S. Kranjec:
Naše morje v davnini.
VeJičastno je morje: zdaj iiho in mirno, zdaj divje in grozno, da človek v strahu in trepetu spozna evojo nebogljenost sredi na-ravnih sil. Se daoes je kljub vsemu tehnit-nemn napredku živijenje pomorca v vedui nevarnosti in nekak sij juna-štva obdaja uje-gov poklic kot le še vojakovcga. >Kdor mo-liti ne ziia, naj se na morje poda«, pravi naš pregovor, ki izvira gotovo Še iz dobe pred izumom parnika in malo pred Kristusovim rojstvom je rimski pesnik Horacij opeval neziiaiiega junaka, ki se je bil prvi upal na morj<* iu dejal o njem, da je imel »trikraten oklep krog prsi*, da ga iri bilo strab. viharjev in morskih pošasti.
Kdo je bil ta junak, ali vsaj, katerema narodu je pripadal in aa kateri obali se je zgodil ta va/en korak v zgodovini človeštva, korak s trde celine ua nevaruo morje — tega uajbrž ne bomo nikdar zvedeli. Pač pa vemo,
_____________________     da se je to moralo zgoditi že davno,   v pca-
----     zgodovinski dobi. ko še človek ni poznal pi-
save, da, niti železa in sploh nobene kovine ne.
Njegovo orodje je bilo takrat le iz trdega kainna in s kamenitimi seki-rami in dleti si je izdolbel iz drevesnega debla iudi čolne. Tak čoln — izdolbenec — vidirao na hodniku ljubljanskega muzeja. Z ujim so se vozili na lov raostiščarji Ljubljanskega barje in s takimi čolni pa tudi z več debel zvezaniini splavi so se okoli 20.000 let pr. Kr. že vozili prvi prebivalci naše jugoslovanske obale po sinjem Jadranu. Poselili so že vse večje otoke, brodarili in trgovali na obe strani, drŽeč se varne obale ifl pustili so nam dokaj sledov svojih btvališc in izdclkov svojih rok. Le tega ne venio, kdo so bili, kaksen jezik 80 govorili, kakor tudi ne po-znamo njihovih naslednikov, ki so mnogo tisočletij kesneje živeli tod in že poznali baker in bron. Ti so bili v trgovskih zvezah z visoko oraika-nimi Grki na jugu, na kar na8 neinara spominja siarodavna pravljica o Argouavtih, ki so prisli z ladjo po Donavi, Savi ia Ljubljanici navzgor do Vrhnike, nato jo zadeli na rame in nesli čez Kras do morja.
Sele zadnje tisooletje pr. Kr. poznanio bolj natanko. Takral je bila nastopila že železna doba, železno orodje je koristilo tudi Iadjedelstvu in brodarstvu in prebivalci te dobe — Iliri — so bili izvrstni inornarji. Naš prvi pesnik V. Vodaik je pel ponosno: »Že močen ua morju Ilir*jan je bil, k' se ladije tesat' je Ritnec učii.< In res so se Kimljam šelf v zadnjih stoletjih pr. Kr. privadili morju, nato pa okrog 1. 200 premagali s svojim brodovjem premalo složue Uire ter zavladali sčasonia vsem naŠim deželam za približno pol tisočletja. Iliri so se jim sicer Se dolgo upirali, nazadnje pa so podlegli premoci jn se skoro polatinili. Krepki ilirski moruarji so poslej služili na rimskib vojnih ladjah, ki so se ime-novale tudi »liburne* po iiirskem rodu Liburnov ob sedanji kvarnerski obali.   Rimske ceste so vezale med seboj lepa pristanišča, ki so se ohra-
oila do danes na istem mestu (n. pr. Acjuileia = Oglej, Tergeste = Trst, Pola = Pulj, Senia = Senj, Zadera = Zadar) ali pa so še vidna v razvali-nah (Salona = Solin pri Splitu, Narona blizu Metkoviea). V teh mestih je bilo  doma   bogastvo in razkošje,  veličastne   palače,  svetišČa in gieda-
Na razvalinah Solina.                 Zlata vrata — >Forta aurea« v Splitu.
lišca so se dvigala. NajznaČilnejši spomenik te rimske dobe je še dobro ohranjena ogromna palača cesarja Dioklecijana, ki tvori jedro našega Spiita. Pa vsa (a slava in moč tujili osvojevavcev je prešla; rimska država je propadla v lastni guilobi, inladi barbarski narodi so zasedli njene de->.v\c in ob jatlranska obali so se okrog 1. 600 po Kr. pojavili naši predniki — S 1 o v e n i.