Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Zopet je stopilo v ospredje naše vseuči-Usko vprašanje, Lahi se potegujejo z vso njim prirejeno eneržijo in doslednostjo za vseučilišče v Trstu. Vse, kar je laškega v primorskih deželah in na Tirolskem, vse združuje svojo zahtevo po vseučilišču v jednem samem glasu : Trst. Vsaj tako delajo javnosti nasproti. Urez dvoma tudi dosežejo uspeh. Morda res se vlada ne vda kar na kratko, da bi takoj postavila laško pravno fakulteto v Trst, ali j fez par let se zna to le zgoditi. Bržčas bodo 1 I^ilii toliko previdni, da se udajo vsaj v to-,; liko, da sprejmejo pravne fakulteto tudi v ka- | ketu drugem mestu za nekaj časa, aH ob jednem bodo ponavljali svojo zahtevo, da ima >tnti laško vseučilišče v Trstu, toliko časa, da isto dosežejo. Vsporedno s to akcijo pa se vrši v glavnem iz našega kulturnega središča, Ljubljane, akcija za slovensko vseučilišče, za katero ni mesta nikjeri drugje nego le v beli Ljubljani. Ni treba razlagati [tega, da je Ljubljana poklicana imeti v svoji sredi slovensko vseučilišče, ker to je vse dognano in je tako jasno, da bi bila vsaka daljša beseda na to stran odveč. Na jasnem so s tem na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem, v Trstu in v Istri vsi oni, ki prav motrijo naš razvitek ter prav presojajo naše naravno središče. Kdor sodi drugače, je osamljen. Čeprav se je culo zadaje dni nekaj protiglasov, se sme reči za gotovo, da so ostali ti glasovi osamljeni. Ne more se jim sicer očitati, da so morda imeli kake napačne namene, ali reči se mora, da so bile take diskusije neumestne, ker srn* že na jasnem, kje ima stati bodoče slovensko vseučilišče. I?ri vseh dosedanjih manifestacijah smo se potegovali za Ljubljano in tako bo tudi za-naprej po celi Sloveniji. Tako smo edini glede vseučilišča kakor Lahi. Lahi pravijo: Trst! mi: L j ub lj ana! Kar se tiče goriških Slovencev, moramo reči, da naše ljudstvo gori za vseučilišče v [\jubljani, in je to tudi že ponovno dokazalo. Da, zahteva goriških Slovencev po vseučilišču v Ljubljani je že" precej stara. Že na impo-zantnem šempaskem taboru dne 18. oktobra 1. 1808. je govoril t r ž a š k i rodoljub naj-blažjega spomina Iv. Nabergoj za slovensko vseučilišče, in sicer v Ljubljani. Ko je skon-čaval svoj govor o naših šolskih potrebah, je rekel; „P a tudi više s 1 o v e n s k o šole m o r a m t i m e t i, i n za t o j e Ljubljana naj pripr a vniše mesto". In 10.000 Slovencev je klicalo po takih šolah. To je pač najjasnejši dokaz, da se že od nekdaj misli med goriškim ljudstvom na Ljubljano kot mesto, kjer imajo stati naše više slovenske šole. Dandanašnji stojimo na tistem stališču, in če nanese prilika, da bo potreba dvigniti zopet glasove po slovenskem vseučilišču, se bo čul isti glas, kakor dne 18. oktobra 1. 18(58. Na shodih naših akademikov se je tudi živahno razpravljalo o potrebi slovenskega vseučilišča, in pri tem ni nikdo mislil na drugo mesto nego edinole na Ljubljano. Naši sovražniki so zopet mahali okoli sebe ter kričali, da sami ne vemo, kaj hočemo, ali temu ni tako, ker posamezni glasovi pač niso merodajni za vse, marveč odločuje večina. In ta večina je tako velika, da se sme popolnoma prezreti tisti osamljene glasove ter reči: V s i smo za to, da se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani! Kaša velika napaka na sploh pa je ta, da se ne znamo ob takih prilikah vzdrževati tako modro, kakor n. pr. Lahi, ki nakopajo solidarno za Trst, čeprav so med njimi morda tudi taki, ki bi bili zadovoljni •' Hoveredom. Naša slovenska napaka je, da denemo vse na papir, kar mislimo in sovražni tujci tolmačijo vsako tako reč po svoje ter jo izkoriščajo proti nam. Na to stran se imamo še kaj učiti.... Sicer pa, kakor povedano, smo goriški Slovenci na čistem glede slovenskega vseučilišča, in prepričani smo, da govorimo iz srca vseh goriških Slovencev, če vskliknemo: I) a j t e n a m s 1 o v e n s k <> v s e u č i-lišče v Ljubljani! Kako zlorabljajo cerkev. ,, Kobljeglava, dne 17. L 1905. Gonja proti bralnemu iu pevskemu društvu „Kraški Slavček" se nadaljuje s podvojeno srditostjo. Mislili smo, da se nunček kaj poboljša ter pride do prepričanja, da se s tako taktiko proti dobri stvari ne da ničesar doseči. Zato smo mu prizanašali. Nismo hoteli kaliti starčku mirne sreče ter proslavljati njegovega duševnega orjaštva pred svetom, toda drezal in pikal je tako dolgo, da smo mu morali vstreči, ravmije se po njegovem geslu: klin s klinom! Prižniea, kjer naj bi se oznanoval Kristusov nauk, je pri nas privatna telovadnica g. Ceiičota, kjer kriči, razbija iu razgraja, da se vse trese. Ne briga se dosti, da bi ljudstvu razlagal verske resnice, veliko več ga skrbi, kako napolni svojo mošnjo. Zato roti ljudi, naj mu že enkrat vrnejo, kar jim je posodil, naj bodo doma, ko bode „pisal tri kralje", ker on da ni vajen delati zastonj itd. Ali kaj takega še odpustimo starčku, o katerem se splošno govori, da mu gre „na otročje." Kar pa si je dovolil v nedeljo, presega vse meje dostojnosti in humanitete. Tolike nesramnosti, ostudne častikraje in nizkotnega obrekovanja bi ne pričakovali niti od najslabšega pobalina, kaj šele od duhovnika, ki naj bi vodil ljudstvo k resnici, a ne v temo zmot in pregreh. Poslušajte Cenčeta samega: ,,V i vsi, ki ste v društvu, ste se odpovedali Kristusu; svojo kri in življenje zastavim, da ne pride nobeden v nebesa. Kdor ne izstopi, naj n e p r i d e k izpovedi ne z d a j n e o Veliki noči, ker jaz mu ne morem dati odveze in tudi sv. oče papež v Itimu ne. Pustite torej društvo, kjer„se pelje" umazano in nečisto življenje. Jaz sem p o š t e u j a k, Ki VSi Ste JaŽnlVCl". To so besede katoliškega duhovna na prižnici v 20. stoletju ! Zgražati se ne moremo dovolj nad tako svetim početjem penzijoniranega nunca. Pač umevno, da ljudje pri takih okoliščinah ne najdejo tolažbe tam, kjer je duhovnikovo največje veselje, jemati jim, kar imajo najdražjega — poštenje. Vsaka beseda opravičenega ogorčenja bi bila odveč: kdor zna misliti, naj sodi! — Če bi preč. g. nadškof ugodil prošnji obč, starašinstva ter nam poslal človeka, ki bi ne bil v kvar in zasmeh občini in vsemu svetu, bi pač storil najbolj bogcljubno delo in hvaležni bi mu bili vedno. G. Tomagnin! radi gori omenjenih Vaših žalitev s e n a j b r ž e p o g 1 e d a m o še kje drugje! Sredstva, katora vporablja naš mine v dosego svojih namenov, so taka, da bi se jih sramoval vsak hlapec. Ker mu izkoriščanje prižnie in goreči očenaši, da bi razpadlo naše društvo, nič ne pomagajo, se hoče maščevati na drug sramotilen način. Tako je menda za-žugal pevcem, da ne sinejo peti na koru tako dolgo, dokler ne izstopijo iz društva. Oelo na cerkovnika se je spravil ter mu zapretil, da mu njegov sin, ki je tudi slučajno v društvu, ne sme pomagati pri nobenem cerkvenem opravilu. Sramota za duhovna, ki se poslužuje tako umazanih sredstev! Dasi prvi med junaki, kadar je treba komu v cerkvi siiosti dobro ime, vendar ima Cenčok precej „rošpokta" pred časopisi. Kot petelin se je razkoračil v nedeljo, udaril par-krat mogočno ob prižnico, stresel glavo in čul se je glas : „L e š e e n krat m e d n j t e v č a s n i k i u r e č e m V a m, e n o ure n e bom več tukaj; pobral bom svoje češplje iu adio! .laz sem mož-be-seda, kar sem rekel, tudi gotovo stori m". Kolikor jih je bilo v cerkvi, so te grozeče hesede kar pomazale; ta želja, si je mislilo staro in mlado, so mu vendar lahko izpolni. In danes je izpolnjena. G. Tomagnin! spomnite se obljube, katero ste dali občinstvu, ter izginite, dokler je čas, kajti pride ura, ko bo prepozno. Dovolj ste si že dovolili nasproti ljudstvu, z najpod-lejšuni priimki ste obsipali poštenjake, držite vsaj svojo „besedo" ter si ne puščajte lučati v obraz tega, kar ste v cerkvi tako ravnodušno metali drugim — iažnjivec! DOPISI. Deskle. — Dne G. t. m. v petek na praznik Sv. treh Kraljev popoldne ob 2!/» uri je priredil potov, učitelj za kmetijstvo, gosp. Brez dognie8 Roman. Spisal H. Sienkiewicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Dajj*.) Dne 16. malega srpana. Zarano, komaj sem se bil oblekel, je stopila teta v mojo sobo in po pozdravu rekla brez vsakih okoliščin; »Vedi, da ob času tvoje nenavzočnostt mijeKro-mieki predlagal, naj stopim ž njim v družbo.« »A kaj ste mu odgovorili?« »Odgovorila sem mu brez pomisleka. Rekla sem mu to-le: Moj dragi, jaz imam po božjem dopuščenjuj dovolj, in Leon se bo prišteval po moji smrti k naj-ool4 premožnim ljudem v tem kraju. Čemu se imam §e spuščati v kaka pustolovstva ter skušati Previdnost? Ako si ti pri svojih podjetjih pridelaš milijone, pridelaj jih za sebe; ako jih zgubiš, - čemu jih imam zgubiti s teboj vred? Jaz te vrste zadev ne poznam ter nisem privajena spuščati se v reči, o katerih ni-»aam pojma. Ali sem imela prav ?« »Popolnoma prav.« »Pravkar sem hotela spregovoriti s teboj in veseli me, da tudi ti zreš tako na to zadevo. On, vedi, se je čutil nekoliko užaljenega radi tega, ker sem nje 8°v posel imenovala pustolovstvo; vsekakor pa mi je je* predstavljati pričakovanja, kakoršna ima za bodočnost — in pojasnjeval je vso to historijo obširno. Ako je vse to resnica, pa res prisluži milijone — in želim mu, da bi jih prislužil. Toda vprašala sem ga takoj: ako ti gro tako dobro, čemu ti je potem družba?... Rekel mi je, da Čim več denarja vtakne v to kupčijo, tem večji bo dobiček, da se ondi vse dela z naporom in da k dobičku rajše dopusti sorodnike nego tujce. Zahvalila sem ga za te rodbinske občutke, toda ponudbo sem vdrugič odklonila. Videla sem, da mu je to zelo zoprno. Jel je tožiti radi tega, da nihče pri nas ne razume kupčije, in vsi le poženejo to, kar so podedovali. Rekel mi je brez okoliščin, da je to greh glede družbe, na kar sem se zopet razjezila. Moj dragi — sem mu dejala — jaz sem gospodarila kakor ženska, toda denarja nisem zapravila, marveč premoženje še pomnožila, toda ako se komu spodobi govoriti o društvenih grehih, ne spodobi se to tebi, ki si prodal Gluhov. Hotel si slišati resnico; tu jo imaš! Ko bi ne bil prodal Gluhova, imela bi do tebe več zaupanja. O tvojih podjetjih jaz ne samo ne vem ničesar, marveč so temne za vse; samo eno reč vidim jasno, da ko bi bile v resnici tako dobre, kakor praviš, pa ne bi iskal zadružnikov in si ne bi gnal tako k srcu moje odklonitvi. Iščeš, ker ti je to potrebno, toda pred trenutkom nisi bil z menoj popolnoma odkritosrčen, česar pa nimam rada.« »Pa kaj je reke! on na to?« »On mi je odvrnil, da pred vsem drugim ne razume, čemu pada nanj odgovornost za prodajo Gluhova. Gluhova ni pustil on iz rok, marveč oni, ko so vsled pomanjkanja razuma, vsled nesposobnosti, lahko-mišljenosti in zapravljivosti povzročilli to prodajo. Ko se je omožila ž njim Angelica, je imela samo dolgove, On jo je tega rešil toliko, kolikor bi je nobeden drugi ne bi rešil, in za to, namesto hvaležnosti, čuje le oštevke in... čakaj... kako je rekel? s patetično deklamacijo.* »To ni res,« sem dejal. »Gluhov bi bilo mogoče rešiti.« »Pvav to sem mu tudi povedala ter dodala Še to, da bi mu bila na Gluhov posodila denar. »Zamogel si (sem mu dejala) napisati pred prodajo nekoliko besed Angelici, da bi mi bila to povedala, in Bog vedi, da bi ne bila ni za trenutek omahovala... Toda to je tvoj sistem, da naj nihče nečesa ne bi vedel o tem. Vsi smo verjeli v tvoje milijone in radi tega ti nisem ponujala pomoči.« On se je začel ironično smejati. »Angelica — % dejal — je prevelika gospa in preveč idealno bitje, da bi se imela ponižati do takih nič-evnostij, kakor so denarne zadeve, ali posredovanje v koristih svojega moža. Sedaj sem jo že dvakrat prosil, naj spregovori z vami zastran soudeležbe, toda obekrati mi je prošnjo odločno odbila. Kar se tiče Gluhova, je sedaj lahko o tem govoriti, ko je priložnost za pomoč minila. Sode" po odklonitvi, kakoršna me je zadela danes, imam pravico dvomiti, če bi so morda tudi z rešitvijo Gluhova ne zgodilo to isto.« Z velikim zanimanjem sem poslušal tetino pripovedovanje, ker sedaj mi je postalo jasno neporazum-ljenje med Kromickim in Angelico. Teta pa je nadaljevala : »Ko sem to slišala, sem mu dejala: Vidiš, moj dragi, kako malo odkritosrčnosti tiči v tebi. Iz po-četka si mi dejal, da mi samo radi tega ponujaš vde-ležbo, ker želiš, naj bi rodbina imela od tega dobiček, ne pa tujci, a sedaj je jasno, da je le tebi samemu Št. 6- ________ Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. uri predpoldue ter stane z izrednimi prilogami ter 8 »Kažipotom« ob novem letu vred po posti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........13 K 20 h, ali gld. 6GO nol leta,.......6 » 60 » » . 3-30 četrt leta . .¦.....3 » 40 » » » 1-70 posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici 5tev. ". v Gorici v »Goriški Tiskarni«; A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 8. df 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano i-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-ki-at. 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsia! — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. V Gorici, t soboto dne 21. januvarja 1905. Tečaj XXXV, uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikili od 9. do 12. dopoludne. Uprav niš t vo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Harročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no "spadajo' v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvu. ______ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec,«-se prodajata v Gorici v to-bakami Selnvarz v Šolski ulici in Jollersitz v Nunski ulici;— v Trstu v tobakaroi Lavrenčič na trgu deila Caseuina. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Tolofon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. ¦¦¦ ¦...... ............-¦........................... ' I.....* ! ' ! .1............."""".....•........" ............"~: Štrekelj, kmet. shod. Zbralo se je veliko mož in nekateri ukaželjni mladeniči bližnjih vasi. Shod je otvoril tuk. g. učitelj. Predstavil je zborovalcem gospoda potov, učitelja ter omenil, kaj je napotilo omenjenega gospoda v našo občino. Na to je poprijel besedo gosp. Štrekelj. Govoril je o sadjereji, „kako in kam je zasa-jati sadno drevje". Po dokončanem govoru so stavili nekateri zborovalci glede sadjereje nekatera vprašanja, katera je g. Širekelj pojasnjeval ia popolnil. Bilo je skoraj mračno, ko smo se razšli. Vrlemu gospoda pa smo zelo hvaležni za njegove lepe nauke in želimo, da bi se še kedaj potrudil med nas. Občinar. Sf. Križ na Vipavskem. — Burne so bile zadnje občinske volitve pri nas, tako da je trebalo, da so tudi mrtvi volili, drugi pa dvakrat in trikrat, naprednjake se je moralo po nedolžnem v občinske zapore zapirati itd.; seveda je bila sila, ker je šlo za analfabetstvo ker z analfabeti je dandanes par drugim lahko gospodariti. Kako se gospodari, občuti davkoplačevalec prebritko. Še manjka nekaj do novih občinskih volitev, pa se že snujejo tajni shodi v hoteli ^Velodroini" \m\ kolono, na čelu njim Pav-iiha, kakor da bi se reklo, Bog ve kak davkoplačevalec je, za p:rr kozarcev! Ali upamo, da volilci ne pojdejo na take limanice. Na široko se norčujejo z našim mestom, kakor da bi bilo to mesto kdo ve kaka ničla na svetu ! To pa ni. Resnica je, da šanco imamo brez klobuka, ali zraven imamo tudi nemško kulturo, in kdo ve, kaj nam še ukrenejo naši sveti možički, mogoče, da bomo morali laškemu liberalcu Pajerju še pete lizati. Radovedno ljudstvo poprašuje, kako številko ima naš „regementtt. Resnično do sedaj še nobene, aH če ne bo drugače, denemo poleg O še V*, pa bo vse v redu. Po drugih mestih vzdržuje vlada regimente, pri nas pa ga vzdržuje naše mesto s pomočjo okolice. Alitroški so, troški, in teh imamo do sedaj že nad 2000 K! Ali tega je treba ?! Dvakrat so bili oblečeni ves ta čas. Trikrat so bili klicani k vajam, ali ni bilo nobenega. Splošna govorica je, da „rege-menta propade, posebno še, ker je stotnik Nemec. Nedavno so šli v Vipavo, voščit god grofu Lanthieriju. V Logu so se vstavili ter jim je stotnik precej časa pridigal, ali kaj, ni nihče razumel. Zato pa so ga naši starašine v seji 8. t- m- izvolili častnim občanom. Pa recite, da ni prijetno v našem Sv. Križu i Domače in razne novice. EdiM Itoimki kll]igamat ne le na Goriškem, marveč na celem Primorskem, torej v treh deželah, je naša v Gorici, v Gosposki ulici št. 7. To je izrecno slovanska knjigarna, kajti tako glasi koncesija, katero sije priboril lastnik po dolgem trudu. Po tej koncesiji sme prodajati vse slovanske knjige, t. j. Jskane v kateremkoli slovanskem jeziku, ter muzikalije slovanskih skladateljev; od knjig, ki so tiskane v kakem neslovanskem jeziku, sueprodajati le tiste, ki se tičejo slovanskih književnostij i n narodov. Po- litična oblast sama torej hoče imeti v Gorici izrecno slovansko knjigarno, kar je tudi postala. — Le perijodične tiskovine, časopisi in perijodično izhajajoča druga dela, smejo biti v kateremkoli jeziku. Večina slovenskih knjig inmuzikalij je tu že na razpolago občinstvu. Mnogo jih je razpoloženih na ogled v velikih in lepih izložbah v veži. Tudi muzikalije so tu na ogled; mnogo jih še pride. Lastnik je poskušal že pred leti, da bi dobil koncesijo, ali goriški magistrat in trgovska zbornica sta vselej preprečila tako podjetje. TudL-letos- sta protestovala jroti koncesiji, in dosegla sta, da je omejena le na slovanska dela. Tudi prav! Tu se vidi, koliko važnost pripisujejo Lahi tej trgovini. Ob borbi za to koncesijo so nam šli na roko premnogi rodoljubi, občine, društva, uradi in razne korporacije, ki so izjavili, da je goriškim Slovencem živo treba svoje knjigarne. Vsem tem izrekamo prav srčno zahvalo. Naša skrb bode, da bo ta knjigarna polagoma popolna in uzorna. Začetek seveda ni lahek, zlasti zategadel, ker med Slovenci ni najti sposobnega voditelja ter mora za vse skrbeti itak dovolj vpreženi lastnik celega našega podjetja. Upamo pa, da rodoljubno občinstvo bo umelo položaj ter bo samo pomagalo s svojimi nasveti in včasih s potrpljenjem, da se pomankljivosti odstranijo. Vsak narodno čuteč rojak gotovo z zadovoljstvom ogleduje izložbe naše knjigarne, ki kažejo zopet lep napredek našega življa in naše moči v Gorici. --• V veži pa so ob nasprotni steni velike in krasne izložbe »Krojaške zadruge". Zalogo Slik, slovanskih umetnikov, narodnih, posvetnih, nabožnih, ima podpisana knjigarna. Prodaja tudi na obroke. - - Nekaj slik je vedno razstavljenih v izložbah v veži. Opozarjamo, naj si rodoljubi ogledajo ob električni razsvečavi Germov „Bled". Knjigarn a A. G a b r š č e k. Velikonočne razglednice. - Naročili smo veliko najrazličniših razglednic za Veliko noč od raznih založaren v Avstriji in Nemčiji. — Trgovci na deželi za svojo majhno potrebo ne morejo dobiti naravnost iz prvega vira in po nizki ceni tako raznovrstnih razglednic. — Njim priporočamo svojo zalogo. Vabimo torej gg- trgovce na deželi, da nam že zdaj nazranijo, koliko razglednic žele. Do konca marca dobe potein zaželjeno blago v najraznovrstnejši sestavi. Dobro in prav dobro blago bomo računali po 3--C kron. Knjigarna A. Gabršček. Izreden slučaj halucinacije. — v noči od ponedeljka na torek je stal na straži ob uhodu na grad v Gorici vojak tukajšnjega 47. pešp-Jos. IVrče. Noč je bila mrzla, kakor so bile mrzle tudi prejšnje noči. Imeli smo po 10° pod ničlo, po noči še več. Malo pred polnočjo se mu je zdelo, da se mu bliža človek v ru-dečein plašču. Kričal je, kdo je, potem pa pozvonil na stražnico, ko je prikazen izginila za zidom. Ko je prišla patrulja, je povedal, kaj je videl. Iskali so okoli, ali našli niso nič. Na to ga je vprašal korporal, če ga je strah, da ga nadomesti drugi. Ali vojak je rekel, da ga ni nič strah, da ostane. Kmalu potem pa se mu zopet prikaže tisti rdeči mož, kako koraka proti njemu. Vojak je vstrelil dvakrat po vrsti, ker pa prikazen le ni izginila, je od strahu padel na tla, kakor so ga našli potem, ko so menjavali straže. Iskali so zopet okoli, ali vse brez uspeha. Vojak je bil ves otrpnel ter se ni zavedal. Nesli so ga v stražnico in zjutraj v bolnišnico,, kjer je šele popoludne po injekcijah prišel malo k sebi, da je povedal, kaj se je godilo ž njim. Stanje njegovo pa je drugače še vedno nespremenjeno; zmerom gleda z divjimi očmi na eno stran, kakor bi videl še vedno pred seboj rudečega moža. Vojak je po poklic« mesar, poznat kot mladenič, ki ne pozna straha. Ne more biti drugo nega halucinacija, katero je provzročil ubogemu vojaku letošnji obče nezdravi zimski mraz. Bati se je, da bo trpel vojak celo svoje življenje radi tega, če celo ne umrje. — 0*1 tiste noči naprej je straža na gradu podvojena. MolČO je OOŽrl dr. Andrej Pavlica vse tiste grenke praške, katere so mu poslali iz Ljubljane po „Slovencu". Niti besedice ni čilimi. Pa ima dober želodec. Prav, če ž njim gre v Avstralijo! „Sl0»8neC" ne more živeti brez zavijanja in laži. V soboto smo povedali, kako piše dr. Pavlica o splošni in enaki volilni pravici ter kako stališče zavzemajo glede take volilne pravice klerikalci v Ljubljani. To smo storili v prvi številki, ko je izšel „Prim. list". V soboto pa se je tudi zagnal „Slovenec" v dr, Pavlico, in v nedeljo, ko smo dobili „Slovenca", smo imeli priliko, smejati so, kakšno lekcijo so dali ubogemu dr. Andreju, katerega pošiljajo celo v Avstralijo. V številki od torka pa se repenči ljubljanski „ Slovenec", da se „Soča" bavi s člankom „Prim. listu" ter da je pri tem tako poštena, da zamolči, da je že v sobotni številki „ Slovenec" zavrnil najodločneje „Priin. list". — Kako je zavrnil »Slovenec" list dr. Andreja, smo povedali v sredo; prej pač tega nismo mogli storiti. Kdor sledi vsporedu teh notic v ..Soči" in „Slovencu", sprevidi, da „ Slovenec" zopet laže in zvija. Pa še o poštenosti govori! Če bi govorili z besedami Č. g, pevmskega karata, bi rekli, da je prav, da se ga Japutne po gobcu"! —O poštenosti pa le tiho, gospodje pri „Slovencu", kajti noben klerikalni list ni pošten, najmanj pa ,,Slovenec"-, glavar vseh klerikalnih časnikarskih cunj! Zapostavljanje domačinov na gradnji druge železniške Zlfeze, — Mera je polna. Pod tem na- slovom pišejo iz Podbrda: Delo v predoru gre h kraju. Vendar pa bo še trajalo zunaj predora tja do poletja. Logično bi bilo, da bi odslovi jali sedaj v prvi vrsti ptujce, ter da bi obdržali na delu'do zadnjega domačina. A zdi se, da je podjetništvo Cecconi popolnoma pozabilo na pogodbo z vlado, da se ima dajati prednost domačim delavcem. Začeli so pošiljati z dela kar po vrsti same domačine, dočim ostajajo na delu iiaiabreži, Napolitani in Bog zna še kaka tujinska druhal. Minolo soboto so zopet izplačali 5 tukajšnjih domačinov, družinskih očetov, ki so sedaj, v sredi najhujše zime, z družinami vred, ostali brez zaslužka. Imamo dosti povoda za rekriminacije. Na vseh. velikih delih domačini niso imeli drugega, nego lopato in kramp, a sedaj bi se hotelo še v tem prikrajšati domačine na korist Kala-brežev in njih bratcev. Tega je že dosti! Mi pozivamo tem potom gospoda grofa, da nemudoma popravi to krivico ter odredi, da se one odpuščene delavce Podbrčane, ki niso ničesar — zakrivili, nemudoma vzame zopet na delo. Ako se pa to ne zgodi, poskrbimo, da nastane vik in krik, ki ga že dolgo časa zadržujemo. Poskrbeti hočemo, da bo donelo marsikomu po ušesih, da bo gromelo po dvoranah državnega zbora in še kje drugje! — Aut ¦- aut! »Slovenska Čitalnica" v Gorici namerava i rediti v letošnjem predpustu dva večja plesa in sicer 11. febr. plesni venček in pustno nedeljo običajni veliki ples. Zopet „illndraH! - Tista ,,Goriška zveza" vabi zopet letos kmetovalce, naj naročajo žlindro pri njej. Lani so jih bili s silo nagnali nekaj skup, zadovoljen menda pa ni bil nihče; spominjamo, da smo', tačas povedali, da jo neki ugledni župaiyz' Vipavskega jim vrgel vse skupaj pod noge, ker ni bilo za nič. Drugega ni nego lov na krone, da šteje zadružništvo" toliko več članov. Pa zopet se začenja stara komedija. Po farovgkih listih pišejo, da je „zveza" naročila blago, „M jej dojde v nekaterih dnoh in katero njeni člam dobe" lahko že v teku par dni"... — Kako vendar v teku par dni, če pa „ dojde" šele v nekaterih! Ista gonja na naročbo, kakor lani, — Drugega ni, nego to, da škodujejo solidni trgovini. Il<-zumni kmetje ne pojdejo na žlindraste liirm-niče iz ulico Vetturlni. Tlldl ilUSarje dobimo v Gorico, in sicer prideta 2 eskadrona h Celovca. En eskadron bo nastavljen v okolici, mogoče v Ločniku. Lovski bataljoni pridejo v Tolmin, Gradišče ob Soči in Tržič. Pred kaSacijSkO SOdnijO se bo razpravljalo dne* 17. febr. o pritožbi ničnosti, vloženi od tukajšnjega državnega pravdništva proti oprostitvi bivše poštne upraviteljice J. Stanonik v Kenčah. Ce kasacijska soduija ugodi pritožbi, pride do nove porotne obravnave. Izpred SOdnije, — Občinski redar v Ločniku Iv. Brešan je izvedel 11. dec. lani, da ima neki Štef. Kraševec pri sebi nož, ter da je rekel, da zahode redarja. .Redar je šel v (Dalje v prilogi.) mar za to.« On, M mu duhovitosti ne moreni zanikati, mi je odgovoril, da v zadevah te vrste mora biti korist dvostranska, in da je povsem naravno, da mu je tudi mar za to, naj bi razpolagal s čim največjimi glavnicami, kajti kupčija ima to lastnost, da je tem krepkejša, za kolikor bolj na široko je razpeljana. V ostalem — je dodal — jemaje Augelico za ženo brez dote, sem gojil nadejo, da smem računati na pomoč | rodbine, vsaj v teb slučajih, kadar bo ta pomoč za to j isto rodbino koristna.« Hudoval se je močno, in zlasti j se je razjezil, ko sem mu odvrnila, da Angelice ni dobil brez vsega, ker ji zapišem dosmrtne dohodke.« »To ste rekli, teta?« *Džl Rekla sem mu vse, kar mi je ležalo na srcu. Angelico imam rada, kakor lastno dete — sem mu rekla — in prav radi tega, da jo preskrbim, ji zapišem ne glavnico, marveč dohodke. Glavnica (rečem) bi utegnila propasti v tvojih podjetjih, katera, Bog ve, kak konec dosežejo, renta pa zagotovi Angelici vsaj sredstva do konca življenja. Ako (pravim) bosta imela otroke, dobe" otroci glavnico po Angeličini smrti -- in to je moja glavna pomoč, poleg katere sem še pripravljena za vsakovrstne manjše usluge.« J »In s tem je končal razgovor.« »Prav s tem. Videla sem, da je močno razdražen. Mislim si, da ga je v duhu jezilo tudi to, da Angelici zapisujem rento, ne pa glavnico, ker iz tega je mogel spoznati, kako malo zaupam njegovim podjetjem. Odhajajo, mi je povedal, da si poišče deležnikov med tujci, ker si misli, da ne najde med njimi manj naklonjenosti, pričakuje pa takisto, da najde pri njih te-meljitsjše razumevanje koristi]'. Potrpežljivo sem prenesla te njegove zbadljive besede. Včeraj je Sel na izlet z Belgijcema, toda vrnil se je nezadovoljen. Do-mišljujem si, da ju je hotel zvabiti v družbo, da se je pa takisto prekanil. Ali veš, Leon, kaj si jaz sedaj mislim? To, da njegova stvar stoji slabo, ker tako vneto išče udeležnikov. In pravim ti, da me ta misel grize — zakaj, ako je tako, pa nam že previdnost sama veleva ne stopati ž njim v zvezo, rodbinska dolžnost, pa nam tudi veleva pomagati mu, bodisi zgolj iz ozira na Angelico. Prav radi tega sem se hotela pomeniti s teboj.« > »Njegove zadeve še niso tako obupne, kakor vi, j teta, sodite,« ji odvrnem. In jel sem ji praviti to, kar sem poizvedel odi zdravnika Hvastovskega. Rekel sem teti, da sem bil sklepal že iz samega obnašanja Kromickega, da išče! in potrebuje denarja — in nekoliko radi tega sem se odpeljal na Dunaj. Teto je moja. bistrovidnost in postopanje tako prevzelo, da»je hode" po sobi, se začela razgovarjati sama s seboj in je semtertje zamomljala: »V vsem je genijalen!...« končno je rekla, da vso zadevo prepušča meni, in da stori vse, kar v tej zadevi vkrenem. Po teh besedah je odšla navzdol, jaz pa sem še pregledal svoj včerajšnji dnevnik in pol ure pozneje sem odšel po njenem sledu. Našel sem vso družbo pri čaju, toda komaj sem pogledal navzočim v lice, sem zapazil, da se je moralo pripetiti zopet nekaj nenavadnega, kajti Angelica je bila navidezno prestrašena, gospa Celina čemerna, vrlo tetino lice je bilo zagorelo od jeze. Le Kromicki je navidezno mirno čital časopis, toda bil je nevljuden ter pri tem tako shujšan kakor po bolezni. »Ali veš,« mi je rekla teta, kažoča na Angelico, »kaj mi je ta revica razodela? »Ne vem,« ji odvrnem ter sedem za mizo. »Nič manj, nič več, nego to, da črez dva tedna, ako bi Celinino zdravje dopuščalo, odidejo morda v Odeso, ali pa še dalje. * Ko bi bilo v tem trenutku treščilo v mizo, ne bilo bi me to bolj osupnilo in prestrašilo. V prvem hipu je kar srce umiralo v meni. Pogledal sem Angelico, ki je vsa zardela, končno pa sem jel povpraševati: »Kaj ? Kam ? Gemu ?« >Delajo mi skrbi v Ploševu — razumeš« — je dejala teta, dražeča Angelico, »nočejo mi biti v nadlego - usmiljene duše! Mislijo si očividno, da mi je potreba samote in da takrat, kadar bo treba tebi kam oditi, ter ostanem na starost sama sredi štirih t-ien v Ploševu, da se bom počutila (zdravejšo in veselejšo... Posvetovala sta se vso noč, namesto da bi šla spat.« Po teh besedah je prišla še v večjo jezo, in obr-nivši se h Kromickemu, vprašala: »Ali si ti predsedoval na t6m posvetovanju ?« »Nikakor ne,« odvrne Kromicki, »še pozvan nisem bil k temu; ker pa dopuščam, da je moja gospa soproga sklenila odpotovati tudi radi tega, da bi bila bližje mene, p. moram biti za ta sklep le hvaležen.« »To je zgolj načrt,« se oglasi Angelica. Posabivši na previdnost, sem jo neprestano gledal, ona pa ni smela divgniti očij, kar me je tembolj utrjevalo v prtprK;.v>ju, da je imela moja oseba poglaviten vpliv na *» sklep. Kar besed mi primanjkuje, da bi opisal to, kar sem čutil v tem trenutku, in nekaka smrtna grenkoba mi je zalila srce. Angelici je bilo dobro znano, da živim le za njo, obstojim le po njej, vse moje misli pripadajo njej, vsa moja delavnost fina samo njo za svoj cilj, da }e ona zame vprašanje življenja ali smrti — a navzlic temu je z vtem mirom napravila sklep v odhod. Ako jaz tudi zginem, ako si razbijam glavo ob zid — na to ni niti pomislila. (Dalje pride.) Priloga »Soče" i?, ti. ž dne zi. januarja iaua. gostiAo ter spodil iz nje Rraševca, zunaj ga jo prijel za prsi ter zahteval od njega nož. Borila sta se in padla oba na tla. V družbi z Rrešanoin je bil neki Rožic, ki je držal harmoniko Brešanovo tačas, ko so je boril z redarjem. Ko je redar zahteval od njega harmoniko, ga je sunil, da se je skoro prevrnil. Oba sta bila obtožena javnega nasilstva. Ali KraŠovec je bil oproščen take obtožbe, obsojen pa na 3 tedne zapora,.ker,je zmerjal, re-J darja in se mu zoperstavljal, ko ga je peljal v zapor. Rožič je dobil 8 mesece trde ječe. 45 letni Ivan Kenda iz Volč se je nahajal 17. dec. lani v gostilni A. Podberšiča v Anhovem. Ko je bil čas, gostilno zapreti, ni hotel iz nje, marveč se je zoperstavljal, "In" slednjič so ga pahnili na cesto. Za to se je hotel maščevati ter začel metati kamenje v okna, kjer je pobil šipe in lahko ranil deklo. Obtoženec je rekel "pred sodnijo, da je bil popolnoma pijan, ali to se mu ni verjelo, marveč 'so ga obsodili na 3 mesece trde ječe s postom vsak mesec. i "Pf«meŠ6en J6 g. Fr. S ter mole, c. kr. višji poštni kontrolor, iz Gorice v Trst. Premeščenje je prišlo nenadoma ter je izvršeno v svrbo, da se dobi prostor za panger-mana, osebo, ki je v Gorici na vse utrnili nepriljubljena. Premeščenje je vzbudilo presenečenje in veliko nevoljo toliko med Slovenci kolikor med Italijani. POŽar V Vedrijanu. — V Vedrijanu v Brdih je nastal ogenj iz neznanih vzrokov v hlevu Antona Simčiča, odkoder fae je razširil na hišo Simčičevo in na hišo Antona Mariiiiču. O tem požaru poročajo nam iz Brd, da sta zgoreli 2 poslopji. Škoda je okoli 10.000 K. Med požarom je pritiskal močan veter, in le spretnemu vodstvu tamošnjega g. podžupanu A. Jančiča pri gašenju se je zahvaliti, da se ni kruti požar razširil še na druga poslopja. Vzrok požara neznan. Mrtvega SO našli, kakor nam poročajo, dne 18. t. m. v njegovem stanovanju č, g. I. Clc-rija, župnika v Dolenjah ob meji. Redna telovadba v novi telovadnici v „Tr-^ovskem domu" začne za člane dne .'5. ' l*o h v ii a r j a iu bode v s a k p o n e d# 1 j e k, 'sredo in petek od 8--](). ure zvečer. Od 15. februarja dalje pa je telovadba: 1. za trgovske in obrtne vajence vsak torek in četrtek od 8-10. ure; 2. za starejše člane in gospode vsak torek in četrtek od (i 7'/s, ;5. za naraščaj iz ljudskih šol vsako sredo in soboto od 50. ure. Vsak telovadec, bodisi kateregakoli oddelka, mora imeti telovadne čevlje, če tudi še tako priproste, ker v navadnih čevljih hoditi po ^dvorani bode ob telovadnih dneh odločno zabranjeno. ,,Gor. Sokol". Staro pokopališče V fioriDi, Po tukajšnjih laških listih se živo razpravlja, kako naj se porabi prostor nekdanjega pokopališča tik tekališča Fr. .los. Mnenja so jako različna. Na tem prostoru hočejo imeti novo cerkev, za katero se že dolgo časa nabira, drugi hočejo, da se napravi tam izvozni trg (kar bi bilo pa najbrže neumestno glede na novo zvezo), ali lep trg, mestni vrt, tovarne itd. Čujejo se razna mnenja; za naš magistrat, kjer manjka denarja po vseh blagajnah ter trepetajo nad raznimi velikanskimi dolgovi, je prav zapeljiva okolnost, da bi se prostor, katerega je 38.224.87 m*-, prodal, ker bi se dobilo zanj od 150.000 do 200.000 K. Mestni inžener Bresadola je na ukaz magistrata sestavil poročilo c tem prostoru, v katerem se izreka za to, da naj magistrat obdrži ves tisti prostor zase in naj ga porabi za mala stanovanja in za vrt. Povdarja potrebo takih sta novanj in spominja, da se je leta 1902. že določilo, da se ta prostor ne proda, marveč porabi za mala stanovanja in vrt. G. inženir Bresadola ima prav! Južna Železnica ima radi peščice Lahov na Primorskem in Tirolskem vse vozne listke,1 listke za prtljago, tovorne karte iu tovorne liste, sploh vse tiskovine, ki so v rabi tudi za stranke, v nemškem in laškem jeziku. Ali za vse primorske, kranjske, štajerske in koroške Slovence nima južna železnica nič enakega, kakor za Lahe. Pa tudi po vozovih, tudi v tistih, ki vozijo samo po slovenski zemlji, ii. pr. lokalni vlaki Ljubljana-Maribor, so napisi samo nemški, ali Še mazanji, tudi laški. Le slovenskega ni nikjeri nič. - Pa se tudi ne zakteva nikdar v zadostni meri. seveda nas potem povsodi prezirajo. DfB peticiji. — Na shodu „slov. katoliškega del. društva" so sklenili resolucije o zavarovanju za starost delavcev, in dr. Pavlica je rekel, da naj se izročijo dr. Gregorčiču, da jih predloži drž. zboru. V istem „Prim. 1.% v katerem je pisano to, pa stoji tudi, da naj duhovniki podpisujejo peticijo v zadevi kon-J gnie ter naj se jo izroči dr. Gregorčiču, da| jo predloži državnemu zboru. Dve peticiji ima' torej v rokah: gle'ie delavstva in glede gg. nuncev. Glede delavstva stojijo slov. krščanski socijalisti na tem stališču, da dobijo za svoje delo plačilo •- - onstran groba! To je povedal tudi ranjki Pavlica javno! Zato ne te resolucije državnemu -zboru, pač pa smo prepričani, da predloži peticijo glede kongrue Mestna mesnica, —- Ker so se izjalovili vsii poskusi, pridobiti mesarje, da bi znižali ceno; mesu, se otvori mestna mesnica dne 22. t. m. na Ribjem trgu, v kateri bo meso primerno ceneje. SkorO zmrznenega so bili dobili na Gori-ščeku Martina Magrina iz Lokovca. Pravijo, da se je bil preveč napil, nakar je obležal sredi ceste. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so se mnogo trudili, da so ga spravili k zavesti. Baje ga je zadela kap po polovici telesa. Klerikalno svetohllnstvo. v „siov. Nar." čitamo: Tudi v Ribnici so klerikalci nekaj let sleparili preveč zaupno ljudstvo s konsumom. Ta konsuin je sramotno krepiti, ljudje pa imajo škodo in pravde. V konsumii se je goljufalo, kar se je dalo, vse pa pod krinko takega sve-tohliastva, da se mora človeku gabiti. Kako daleč je segalo to svetohlinstvo, pričajo sejni zapisniki ribniškega konsuma. Imeli smo priliko, videti tak zapisnik. Glasi se tako-le: „ Zapisnik. V imenu božjem, v imenu sv. Mi-Jaaela, velikega angelja, pričnemo sejo dne 8. avg. 1902. v navzočnosti odbornikov, načel- stva, nadzorništva in razsodništva itd...... Seja se sklene v imenu sv. Štefana". Tako zapisnik. Da so sejo sklenili v imenu sv. Štefana, se nič ne čudimo, saj je znano, da je prišlo pri vsaki seji nekaj Štefanov na mizo. Radi" bi le še vedeli, v imenu katerega svetnika so pobožni konsumtuji bilance ponarejali in v imenu katerega svetnika so svoje člane in svoje upnike goljufali. Morda nam to pove kateri izmed prizadetih duhovnikov. Na Voprskein bi rad imel župnik župana, ki bi ga vlekel na povodcu za seboj kakor kužetu. Zato pa izraža v dopisu z Vogerskega v flPrismojencu" svojo srčno željo, da bi bile že skoro volitve ter bi nehal županovati sedanji župan. - No, kadar bodo volitve, naj volijo volilci proti komandi iz klerikalnega tabora, potem bodo prav volili. Župnik v sadnljshi preiskavi radi motenja vere. — V Babnempolju na Notranjskem živi župnik Adolf Knol, ki je prišel sedaj v sodnijsko preiskavo radi motenja vero. Ta božji namestnik je namreč neko nedeljo jel pred oltarjem, držeč »Najsvetejše" v rokah, preklinjati zbrano množico ter klicati pekel in ogenj na župljane. Kakor obseden je kričal: Hudič naj vzame tiste, ki sem jih spovedal, hudič naj vzame one, ki sem jih obhajal, prokleti bodite itd. Ne pozabiti, da je držal pri tem v rokah mon-štrauco! — Ta je pa lepa: župnik, katoliški župnik, tožen radi motenja vere!! Stavbeni razpis, — C kr. železniško stavbeno ravnateljstvo na Dunaju naznanja, da se odda delo za preložitev delne proge Vipavske železnice med Št. Petrom inPrvačino. To delo obstoji iz podtalne stavbe, nasipanja, liadtal-nega stavbenega dela, vrhtalne stavbe, železniške ograje, dobave in preložitve železniških znakov, kakor tudi dobave mejnikov. Natančnejši pogoji, cene, ponudbeni uzorci i. dr. se dobe pri c. ki\ železniškem stavbenem ravnateljstvu na Dunaju, VI. Gumpendorferstras.se 10. in pri c. kr. železniškem stavbenem vodstvu v Trstu, Piazza nuova 2. Ponudbe je do najkasneje '.). februarja 1905. do 12. ure opoldne pri vložnem zapisniku gori navedenega ravnateljstva na Dunaju vložiti. Telovadno društvo -Solkanski Sokol4 vabi na redni občni zbor, ki bode v sredo, dne 1. svečana 1905. v dvorani gosp. Alojzija Mozetiča. Začetek ob 8. mi-zvečer. Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Telovadno društvo solkanski Sokol" priredi v nedeljo dne 29. prosinca 1905. veliki pred-pustni ples v krasno odičeni dvorani AL Mozetiča. — Sodeluje godba c. kr. vej. pešp. št. 47. — Začetek točno ob 8. mi zv. — O polnoči iznenadenje! K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Bralno in pevsko društvo v Dobravljah priredi redni občni zbor 29. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Ivana Jerkiča št. 56, v Dobravljah. Spored: L Predložitev računa zii 1. 1904. II. Pobiranje letniiie in vpisavauje novih udov. III. Volitev odbora. IV. Razni na- ; sveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor.; Bralno iruštvo »Narodni dom" v Skrbinl bode. imelo svoj i jdiu letni občni zbor dne 29. ja-. nuarja 1905. ob 3. popoldne v sobi g. Martina Lozej št. 69. s sledečim dnevnim redom:, 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Potrditev računa za leto 1904. "4. ¦Volitev novega odbora za leto 1905. 5. Razprodaja starih časnikov. G. Razni pr^dloj^. —:7f K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor. Požar, — V Moraru je nastal v delavnici mizarja Donde požar, ki je napravil škode okoli 80,000 K. Uničena je delavnica, celo hišno poslopje in dva hleva. Veliki ples v »Trgovskem domu" dne i. fetru- varja t. 1. priredi odbor, ki se je za to priliko posebno sestavil. Za ta ples, za kateri se pričuo razpošiljati vabila jutri, kaže se že sedaj obilo zanimanja, in bo, sodeč po dosedanjih pripravah, sigurno najlepša prireditev letošnjega pred-pusta. Vzajeinno-podporno društvo za zavarovanje goveje Živine V Renfiah bo imelo občni zbor dne % febr. t. 1. ob 3, uri pop. v prostorih g. R. Žnidar-čiča z dnevnim redom po pravilih, „ Svoboda" V Rentah naznanja, da se je prenesel plesni venček na soboto dne 28. t. m. Vstop je dovoljen le društvenikom iu vabljenim gostom. Bralno društvo .Čitalnica" na Ponikvah vabi na veselico, katero priredi dne 5. svečana 1905. v prostorih gosp. Josipa Lapanja. Odprti lekarni, —• Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni GironcoH-Gliubich. Zgubljeno,...... Zgubila se je torbica srebrno okovana in na srebrni verižici s sledečo vsebno: 1 srebrna škatljica, 1 glavnik, 1 moš-njiček i/, rdečega usnja, 1 srebrna verižica s privezkoma 1 srce in 4 ključi. Kdor najde, dobi pošteno nagrado. Oglasiti se je na cesti Frana Josipa št. IS. Pet konj poginilo eni rodbini. Kmečka rodbina Španjol Dominika v Solkanu št. 8, je bila /milijo leto jako nesrečna. Da b? si kaj opomogla, je hotela služiti s konji. Prvi konj si je zlomil nogo, da so ga morali odpraviti; drugi konj je crknil, ker se je prehladil; tri konje pa je zdravstvena oblast dala vstreliti na Knezi, kjer so delali pri železnici, ker so dobili nalezljivi smrkelj. Uboga rodbina je zdaj prišla v veliko revščino ter prosi poiuoči usmiljenih src. Hennebergova svila L?"™™ od 60. kr. do gld. 11*35 meter za bluze in obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg v Curihu. (i) 111 Steselj se vrača v domovino. Steselj se je odpeljal 17. t. m. zvečer s parnikom „Australia" iz Nagasaki. Ž njim je soproga njegova, 5(55 Rusov, med temi 245 častnikov in žen. Uporen japonski polk. Poročevalec „Daily Mail" v Port Ar-turju poroča, da je bil ob nekem napadu na Port Artur eden japonskih polkov na desnem krilu odbit z velikimi izgubami. Neki rezervni polk, ki naj bi bil podpiral naskok, se je pa do zadnjega moža branil pokoriti se povelju svojih častnikov ter slediti prvemu polku v gotovo smrt. Zastonj je major vihtel svojo sabljo ter skušal čete navdušiti. Niti en mož se ni ganil. KoneČno je padel major. Še le za nekoliko časa so šli vojaki v boj. Prisiljen napad je bil pa odbit. Vsa japonska armada je bila radi tega vedenja osupnjena in izne-nadena. Polk je moral potem za bojno črto teden dni delati vaje za kazen in sicer marše* s prtljago ter je moral napadati neki strmi hrib. Konečno se je izvršil svečan spraven čin, kjer se je proslavljalo ubitega majorja, a nad polkom je bila izrečena sramota. Ta polk so sedaj odposlali maršalu Ojami v ojačenje. Plen Japoncev v Port Arturju, Ko je prišel Port Artur Japoncem v roke, so dobili tam veliko Število bomb, granat in drugega streliva. Trdilo, se je na to, da bi se bil mogel Port Artur še držati ter da so Rusi kapitulirali, predno so izrabili svoje strelivo. Na vse to pa je doSlo poročilo, ki pojasnjuje, da ona 2 milijona patron, o katerih poroča Nogi, so le sami ovitki iz onega časa, ko,je bil Port, Artur še v kitajskih rokah. Granate so bile tudi še kitajske ter«za ruske topove neporabne. Pri puškah so razbili :Rusi zaklopke,pred kapitulacijo. Kapitan Klado o vojni, Kapitan-Klado priobčuje v „Novem Vremenu" pariško 'pismo, v katerem povdarja, da je inozemstvo slabo poučeno, ako-misli, 7 glasov, a vladajoča kaniora SS glasov. V torek je hrvatska stranka dobila !»« glasov, radikalno-socijalitična 1;'»7, a liberalno italijanska 22i> glasov. Prva dva dni j za hrvatske kandidate, 248 v prilog radikalno-socijalistiCiie stranke, a .;»11 za kandidate kamore. V sredo je bil« dovršeno glasovanje mestnih volilcev za tretji razred. Pozno proti večera so predstojniki araenalskih uradov iz-ročevali uradnikom glasavniee za kandidate kamoristov, {eš, da poveljnik puljskega pristanišča, admiral baron Minatilo, želi, da tako glasujejo. Italijani pa da so dali vladi besedo, da ne bodo več tirali politike.. V sredo zvečer so bile volitve v h. razredu za mesto dovršene. Skupni izid volitev vseh treh dni je nastopni : Hrvatski kandidat] e s© dobili 250, so-eijalisti in neodvisni Italijani /142 in liberalno narodni Italijani IHKI glasov. Vojno Rinisterstvo za domače izdelke. - »Zaveza avstrijskih, trgovcev s šivalnimi stroji" se je pritožila pri trgov, ljiinisterstvii, da vse vojaške krojaške delavnice rabijo šivalne stroje . inozemskega (ameriškega) izdelka,, vkljub temu da avstrijska industrija v tem nikakor ne zaostaja za tujo. — Nato je vojno uiinisterstvo z odlokom vsem vojaskto oddelkom ukazale, da se morajo bodisi jwi nabavi šivalnih strojev, pa tudi pri kupovanja vseh drugih potrebščin, ozirati izključno le na domače pridelke. — Kupovati tuje pridelke ia predmete tuje industrije dovoljuje %Toja© ministerstvo le takrat, če jih v Avstriji sploh — ali pa vsaj v predpisani kvaliteti ni dobiti. GOiles OtfsfOpil, — Combesov kabinet je podal demisijo. Izročil je Combes predsedniku Loubetu zaprto pismo, v katerem je bila de-misija kabineta. V tem pismu mmisterski predsednik obžaluje, da se morti odreči reformnemu programu, ki sti ga ob vsaki priliki odobravali republikanski večini obeh zbornic Skupnemu delovanju neukrotljive častihlepnost in sovraštva klerikalcev in nacijonalistov se je po 18 mesecih posrečilo, razdrobiti večino. Ministerski predsednik s« je bojeval korak za korakom in pripravljen bi bil nadaljevati boje, ako ne bi bil izpostavljen nevarnosti, da ostane vsak hip ob kakem dogodku v zbornici v manjšini. Smatra torej za srejo dolžnost, da odstopi po glasovanju, ki je še enkrat odobrilo njegovo politiko. Sklepi večine, če tudi je ista mala, morajo vezati vsako bodočo vlado. Com-bes zaupa zvezi skutpne levice, da bo branila delo duševnega osvobojenja socijalnega napredka in zbližanja narodov, ki ga je izvršil kabinet iu da bo to delo nadaljevala. iy. redni občni ihti »Vesne" na Dunaja se bo vršil 21. t m. v Ricbterjevi restavraciji, m. Renmveg 1. Pričetek točno ob »/, 8. uri zv. Vstop imajo le člani. Dnemired: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Velikanki Šfrajk je nastal v rudnikih premoga ob Euhri v Nemčiji Tam dela približno kaMk 270.000 delavcev, med njimi je tudi precej Slovencev. Velika stavka tam je bila leta 1889. Glavni vztak. za štrajk je to, da je podjetništvo uvedlo daljši delavnik. O StraŠDl HBSf6lSI poročajo iz Kiistianije. Udrlo se je pri Mzdabn skalovje na obrežju jezera ter padlo v vedo. Valovi so se dvignili ter potegnili za seboj blizu stoječe hiše. Utonilo je 60 oseb. Nemški „Schulverein" bo rsiaviiK is. maja letos svojo petindvajsetletnih. Društvo je izdalo tekom 25 let nad deset milijonov kronov i*a ponemčevanje. Tovarno Za led gradi v Lovrauu stavbenik Magnolo. Tovarna bo stala 400.000 K. Na dan bo izdelovala 4 vagone ledu za Lovran in Opatijo. Volkovi dohajajo s Hrvatskega na Notranjsko. V šneperskem gozdu so ustrelili graščinski lovci volkuljo, volka so pa obstrelili. Skrivnostna smrt katoliškega duhovnika. - Po listih kroži vest, da seje v duhovsko kaznilnici v Mitterbergu na Gorenjem Avstrijskem zaprti kaplan Ivan Petran utopil. Petran je v socialnodemokratičnib in vsenemških listih razkril senzacionalue stvari o Iinškeni škofu Dop-pelbauru. Škof je kaplana smrtno sovražil, a se ga tudi bal. Vsenemški listi pravijo naravnost, da se Petran ni sam usmrti! iu zahtevajo, da se začne najstrožja sodna preiskava, češ, da sicer se bodo čnie obsodbe proti tistim, ki so imeli interes na tem, da spravijo Pe-trana i/, življenja. HiflOVeŠ&a mati. — Pred porotniki v Ljubnem se je vršila porotna obravnava proti dekli Mariji Pavliujak z Ogrskega, ki je dva svoja otroka utopila v vodi. Obsojena je bila na vešala. „Lega Hazionale" v Dalmaciji vzdržuje r> ljudskih šol in vJ otroške vrtce. V otroških vrtcih je 055 otrok. V minolem letu je to društo za Dalmacijo imelo dohodkov J5.-J.708 kron, premoženja pa 172.5141* kron. 96.000 kron za en klineek. Angleški listi poročajo iz New-Yorka: 4000 funtov je izplačal v Ne\v-Yorku milijonar Pierson za novo vrsto klinčkov, katerih cvetje je belo ko sneg, le tupatam imajo lahne rdeče pege. Češka opera v Spljetu. — iz Spijeta pišejo, da se vrše pogajanja za gostovanje češke opere iz Brna v spljetskem gledališču. Odškodnina nedolžno obsojenemu. v Lon- donu je bil obsojen Šved A. Reck radi goljufije na 5» leta ječe. Ko je prestal kazen, je dokazal, da je goljuf neki Anglež, ki je ves podoben Becku. Tega so prijeli in je priznal goljufijo. Beck je naperil tožbo proti angleški drž. blagajni. Blagajna je ponudila 2000 f. SterL, to je okoli 48.000 K, ali Beck ni zadovoljen. Sedaj mu ponujajo 120.000 K, s katerimi bo najbrže zadovoljen. Umetnik brez rok in nog. Na Reko je došel čudovit človek Kobelkov, ki nima ne rok ne nog, ki pa slika, piše, je in pije, reže papir, odpira uro itd.; vse to dela z ramo in brado. Rojen je Kobelkov 1. 1SF>1. v azijski Rusiji, je oženjen ter ima (5 zdravih otrok. Povsodi je vzbudil veliko začudenje. Na Reki daje sedaj predstave. Koliko časa naj spijo otroci? iz izvestja neke komisije, ki je pregledovala švedske šole, se razvidi, da otroci, ki niso spali, kolikor potreba, v 2i*% trpijo več na raznih boleznih, kakor drugi. Povprečno treba,'da spijo otroci: pod 4 leti do 12 ur na noč; od 4 do 7 po 11 ; od 7 do 12 po 10; od 12 do 14 po 0; od 14 do 12 po S. J^i)jiževi)OsK Ročni Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih. — Str. 220. Tiskala in izdala »Goriška Tiskarna" A. Gabršček. — Brezplačna priloga „Soči" v Gorici in „Gorenjcn" v Kranju. V razprodaji velja K 1*80, po pošti 10 v več. Večina naročnikov ..Soče" (bolj zunanji, domači prihodnjič) je dobila z današnjo številko ta „Xažipot" v dar. Pred tremi tedni goriški, danes kranjski „K a ž i p o t", torej dve jako praktični in koristni knjigi so dobili naši naročniki brezplačno! Kdor take knjige potrebuje in rabi, ve preceniti njih veliko vrednost. In ker je takih ljudij prav veliko, si laskamo tudi trditi, da je tudi ta naš (kugi dar dobro došel slovenski javnosti. Kranjski „Kažipot" obsega najpoprej L j ubija notako natančno, da si kaj boljšega ni lahko misliti. Žal, da od ene c. kr. korporacije ni bilo mogoče dobiti točnih najnovejših podatkov. Od drugih mest in krajev so letos v ^Kažipotu": Bled is sliko), Idrija, Kamnik, Kranj, Krško, Novo mesto, Radovljica (v kazalu izpuščena) in Škoija Loka. — Vse, kar je v teh krajih in spada v tako knjigo, je razvrščeno v lepem redu. Zadnji rokodelec ima tu svoje mesto! Drugo leto dodamo še ostala mesta ter večje trge, kakor: Postojno, Litijo, Vipavo itd., ako bodo rodoljubi v tistih krajih čutili tako potrebo in nam pojdejo na roko. Zahvala. O priliki nenadomestne izgube našega nepozabnega in iskreno ljubljenega sina, brata in svaka Andreja Hotnel izrekamo tim potom svojo najiskrenejo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za muogobrojno udeležbo pri pogrebu ter za izkazana nam sožalja, kar nam je bilo v veliko tolažbo. Posebej zahvaljujemo „Solkanski Sokol" za venec in korporativno udeležbo, nadalje pevce za krasno nagrobno petje, tamburaše za darovan venec in udeležbo, ter konečuo vsa dekleta in mladeniče za obilo udeležbo in krasen nagrobni venec. Vsem srčna hvala! Bog povrni! V SOLKAN!', dne 20. jan. l!>or>. Žalujoča rodbina Preseli se e. kr. notar De MARIJ PASCOLETTO .-as s 1. februarjem =»- o Gosposko ulico št. 4 (poleg „monta", prej pisarna dr. Stanič dr. treo.) Dr Rudolf Gruntar je otvoril # odvetniško pisarno v Tolminu. naznanilo preselitue. Naznanjam svojim eenj. gg. odjemalcem [v/, mesta in dežele, da preselim prihodnji mesec svojo čevljarsko delavnico i/ Gosposke ulice v ulico Raštelj Št. 32 v lastne prostore (blizn Pon-tonijeve lekarne.) Se toplo priporočam odličnim spoštovanjem udani Peter Cotič, čeuljarski mojster. Banka »Slavij a" razpisuje nekaj mest potovalnih uradnikov. Reflek-tantje naj s prošnjami predlože tudi reference svojega dosedanjega službovanja. Generalni zasfep banke „Slavije" v Ljubljani. r • • MM • Mihael Ussai «¦ kovaška in ključavničarska delavnica m- I — Židovska ulica it. 1. ========= I _ _ ____ _ n/~\_____yj -t.!.!____ „^.^„11. •„ ____•• __________------. • Zaloga štedilnikov, sesalk in cevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov. <»~*<*«»-»«» z=n— v Gorici----------- Sta!nifrgšt9 (Piazza Ouomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) ZaSoga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo Šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5-10 let. Razglas. | Podpisani napravim lotos veliko množino ' gL kaliziranih trt (cepijenk) ^S j iu sicer enoletno korenjake za nasaditi IM mesec« aprila t. 1. na stalno mesto v vinograde iu k!jUČ8 (kOlČi) za vkoronjifcmje. (»ddajal bodem pod sledečimi pogoj) in cenami: korenjake . . . 100 komadov K 1(V ključe Ikolčil . . 100 „ ., H' Od vseli oddanih trt jamčim, da je J(5",,, dobrih. Sporočam starim in novim odjemalcem, k da sprejemam naročila do ]f>. februvarja t. 1. j Kupim tudi najmanj 20.000 kolči Hipa- , na jioitalis in Kupestris monticola. j D1KIOR ŠIRCfl, iriorejec j Godnje št. 17. p. Dutovlje na Krasu. • „Irgoi)ski dom". i Takoj se sprejme v službo rinov pesek za ribanje posodja najnouejše sredsfuo za čiščenje jiosameznih kuhinjskih posod in vseh kovinskih predmetov i/, bakra, čina. kopalno posodo itd, Neverjeten uspeh! Pripoznanja iz vseh krogov. ,iako v ceno, ker se /aha peska ponavlja. Prosimo poskusiti! Dobiva se z navodilom vponihe v (Jorici pri Konjedlcu & Zajcu, jned nadškotijo št. i">. v novem »Trgovskem domu«. Naloga mu bo: skrbeti za red v celem poslopju, oskrbovati centralno kurjavo in električno ' razsvečavo, vse pohištvo, opravo, itd. v dvo- ' rani, garderobah, restavraciji itd., paziti posebno na red v prostorih, kjer bodo razna društva ter event. po sporazumu z društvi opravljati nalogo društvenega čuvaja. Prosilci morajo biti dovolj inteligentni Slovenci, morda taki, ki vživajo že kako i penzijo in jim bo ta služba v priboljšek. !j Morajo pa biti oženjeni, najraje brez velike rodbine, da tudi seproga lahko pomaga ob veselicah v garderobi. Stanovanje prosto. Plača po dogovoru. Prošnje na naslov: i „Trgovsko-obrtna zadrr.ga v Gorici". trgovskega pomočnika išče za trgovino z mešanim blagom. Spričevala in ponudbe na naslov: fflartin Gerbic, Ročinj. Delavnica cementa in umetnih plošč Ivan Maroni v Gorici, tekališče Frana Josipa. Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo se vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande, umetne plošče, cevi itd. Izdeluje kvadratne plošče za hodnike. §H^* Cene zmerne. -*53i ZLATAR DRAGOTIN VEKJET fC. VECCHIEt) — Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebraine ter žepnih, zlatih in srebrnih ur. Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izber srebrnfne za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. • Cene zmerne. ;:.____ Denar prihrani kdor se obrne na nas pred nakupom registrirne blagajne. Garant ujeiii o, da prodamo boljšo blagajno iu ceneje od vsake druge tvrdke sveta. Po dopisnici naj se zahteva uzorec in navodilo, katero pošiljamo zastonj. LSL Prima-blagajne za vsako ceno "T od K 65 višje. -—.--- obs žno pat zavarov. - Prikladno mesečno plačevanje ------ National Cash Register C.o Limited. DUNAJ I. Karr.tnerstrasse 12. - BUDIMPEŠTA, IV. Vaczi-utcza 35. GRADEC, Neutorgasse 49 ~ — PRAGA, Porič 8. — — - Dožnja u Ameriko gld. 100. Dožnja v Ameriko gld. 100. Iz Ljubljane v Novi~York samo gld. 100 s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvivanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Galifornija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici,- s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg-Amerika Linie *,.* „. Kd-°r ¦ic.'od,očcn Pozvati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron aro n«i moj naslov i Fr- Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31. POZOR ! Bolehnim zdravje. POZOR I Slabotnim moč. kov ,iiim-nf':l.':i,!,wkai,lj-,''e In .?,ft,XV!wka »»"jovina- stil danes najbolj priljubljena ljudska loka' kei delujeta ootov-o ,„ z nnji)0|JMmi VHiM«lu»m ter sla si odprla pot v vso krajo sveta. .1 ranidSKC ftajilJIMi. JodČnih in črevesnih boleznih, od- [.J stranjmejo grčeve bolezni v želodcu, gonijo vetrove ter čistijo kri, pospešujejo prebavo, uničujejo male in velike gliste, odstranjuje mrzlico in vse druge iz te izvirajoče bolezni. Zdravijo vse jetrne bolezni; najbolje sredstvo proti boleznim maternice in niadrona, radi tega no bi smela manjkali v nobeni mestni no kmečki liisi. Vsakdo naj naroča in naslovi: Peter Jurišic, lekaraik, Pakrac št. 211 (Slavonija). (Jena je sledeča franko na vsako poŠto j \-ž steklenic (1 ducat)......... T, kron »- vin. .. '-»* .. <2 „ )........8 „ «0 „ : 'W „ (3 „ )........12 „ 40 , 48 „ (* „ ).......Ki „ ~ «'> „ O „ )........18 „ - „ Manj nego 12 stekleni« se ne pošilja, Vporablja m uprav sijajnim in vmm;i|-i<- prenoeiije KlllP'- i) mite " " * J pakraških kapljic iii savonsJtu '.i jevine. fljai/nriclfa hilifitiina • Vpornltljn ho uprav sijajnim in ...... , ,. . , 0W»B»«W DIIJBVm? . nijholjliii vHiiphniiMmitfiui]Hta- rejemn knshti, prsoboli, lirapnvo.sfi v jfrlu, težkemu dihanju, liailtihi, kntnru, odstranjamiHto sline ter deluje izvrstno p« vhoIi najstarejih prsnih in pljučnih Imlesmih. Cena je sledeea irauko na vsako pošto: '.» originalni stekleniei :i ly 40 v., | orij>innlni stekleniei & K 80 v., 0 originalu. steklenic 8 K 20 v. Mnnie no»j»v a steklenici »o ne tto.ŠiJia. Pošilja se po povzetju ali naprej poslanim zneskom. Priporočam, da nnroea vsakdo r/.kljueno le pod naslovom: Peter Jurišič, lekarnik, Pakrac ftt. 211 (Slavoniial. Nova trgovina v Gorici. Otvoiili smo novo trgovino, kt ima: knjigo, Časopise (slovenske, hrvatsko, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.) Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-eem velik popust. Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, Slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka. Kipi * Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar H. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd. V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazali hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujati za vse to med rojaki smisel iu Čut. Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo »Goriška Tiskarna" A. Gabršček. Anton Potatzky v Gorici. Na f Al K»5telja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupmralšč« nlrrter$kej|a 1» drevesa bi>gm tar tk»ilB, preje In ¦!«]- POTBEBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaie in favljurje* STetlnjlee. — Božnl ?encl. — Masne ^knjlllce. tišna obuvala za ysb letne čase. Semena h zelenjave, trava in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kro&njarje, prodajalce po sejmih in trgib ter na deželi. % 35-8 Hiša z vrtom na prodaj v Gorici -5=ss ulica fielsi št. 24. =- Hiša je enormdstropua s O prostori in podstrešjem. Ponudbe na gorenji naslov. Gorica -*•$- Gorica Klimatično zdravišče. Hotel Suiahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanei nad TO sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — VeKk park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna I knjižnica. l^arol praše^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birnmnce, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. i postrežbo po jako zmernih cenab. Josip Miani sin ! Gorica — na Travniku Štev. 23.! vsakovrstnega stekla, steklene in poree-' lanaste posode, nožev, vilic, steklenic itd. > Izdela katerokoli steklarsko delo. Izbira svetilk, električnih, ua plin ali petrolej. Električne žepne svetilke. Posebnost: Izdelki iz aluminija za domačo rabo. Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Gapsici comp. Nadomestek za Pain-Expeller je splošno priznano kot Izvrstno bol blažojoce mašilo; cena 80 viri., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarn.h. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škailjah z našo zaščitno znamko .Sidro* iz Blchterjeve lekarue, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. ^-^.RICHTERJBVA LEKARNA . k ..zlatem levu" v Pragi Elisabethgasse št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje. ^ Mizarska zadruga ¦*¦» v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva usek slogou ¦ ....... .; , — ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. —— - - ¦— Podružnica v Trstu Via d! Piana vecr-Ala 1. Zastopstvo v Splfatu tor Orijantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. j\nton 3vanoY pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih belih in črnih vin it lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 2 naprej. Na Ij zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva „jDelniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Jrg in plzenjskega piva .prazdroj" iz sloveče češke „žffe-ššanska pivovarne"* Zaloga leda, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Cono zmerna. Postrežba poitena In točna. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako Hranilna vlogo so obrestujejo po 47, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru, Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila s na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 57»%. Stanj« 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416,573-66. — Posojila 1,471.65042 — Vrednost hi§ 162.162'SM (v resnioi so vredne več). — Reservni zalog 70.12585. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar« TfMbn §t. 79. < Prva fconccsijonirann delavnica % tno- p» < toroim obratom za lino mehaniko, fiziko, ma. > ^ tematiko, optiko, lino brušenje in poliranje itd L 4 Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hiSnih *> < telefonov, plina in vode. > < Poprave se isrrSnjejo hitro in po coni. > ltaPoto»&A.IpI| % Gorica, za vojašnico. L 3 Precizijska delavnica predmetov za merjenje. L < Bogata zaloga F < raznih predmetov za razsvetljavo za pliuovo > 4 in električno luč. L -4 Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. — L. < Popravljalnica au omobilov, reoloeiklov in ^ koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklniije L 4 — Pumpc, železne in kovinske cevi. Zaloga p--4 mesarskega o ^5 britev, škarij itd. L Anton Krušič krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št. 33 izdeluje vsakovrstne obleke ===== ======== za vsak stan, kakor tudi sa civilna, vojaške In držav, uradnike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno raynokar došlo sveže angležko i domače blago za jesensko in zimsko dobo. Ima zalogo gotovih obiek in površnih sukenj za vsak stan. Cene zmerne. Namizno orodje in posodje vseh'^si Priznano težko posrebrnjeno najlepše forme. Kompletne kiisoto liamlz-negalorodjn, posodja^a omako, kavo,"; čaj, namizni podstavki, umetni Izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. iPosebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-===== dinjstvo itd. =======_ C. kr. dvorni založniki Christofle & C.;c - Dunaj I. Operuring 3 (Heinrielisliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. Joožjasie Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni' boleznih, naj zahteva knjiži o. o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Schwaunen-Apc4eke, Frankfnrt a. M. Zahteuajfe pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo ^^^^^^^^^^^^^^^™ z znamko „JELEN^. -^Jl Ono J« Hej zajamčeno čisto ~WM In br«z vsako škodljive primesi. Poro lacvrotno. Kdor hoče dobili zaros Jamčono pristno, porllu noskodljlvo milo naj dobro pazi da bo iotol vsak komad Imo „SCHICHT" In varstvono znamki „JELEN«. Smrg SaMeM AuMlg ¦- E. ~~ Haivaeja tovarna to vrsto na ovropojskom ozomlju! Ilnhllia KP TirmcnH f Varstvena znamka. Zastopnik: Umberto Bozzlni - Gorica, Stolna ulica 9. — Dobiua se pousod!