ob Dreti. Tudi tam ni manjkalo ustvarjanja in iger z žogo. Po besedah koordinatorke Hofbauerjeve so animator-ke poskrbele, da nikomur ni bilo dolgčas, saj so pripravile zanimive aktivnosti, ki so v tedenskem dogajanju pritegnile skoraj petdeset otrok različnih starosti. Da so uspeli pokriti stroške dogajanj, jim je na pomoč priskočila nazarska občina. Tekst in foto: Marija Šukalo 18 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Organizacije MOZIRSKA KOČA NA GOLTEH Z novo oskrbnico v boljše čase Mozirska koča na Golteh je last Planinskega društva Mozirje. Zadnja leta jo je imela v najemu družba Golte, ki upravlja s hotelom Golte in pripadajočo infrastrukturo. Z letošnjim majem so kočo vrnili nazaj društvu, planinci pa Mozirski planinci so v zadnjih letih temeljito obnovili kočo. Prenovili so notranjost, izvedli energetsko sanacijo, v lanskem letu so uredili še izolacijo zunanjosti in fasado. Z željo, da bi koči vrnili dobro ime, ki se je v Mozirski planinci so v zadnjih letih temeljito obnovili kočo. so odtlej iskali novega najemnika oziroma najemnico. Slednja je od 10. julija Alenka Vetrih iz okolice Velenja. NAJEMNICA PREJ DELALA NA URŠLJI GORI zadnjih letih izgubljalo, so začeli iskati osebo, ki bi to storila. Konec maja so objavili razpis za najemnika. Nanj se je prijavilo več zainteresiranih, s katerimi je vodstvo društva opravilo razgovore. Odločili so se, da mesto najemnice dodelijo Alenki Vetrih. Slednja je prej delala v planinskem domu na Uršlji gori, kjer je dodobra spoznala delo, ki ga je sedaj prevzela. KOČA ODPRTA VSE DNI V LETU Oskrbništvo je bila njena dolga želja in izziv, zato se je prijavila na razpis. Z 10. julijem je tako Mozirska koča, odslej Mozirska koča pr' Lenčki, stopila na novo pot. Z močno ekipo bo Alenka skrbela za dobro počutje obiskovalcev in pestro kulinarično ponudbo. Vsak dan bodo na voljo različne enolončnice, štruklji s sadnimi dodatki, kosila po naročilu, narezki, žganci, kislo mleko in še marsikaj. V koči je na voljo tudi 60 prenočišč. Odslej bo ponovno odprta tako, kot je bila pred časom, torej vse dni v letu. MESTO PREDSEDNIKA PREVZEL BOŠTJAN GOLIČNIK Z željo po zamenjavi vodstva so se člani Planinskega društva Mozirje 3. julija zbrali na izrednem občnem zboru, ki je potekal v prostorih Kulturnega doma Mozirje. Odgovorno mesto predsednika so zaupali Boštjanu Goličniku, ki bo odslej s svojo mladostno zagnanostjo, natančnim pristopom do dela, skupaj s pomočjo sodelavcev poskrbel za boljše čase društva. Tekst in foto: Benjamin Kanjir PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE NA JEREBICI Megla pohodnikom ni odvzela dobrega razpoloženja Konec junija so se člani Planinskega društva Nazarje podali na svoj prvi izlet po končani epidemiji. Pot, na kateri je za varnost skrbel vodnik Miran Vratanar, jih je vodila na goro Jerebico. Ta se nahaja na meji med Slovenijo in Italijo, in sicer med Možnico in Jezersko dolino. NA VRH Z ITALIJANSKE STRANI Na goro se je podalo 15 pohodnikov, vzpenjali so se z italijanske strani. Z vrha Jerebice se planincem v primeru lepega vremena ponuja čudovit razgled na Rabeljsko jezero, Julijske Alpe in Kaninsko pogorje. Nazarski pohodniki niso imeli te sreče, saj jih je na cilju pričakala vztrajna megla in jim odvzela užitek razgleda. Kljub temu so bili z izletom zadovoljni. NAREDILI 1.150 METROV VIŠINSKE RAZLIKE Pot do vrha, ki so jo pričeli v Belih vodah ob Rabeljskem jezeru, so premagali v štirih urah in pri tem naredili 1.150 metrov višinske razlike. Z vrha so se nato spustili do Jezerskega sedla in nato po slovenski strani v dolino Možnice. Pohodniki so bili na pot primerno pripravljeni, zato je skupina ves čas hodila v sproščenem vzdušju. TG Na goro Jerebico se je podalo petnajst pohodnikov. (Fotodokumentacija PD Nazarje) Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 19 Oglasi Zaposlimo strojnika TGM (bager) z delovnimi izkušnjami in voznika tovornega vozila - kiper. Informacije: 031 77 66 11. TGM Petet dor>. Luč? 4,3J?4 Lu« PRIDOBIVANJE PESKA IN GRAMOZA TEREZIJA BURJA S.P. TER 69, 3333 LJUBNO OB SAVINJI GSM: 04I/65M96 «Cj^BURJA^ pesek za zidavo, omet, Ketor? gramoz zadrenaže tampon za ceste drobljenje ruševin na teren tSeODfiCt) 20 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Šport ATLETSKI MITING LJUBLJANA Maja Mihalinec ponovno na V Ljubljani so atleti nadaljevali z nastopi na atletskem mitingu v okviru Atletske lige Telekom Slovenije 2020. Na 200 metrov je tekla tudi Mozirjanka Maja Mihalinec. Članica Atletskega društva Mass Ljubljana je z rezultatom 23,53 premagala vse tekmice. Najboljša lanskoletna atletinja je bila z nasto- pom zadovoljna, saj je svoj rezultat na tej razdalji izboljšala za tri desetinke, a je dejala, da ima še nekaj rezerve v tehniki in vzdržljivosti. ŽELI NASTOPATI TUDI V TUJINI »Hvaležna sem, da imamo letos sploh možnost tekmovati v Sloveniji. Si pa želim, da bi imela priložnost nastopiti tudi v tujini, kjer je konku- Maja Mihalinec je v teku na 200 metrov izboljšala svoj čas za tri desetinke. (Foto: arhiv Atletske zveze Slovenije) CENTRALNI EVROPSKI POKAL V LOKOSTRELSTVU Tim Jevšnik zmagal v Budimpešti Član Lokostrelskega kluba Gornji Grad Tim Jevšnik s Polzele je na tekmovanju za centralni evropski pokal v tarčnem lokostrelstvu osvojil prvo mesto v kategoriji kadeti sestavljeni lok. Tekmovanje je potekalo od 11. in 12. julija v Budimpešti in je bilo za vse udeležence letošnje prvo mednarodno tekmovanje po daljši prekinitvi. Jevšnik je pokazal stabilno streljanje tako v kvalifikacijah (72 strelov) kot v kasnejših dvobojih (15 strelov). V vetrovnem vremenu je v finalu premagal Slovaka Simona Sedivyja z rezultatom 143:140. ŠS Tim Jevšnik (drugi z desne) je pokazal stabilno streljanje tako v kvalifikacijah kot v kasnejših dvobojih. (Foto: osebni arhiv) vrhu renca večja. Več adrenalina bi mi gotovo koristilo,« je ocenila nastop Mihalinčeva, ki meni, da ji manjka kar nekaj tekem do vrhunske forme. V času epidemije namreč ni mogla trenirati, kot si je želela. Pestile so jo tudi poškodbe, ki jih je sedaj sanirala. Marija Šukalo TEKMA ZA 5. MEMORIAL JOŽETA VERTOTA Ekipna zmaga letniku '69 Strelsko društvo Gornji Grad je na strelišču tamkajšnje lovske družine Zagradišče v nedeljo, 12. julija, zaključilo s tekmami za prvo polletje. Na sporedu je bila tekma za 5. memorial Jožeta Vertota, na kateri so udeleženci streljali z malo- Člana zmagovalne ekipe SD Gornji Grad, l. '69 (z leve) Jože Grudnik in Ivan Rihter (Foto: K. Zemljič) kalibrsko puško sede z naslonom v malokalibr-sko tarčo na 50 metrov, po pet nabojev za preizkus in deset za oceno. Streljali so enkrat, in to je štelo za posamezno in ekipno uvrstitev. Ekipa je štela tri člane. Med posamezniki je zmagal Aleksander Grudnik (SD Mrož, 82 krogov), drugi je bil Borut Kolar (SD Gornji Grad, 81) in tretji Ivan Rihter (SD Gornji Grad, 80). Ekipno je zmagala ekipa SD Gornji Grad, l. '69 v sestavi Ivan Rihter, Jože Grudnik in Borut Kolar, ki je skupaj nastreljala 238 krogov. Medalje za posameznike, prehodni pokal za prvo ekipo in medalje za člane zmagovalne ekipe je podelil predsednik društva Peter Bezov-šek. Janez Kolar Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 21 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • POLICISTI PRIDRŽALI VOZNICO OSEBNEGA AVTOMOBILA Mozirje: 15. julija so policisti na območju Mozirja pridržali voznico, ki je odklonila preizkus alkoholiziranosti. Pri kontroli prometa je kazala znake alkoholiziranosti. Policisti so ji odredili preizkus, ki ga ni želela opraviti. Ker je v zakonu o pravilih cestnega prometa določeno, da policist pridrži voznika motornega vozila, ki odkloni preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali strokovni pregled, so policisti voznico pridržali do streznitve v prostorih za pridržanje. • ZASEGI VOZIL Ljubno ob Savinji: 16. julija so policisti Policijske uprave Celje med kontrolo prometa petim voznikom, ki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo, zasegli vozila. Po eno vozilo so zasegli v Slovenj Gradcu, na Ljubnem ob Savinji in Vranskem. • VOZNIK PREBIL VARNOSTNO OGRAJO Juvanje: 17 julija ob 20.21 je v Juvanju 54-letni voznik osebnega avtomobila vozil preblizu desnemu robu vozišča. Pod vplivom alkohola je trčil v varnostno ograjo, drsel po njej in jo zaradi sile naleta prebil. Z vozilom je zapeljal preko škarpe, višine od treh do štirih metrov, in priletel na travnik, kjer je po trčenju in obračanju vozilo obstalo na obrežju Savinje. Pri tem se je voznik telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. Ugotovljeno je bilo, da je imel 1,10 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulator, nevtralizirali razlite motorne tekočine in avto s tehničnim posegom zvlekli nazaj na cesto. (Fotodokumentacija PGD Nazarje) • NAJDEN AVTOMOBILSKI KLJUČ Mozirje: 18. julija v večernem času je občan na mozirsko policijsko postajo prinesel kontaktni ključ osebnega avtomobila znamke Suzuki, ki ga je našel na travi v Mozirju pred turistično informacijskem centru. • POTRES ČUTILI TUDI ZGORNJESAVINJČANI 17. julija ob 4.50 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 3,8 v bližini Bovca, 79 km zahodno od Ljubljane. Potres so čutili prebivalci zahodne in osrednje Slovenije, tudi v Zgornji Savinjski dolini. Po glavnem potresnem sunku, ob 5.11 so seizmografi zaznali tudi manjši popotresni sunek magnitude 1,1, ob 6.06 pa še tretji, z magnitudo 1,4. Nikoli ne veš, kdaj koga vidiš zadnjič, in nikoli ne preboliš, da tega nisi vedel. V SPOMIN Minilo je pet let, odkar ni več med nami drage sestre in tete Pavle SOLAR iz Ljubljane 18. 2. 1943 - 30. 7. 2015 Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Sestre Vera, Ivica in Mara z družinami Pogrebna služba - cvetličarna >& MORANA K H / Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 «muM.maranj.ii E-mail: infcnQmûrana.îi Aleksander Siettovnik s ^ . ?Jarj¿lje Brasrmte 22 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Glejte, že sonce zahaja, skoro za goro bo šlo, hladen počitek nam daja, pojd'mo veselo domov. Čujte zvoniti, počivat zvoni. Zvoni, le zvoni nocoj, sladko počivat zapoj. ZAHVALA Poslovila se je naša draga Ljudmila SKORNŠEK po domače Vrtnarjeva Milica iz Mozirja 24. 8. 1930 - 20. 7. 2020 Ob smrti naše ljubljene žene, mame, tašče in stare mame naj naše misli iskrene zahvale dosežejo vse, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani. Posebna zahvala patronažnim sestram za skrb in pomoč v času njene bolezni. Hvala vsem, ki boste našo mamo ohranili v lepem spominu. Vsi nj'eni Zahvale Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega brata Ivana KRAMERJA iz Avstralije 1. 1. 1938 - 5. 7. 2020 Tja, kjer je tišina večna, je za vedno odšel naš ljubljeni brat Ivan Kramer. Tujina te je kot mladega moža zvabila za kruhom, tujina bila je tvoja domovina. Nikoli nisi pozabil slovenske besede in svojih korenin. Čakale so te cvetoče rože, za hišo domačo zelene livade. V vetru šelestijo gozdovi, da prišel bi rad. Ne bo te več, ker v daljni avstralski zemlji boš počival in svoj večni mir užival. Vsi domači t_* Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, hčerke in sestre Marije (Mojce) JUVAN 26. 1. 1967 - 6. 7. 2020 se domači iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala gre patru Karlu Gržanu za opravljen obred, Valeriji Robnik za besede ob slovesu, pevcem, pogrebcem, praporščakom, zdravnici in sestrama v ZD Luče. Zahvaljujemo se tudi kolektivom KLS Ljubno, ŠCC, kovinoplastiki Benda, mizarstvu Melu ter vsem posameznikom za darove, ki ste nam jih namenili. Zahvala gre tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi nj'eni Ni res, daje odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Franc ROBNIK 26. 4. 1947 - 6. 7. 2020 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izrečene besede sožalja, stiske rok in podporo, ki ste nam jo izkazali v težkih trenutkih slovesa. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo patru Karlu Gržanu za lepo opravljen obred, gospe Valeriji Robnik za prebrane poslovilne besede, pogrebni službi Morana, pevcem in praporščakom. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste našemu atu stali ob strani v času bolezni in ga v množičnem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi nj'egovi, ki ga bomo močno pogrešali Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 23 Za razvedrilo Nejček spremlja poročila o maratonskih pogajanjih političnega vrha EU In vpraša o če ta: "Oči, od kod pridejo nepovratna sredstva?" Oče: "Vprašaj mamo. In ko bos ravno pri njej, jo že vprašaj, kdaj mi bo vrnila bančno kartico." Nagajivost iz zraka Ljuba nka: "En tip me je osvajal na plaži." Lučanha"A sta držala dovolj veliko medsebojno razdaljo?" Ljube nka: "Pa ne samo enkrat. Vsakič po listem." vlsje leteče želje Micka: "Ali bi se lahko kako drugače zmenila?" Član izpitno komisijo: "Pa saj ste naredili vozniški izpit." obupali nad mano." Mozirja nka: "Letos pa mož ne bo preživel celega poletja v čolnu na moiju." Njena tašča: "Končno je prišel k pameti!" Mozirjankaj "Kupil sije barko." Vidrievaleč: "Šef, a moram še biti v karanteni?" Sef: "Kar ostani še doma Odkar nisi v službi, seje storilnost robotov, ki jih vzdržuješ, povečala za 30 odstotkov." Zdravnik: "Kako. mislite, da je prišlo do okužbe v vaši številčni družini7" Okuženi: "Ne vem. Mogoče na pikniku, ko smo hodili vsi v iste sanitarije." Zdravnik: hPa ste uporabljali maske?" Okuženi "Maske? Ne, saj nismo v$i naenkrat šli na wc. Ena je bila dovolj za vse." Lojzek: "Niti lani, ko je bilo vse normalno, niti letos, ko smo se šolali na daljavo, nisem maturiral. Le kaj bi mi pomagalo?" Špela: "Mogoče, če bi prišel komet Neowlse malo bližje Zemlji..." Lojzek: "Le kakšne so šanse za to?" Špela: "Podobne kot, da ti maturiraš prihodnje leto." Ni slabo vreme slabo za vse. Letos je na račun deževnih vikendov nepoškodovanih že kar nekaj hribolazcev. Faktor zaščite proti sončnim opeklinam -100 MUZEJSKI VINSKI EKSPONAT Ne zgodi se prav vsak dan, se je pa 365 dni pred upokojitvijo Mihaela Fajfarja, ki služi kruh v pekarni in slaščičarni Mišmaš v Mozirju. To je bilo točno na njegov 57. rojstni dan, ko so v Vrbovcu posadili trto žametno črnino (modro frankinjo), ko so prav njega imenovali za grajskega viničarja Vrbovca in žlahtnega občinskega kletarja. Da bo Miha nekoč razglašen še za muzejski eksponat, je bilo videti takoj, ko se je v njega zakadila »muzealistka« Jasmina Jurčič, vsa vesela, da bo v nekaj letih dočakala izvirno »muzejsko kapljico«, vrbov-ško grajsko črnino. MALO ČARAL, MALO PEL, MALO BRENKAL, VELIKO RAZVESELJEVAL Iluzionist Grega Sulejmanovič je na predstavi v Medgen hiši na Rečici ob Savinji oni dan malo zapel in zabrenkal na svojo prijateljico kitaro. Bil je presenečen, da tudi njegovo najmlajše občinstvo pozna prenekateri trik. Ob začudenem obrazu pa nam ni bilo jasno, ali ga je kaj presenetilo ali le ni ujel prave višine tona. CVETKE IN KOPRIVE SE POKOPRIVIJO Vsak se kdaj zmoti. Še veliki brat Google ima na svojem zemljevidu že leta Luče in Ljubno ob Savinji locirana tudi poleg letališča Jožeta Pučnika na Zgornjem Brniku, kako bi se ne zgodilo, da bi Mozirnico in Trnavo ne zamenjani na tabli pri sejmišču pred mostom čez Savinjo v Mozirju. Tako se je tudi nam primerilo, da smo v 28. številki Savinjskih novic zamenjali sliki za cvetko Ko imata oba svoj prav. No, mi takrat nismo imeli, za kar se vpletenim in avtorju iskreno opravičujemo. 24 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Križanka, Oglasi NEKD. SiTOiKA WKJJ. al'iA ■JE KTC !4A HRWtfkFM Ji OS KAK-LCfVCA TRE rtAL: fOLOTOnJ iriitf. LJUP1TVA ILOVICA iLAJOH SL liARA-vMLOvte iFFRDhA«. MED UKKAJ. rok CI.A5SA VKU! JJkHSURlR ZA IfelN* CAftM!; ORGANSKA DEHM1T MMhlAlU □CAUALT MQDELIRA-Nl+Slt-Sfl.iKOV KDORRM atw DVCdltA PiSEK WTOh .ISKERC KKMH, STOLETJA l-ESl.ANC. WAN vKKJK SWBGRa (jrj/'drt i» & mtsfitw I^DMiKA DDlil'^IU VCU MUSLIWA* SO BOG UAlilKA FWURA A« »U iSfIALKA &MW.IE) ¡¿fc&EAV-L fiTEHVJIH VtL*. LLHL. MEoeoewJi «JS D£BL* nUOBOHM JOu, KI JO JE CttNOVH AflISTOTEL MUSUtUH. 5KIEWO-SLOVEE DRlKAil: PC.TCAHD KHOSnika- •'AUU.LC STO StVCHKETi) KAJHNA QVEA 5L °=5Nii (IlHACiJTlNi KLUP1M nsi.J9t UOtKl iUKN.i Ai.ua».1 Si-'it'i (FLEMUiGI IH7AV05T RlOjE JAJČECE Sl_Pf!k«A iNiJVT) vhu^M povraoi* um inSO«r HIUSK' S-OvL^K- FGSW IN PUBlIOST IIIHHUt StHCM gAHVNE TELEVUI* ftinAH-RJ riDiLK-c* 6AHJA HWE' KJtiKA umi)* HFrTTCL-TE R HUpAS •k« LCUEE S« IRSKI VEiETDK OtUCH-ST1WWKA ■tjailAU. VERSKI VODJA PRCWJ). ¡TU. OH Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Slovarček: AH AS VER - VBČru .M; SEIDL ■ slme^ski naravoslovec (Ferdinand} ULEMA - mi;jllrrwr-slii boijasloi/ac KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 31. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Rešitev prejšnje križancu {vodoravno): OTOtE. OČAK SAMOOSKRBA, ALAH, PEWS. TIR. MILOST. SARIN. MAE SAM ROCKWELL ADA. BASEL. SLA. RENTA. S J AS, KAFTAN, ZVRST. TR. IS AR, OPASEK. ORA, CO KIAZ AR, JUH ČEK, ® I AGATA, APNtJA Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 24. julij ob 19.00. pred kampom Menina, Varpolje Sejem domačih dobrot Sobota, ob 9.00. Bohačev toplar Nazarje 10. obletnica kmečke tržnice 25. julij Center Rinka, Solčava Razstava nagrajenke EX filcore 2019 Darje Goličnik Torek, 28. julij ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 29. julij ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim teličko ali telička simen-talca, starega do 14 dni; gsm 031/299-738. ŽIVALI - PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Telici sivko in rh pred telitvijo prodam; gsm 041/239-017. Prodam bikca križanca, starega en teden; gsm 041/783-572. Prodam telico RJ, brejo 8 mesecev, pašno, težko 650 kg. V račun vzamem manjšo pašno; gsm 041/324377. Prodam mlade kunce za pleme ali zakol; gsm 041/942-169. ŽIVALI - ODDAM Podarim mlado, prijazno, belo muco. Vajena v hiši in okolici; gsm 041/363-846. DRUGO - PRODAM Prodam krmilni krompir; gsm 041/696-802. Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Balirka za kocke mf manjša in lažja, prodam, 1550 eur; gsm 041/767805. Prodam rumeno korenje; gsm 070/439-445. Prodam silažne bale; gsm 041/783911. Prodamo zgodnji krompir, cena 0,80 eur; gsm 031/232-088. Prodam letošnje senene kocke; gsm 041/216-481. Prodam lita platišča 16 col, 5x112, et45, z gumami ter lita platišča 17 col, 5x112, et43, oboje so original; gsm 040/684-238. Prodam bukova klaftrska drva. Možna dostava; gsm 051/314-306. VOZILA - PRODAM Golf 6, 2009, 44.000 km, vlečna kljuka, 1. lastnik; gsm 031/208-768. NEPREMIČNINE Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/230764. DRUGO - IŠČEM Iščemo lep material za nasutje, odpeljemo sami ali plačamo prevoz; gsm 031/229-154. C Ime meseca Zgornje Savinjske doline Bralci in bralke tednik» Savinjske novico ito izbrali ime meseca junija v Zgornji Savinjski dolini. To je Matija Petrin, eden d i rektorji v pod j etjfl BSH Hišni aparati Nazarje, odgovoren za tehnično področji?. Podjetje je v sklopu obeleževanja 50-letnice družbe cfontralo Zgornjesavhijskenm zdravstvenemu donui Piazarje 2D tisoč evrov za nakup dveh aparatov za medicin g del;! in Mo/i]"skeiiiii gaju lil tisoč evrev za novo otroško igrišče. V zdravstvenem domu bodo kupili aparata, ki hosta medicini delih omogočila Izvajanje zahtevnejših zdravstvenih pregledov. V J IS 11 so sl1 z veseljem odzvali tudi na Željo po prenovi otroškega i^HSČa v M oz irskem gaju m podprli kor tudi če nekatere druge ideje. Med pravočasni} prispelimi glasovnicami iz zadnjega kroga je bil žreb naklonjen Ajdi Rakun, ObrtniSka ulica 3j Nnv.arje, ki prejme praktično nagrado. Nagrajenka prevzame nagrado v tajniitvti Savinjskih novic v Mozirju najkasneje do petka, 7. avgusta 2020. i^fösi Turistično društvo Rečica ob Savinji vabi na SEJEM DOMAČIH DOBROT Sejem bo v petek, 24. julija 2020 od 19. ure dalje pred Kampom Menina. Vabljeni! 26 Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 30, 24. julij 2020 2 7 NOVA SKODA OCTAVIA SI M PLY CLEVER PSC PRAPROTNIK Saleska 15, Veienie, tel.-' 03 898 32 20 ■■.-íjrji'-n fr jpusüj.O r--nrm-i il.--9lr¡'-f emfllSh t '.-.Ap-T^ EURO (fcspetefli na em)s49 dupif^-vih iksirtíiv ■ ■ 0,0.161 - 0,02 D1 g' tm. - f ¿ S:: ...C ::. 3 :h ■ 1 I. j/fefl ílp-io cTefcív 3 ■ 1 -O.C'1 > 10". OgIJ icv dfT - ad (CO,:,e f Jiponf t jr.cj* Topfog'fílnl plliy poyitaf» 3¡ob.i:-=c. CmlH ? íjne; naie^jl JU.rsijjeijí ¡itftrréía p«fiiím&FKi wbpáfVE r pöslnbiartju ■^fro^oiü iuninjpga íraka lnn EpeVajp'üasO'kiCWilwrnT po-kj-m 11 ■ ciiU¿d¡afn □íKwfiiwgS an™, di im PWB in nMj, tcr dtiilkcvih oksidcv