27
Deželni zbori.
Deželni zbor Goriški.
Naj zanimivi še reči izmed obravnav v poslednjih 2 sejah (16. in 17. t. m.) so te: za ceste in mostove se je dovolilo kakih 17.000 gold., nekaj več ko polovica za Laski del dežele, ostalo pa za Tomioski in Sežanski okraj.
V predzadnji seji je poročevai Dottori (v imenu dotičnega odseka) o zadevi ministerskega razpisa (od 10. decembra 1. L), s katerim se je rešila lanska zbo-rova peticija zastran deželnih kot učnih jezikov V naših srednjih šolah. Še nikoli ni šel iz naše dežele tako obširen in natančen spis v zadevi jezikov do viših oblastnij, kakor pride ta pot; pa tudi kaj tako krepkega in ostrega ni še dal menda noben zastop od sebe. Dobre pol ure, če ne več, je bral Dottori svoj pa dr. Deperis-ov skupni elaborat, v katerem se sfe svinčeno-tehtnimi razlogi podirajo vsi sofizmi in puhli argumenti ministerskega razpisa. Nekateri ministrovi razlogi se vjemajo s tistimi, s katerimi se je preteklo jesen pri Vas na Kranjskem skušala opravičiti prenaredba srednjih šol. Poseben argument za Gorico je ta, da so tu 3 narodnosti (tudi Nemci!*), toraj da bi bilo treba napraviti troje gimnazijev in troje realk!! Kar se tiče Nemcev, pravi Dottori-eva peticija, da jih je v vseh Goriških šolah skup samo 50. In zato peščico hoče imeti g. minister poseben gimnazij in posebno realko! (Ti Nemci pa niso domačini, in če so, znajo vsi tudi italijanski.) Mislili so poprej nekateri zborniki poslati prošnjo za vpeljanje narodnih jezikov obema zbornicama državnega zbora, al pozneje so se premislili in sestavljena je zdaj na adreso vsega mi« nisterstva. Od ministra za uk apeluje tedaj nas zbor na ministerski svet. Ni nadejati se, da naša dežela z omenjeno prošnjo kaj doseže, in sicer tem manj, ker je tako ostra; al vsaj vedeli bodo gospodje, kako je pri nas; dani namreč tako, kakor nepoklicani ljudje sporočujejo, ampak tako, kakor deželni zastop trdi in dokazuje. — Peticijo je zbor sprejel enoglasno.
Skoraj enako obširna in mojstersko izdelana je od-sekova zavrnitev vladinega odgovora na interpelacijo zastran nepostavnosti9 ki so se jih krive storili uradniki v deželni cenilni komisiji za uravnavo davkov in pa zastran previsokih cenitev v priobčeni tarifi.
Sestavil je temeljiti elaborat dr. Pajer. Ko ga je pre-čital, zgodilo se je nekaj, kar še nikoli popred v našem zboru. Vsi nazoči zborniki so zaklicali „dobro" in skor vsi laški poslanci so vstali in šli poročevalcu izrazit priznanje in zahvalo s podajanjem roke. Konec Pajer-jevega spisa je ta, da — ker so nepostavnosti dokazane in ker niso vladini organi postave prav tolmačili, naj bi vlada ves priobčeni elaborat deželne cenilne komisije uničila kot na napačni podlagi sestavljen; in da naj bode deželnemu odboru naročeno, da naj z vsemi ustavnimi sredstvi na to dela, da se od vlade razglašena krivična cenitev zemljišč itd. prenaredi. Tudi ta nasveta sta enoglasno potrjena.
Glede vladinega odgovora na interpelacijo zastran deželnega šolskega svetovalstva je sprejel zbor 16. t. m. naslednjo resolucijo (dotičnega odseka poročevalec Deperis): „Z imenovanjem ekonomično-admi-nistrativnega referenta, ki bi imel sedež v Trstu pri namestništvu, je vlada našo deželno postavo, če ne po Črki, pa po duhu prelomila. Kar vlada (s centrali-zovanjem) namerava, je nepotrebno in nekoristno. Deželni odbor ima nalog, z vsemi ustavnimi sredstvi   po
*) Se ve da, kjer bivajo 3 Nemci, ondi je že „narod nemški" doma, in §. 19. se jim kliče na pomoč!     Vred.
28
tezati  se  za aamostalnost deželnega šolskega sveta Goriškega.*'
Zadnja točka dnevnega reda v zadnji seji je bil D o lijakov nasvet zastran prevravnave deželnega odbora. Ta nasvet se pa ni obravnaval; ker ni bilo nazočih dveh tretjin poslancev; vzvidelo se je poročevalcu gosp. D. svoj nasvet nazaj vzeti. — Pa tudi ko bi se bil potrdil, bi bil obveljal še le po preteku sedanje volilne dobe, to je, čez 2 leti* D. ima toraj še zmirom čas, spraviti svoj predlog (kateri ni zadel na posebne zadržke), na dnevni red v prihodnji sesiji. — Proti eni uri popoldne 17. januarija se je zbor sklenil.
Deželni zbor Kranjski,
V 11. in zadnji seji 13. dne t. m. je deželni glavar naznanil, da je baron Karol Wurzbach sprejel volitev za uda deželne komisije zemljiškega davka; potem je priobčil ravno došli dopis c. k. deželne vlade zaradi zadreg, v katere so Sent-Jernejški farani prišli zarad vremenskih nesreč. Vsled tega dopisa je seja za pol ure prenehala, da je finančni odsek skupno z odsekom za pretresovanje deželno-odbornega delovanja to zadevo pretresel in potem po poročevalcu dr. Suppanu predlagal: naj se v proračunu deželnega zaklada znesek za elementarne nesreče od 5000 povikša na 10.000 gld., deželni odbor naj pa ministerstvo poprosi zdatne podpore iz državnega zaklada, ob tej priliki pa naj tudi povdarja potrebo, vendar enkrat pričeti Dolenjsko železnico zidati, da si ubogi prebivalci zamo* rejo kaj prislužiti, in konečno, naj se vlada naprosi, se na silne te zadrege ozirati pri odpisovanji in iztirjevanji davkov. Grof Margheri je z ravno tako odkritosrčno kakor krepko besedo te predloge priporočal v govoru, ki se je tako-le glasil:*)
„Jaz sem prosil besede k 5. odstavku poročila deželnega odbora; v tem odstavku je le resnici približe-vajoč se popis one nesreče, ki je 29. julija u. I. mnogo občin Novomeškega in Krškega okraja zadela. Ne bom vas, gospoda, trudil z natančnim popisom te nevihte in nasledkov njenih, kar Vam je že tako znano deloma po privatnih sporočilih, deloma po javnih časnikih; le toliko naj pristavim, da noben popis strahovite te nesreče ne more popolnoma opisati, kajti ondi, kjer so bili poprej cveteči vinogradi, lepa polja in travniki, videti je zdaj le golo skalovje ali nanos brebirja, tako, da ne bo le pridelek na teh krajih za več let slabeji, temveč veliko posestev je za vse čase vničenih. Komaj pa se je ta nesreča zvedela po deželi, nemudoma so posa-mesni ljudomili in javni zavodi prihiteli nesrečnikom na pomoč, in posebno hranilnica Ljubljanska jim je darovala lep donesek s 3000 gold. Naj mi je dovoljeno v imenu tako hudo zadetih vsem onim, ki so se vdeležili nabiranja milodarov, hranilnici Ljubljanski in deželnemu odboru javno izreči svojo zahvalo. Tudi deželna vlada v Ljubljani se je s pripoznanja vredno marljivostjo in hvalevredno naglostjo obrnila do c. kr. ministerstva za pomoč iz državnega zaklada. Lakonični odgovor, katerega se je ministerstvu nato prošnjo dati poljubilo, leži pred nami v poročilu deželnega odbora; — al minister-8tvo dalo je še drug odgovor, ki ga ne najdemo v tem poročilu, in ta je, da so se ne le zaostali, ampak, kar sicer ni navada bila, tudi tekoči davki za leto
*) Za gotovo smo zvedeli, da jo grof Margheri od nekega prenapetega poslanca iz vrste ustavoverske zarad tega govora ostro grajan bil, češ, da se mini s ter s tvo le božati mora, a ne napadati, ker je meso iz našega mesa in duh iz našega duha. ;— Tp tedaj je „libcralizem'; in domoljubje ustavoversko f                                                                   Vred.
1873 intabulirali,   s tem   pa  davkoplačevalcem še huja. bremena naložila;  to pa so bremena,   ki so tem  težja, , ker so nepotrebna in neopravičena.
Nočem preiskavati, ali se je to povekšanje davkov na podlagi ustavne postave ali pa le na podlagi kake . ministerske ordonance zgodilo, kajti tukaj ni mesto za to. Al ne morem si kaj, da ne bi Vas, gospoda, opozoril na nenravnost (immoraliteto), ki se razodeva v takem postopanji vlade, da ona znano in dokazano uboštvo ljudstva, ki ne more plačati davkov, porabi v to, da iz tega za-se majhen dobiček vjame! Jaz obžalujem, da vlada, ki je ravnokar za borso, ki je vsled lastne njene krivde na kant prišla, 80 milijonov gld., — za skaženo svetovno razstavo 16 milijonov gold., — za povikšano plačo uradnikov o milijonov gld. čudno lahko na razpolaganje dala, ne vinarja ni imela za to, da bi bila na pomoč prišla nekaterim občinam, ki so v strašno nesrečo pahnjene ne po svoji krivici, ampak po vremenski nevihti. Jaz ne bom stavil nobenega nasveta; hotel sem le po eni strani izraziti svojo zahvalo vsem dobrotnikom nesrečnih krajev, po drugi pa raz-odeti svoje obžalovanje, da se vlada pač prav dobro zaveda onih pravic, katere ima o iztirjevanji davkov, a da je popolnoma pozabila dolžnosti, katera ima do ljudstva, ki davke plačuje." (Dobro, dobro! na levi strani.)
Vsi gori navedeni odsekovi predlogi so obveljali.
Potem se je obravnavalo poročilo o dežel no-odborovem delovanji leta 1873. To priliko je dr. Zarnik porabil, napadati deželni odbor, češ, da pri uradovanji se poslužuje bolj nemškega jezika in da slovenščino rabi le za „paradegaul". Da to ni resnica, dokazal je najprej deželni glavar vitez Kaltenegger sam, povdarjaje, da se o tem vsakdo more prepričati iz aktov, potem je dr. Bleiweis dr. Zarnikove rekri-minacije ostro zavrnil ter konstatiral, da deželni odborniki niso vajeni „paradegauel" jezditi kakor dr. Zarnik, ki se v zboru skor samo v take reči vtika, da jaha „paradegaulna"; konečno je šeDeschmann opravičeval deželni odbor o svojem uradovanji. In ko je potem dr. Zarnik skušal sukati svoje besede, češ, da ni mislil deželnih odbornikov, ampak le uradnike deželne, je dr. Bleivveis dokazal, da dr. Zarnik hoče nož, s katerim je rezal na dva kraja, zdaj obrniti samo na eno stran, in še enkrat je deželni glavar vitez Kaltenegger sam povdarja!, kako skrbno gleda deželni odbor na uradovanje v slovenskem jeziku, da nemški odloki dohajajo le v Kočevje, v Belopeč in na nemške vloge. Konečno še dr. Čosta dokazuje, da pritožba dr. Zarnikova ni prav nič opravičena, česar se vsakdo lahko prepriča iz aktov.
Da poročilo o deželno-odbornem delovanji v 1. seji slehernega zborovanja pride poslancem v roke, je deželni zbor po nasvetu barona Apfaltrerna sklenil, gledati na to, da se poročilo poprej konča in hitro tiska.
Dalje je deželni zbor vsled poročila o deželno-odbornem delovanji sklenil sledeče:
1.   Ponoviti prošnjo do slavne vlade za izdatno podporo za javne ljudske šole na Kranjskem.
2.   Deželnemu odboru se naklada, deželnemu zboru staviti predloge, kako bi se zvekšali dohodki za šolski zaklad.
3.   Nadalje pretresovati in deželnemu zboru poročati, ali bi ne bilo koristno, da se šolnina na javnih ljudskih šolah na Kranjskem odpravi.
4.   Deželnemu odboru se naklada, po vsi moči skrbeti, da se dela za posušenje Ljubljanskega močvirja po obeh bregovih Ljubljane kar pred izvršijo.
5.   Darila, odločena v deželnem zakoniku II. leta 1870, št. 142, se pripoznajo vsakemu, kdor skaže, da
29
je tam imenovano zver oziroma steklega pesa, kakorkoli usmrtil«
6.   Deželnemu odboru se naklada, pretresovati in deželnemu zboru staviti predloge, kako bi se pospeševal posel, spadajoč v področje občin, in kako bi se po-lajšala po novih naredbab občinam nastajajoča bremena.
7.   Slavno c. k. ministerstvo za trgovino se naprosi, naj vodstvu Rudolfove železnice naroči, da svoj kolodvor v Ljubljani odprd za splošno sprejemanje popotnih in blaga.
8.   Deželnemu odboru se naklada, skrbeti za to: da se tiste ceste, katere so deželo že mnogo stale, do-delajo in javni rabi oddajo.
9.   Deželni odbor naj temeljito preišče in deželnemu zboru predlaga, ali in kako bi se izpeljala cesta iz Litije čez Lipinsko bukovje.
10.   Deželnemu odboru se naroči, ako je mogoče, s podvzetnikom nemškega gledišča se pogoditi tako, da prihodnjič na prošnjo dramatičnega društva 13 deželnih lož za slovenske predstave in poleg štirih dosedanjih večerov še dva delavniška večera na mesec za slovenske predstave v gledišču temu društvu prepustiti.
11.   C. k. vlada se naprosi, vsaj za vsako okrajno glavarstvo namestiti okrajnega zdravnika.
12.   Deželnemu odboru se naklada, vse v izvršitev teh sklepov potrebno včiniti.
Ob priliki obravnave o deželno-odbornem delovanji je Tavčar nasvetoval, naj se prihodnjič v poročilo vzame izkaz vsega odpisanega davka po skupnih zneskih okrajnih glavarstev, in naj deželni odbor še posebno pozvč, zakaj se v Radoljškem okraji ni odpisalo davkov; — dr. vitez Saviaschegg je predlagal, naj deželni zbor hvaležno priznava, da se je kmetijstvo Kranjsko zdatno podpiralo iz državnega zaklada, — dr. BIeiweis je predlagal, naj se, gledd na to, kolika bremena se nakladajo županijam, deželni odbor obrne do c. k. deželne vlade, naj bi ona učinila, kar je treba, da bi se županijam policijski posel, ki jim dohaja po občinski postavi od 17. svečana 1866. leta s poslu-ževanjem žandarmerije na prid občne varnosti po-lajšal; — baron Apfaltrern je nasvetoval, naj deželni odbor dela na to, da se postava od 2. januarija 1869. leta zarad velikih občin zvrši nemudoma; dr. Poklukar je predlagal, naj deželni odbor skrbi za to, da se zaostala dela pri deželnem knjigovodstvu nemudoma dodelajo, in da se strogo postopa zoper uradnike, kateri bi svoje dolžnosti ne spolnili; — dr. Razlag nasvetuje, pregled vseh med deželne uradnike in služabnike vsako leto razdeljenih nagrad naj se prihodnjič vzame v poročilo o deželno-odbornem delovanji, in glede na razsajajoče bolezni (kozč) se je pri nagradah na sekundarje ozirati. Vsi ti predlogi so obveljali pri glasovanji.
Zarad notranje oprave realke je deželni zbor pooblastil deželni odbor, s pridržkom uravnave doneskov mestnih in deželnih za novo opralo in pripravo učnih pripomočkov za višo realko in s pridržkom povračila tega, kar bi se morebiti iz deželnega zaklada glede te uravnave preveč plačalo, iz deželnega zaklada za celi strošek alikvotni donesek izplačati.
Muroik poroča o predlogu dr. Poklukarja za-stran Loško-Tržaške in Ljubljansko-Karlo-vaške železnice in stavi v imenu gospodarskega odseka sledeče predloge, katerim je. deželni zbor tudi enoglasno pritrdil, namreč te-le: 1) Ces. kralj, deželna vlada naj blagovoli pospeševati napravo za našo deželo in celo državo velevažnih železnic iz Loke v Trst in iz Ljubljane čez Dolenjsko v Karlovec s posebnim ozirom na Novomesto, in 2) c. kr. vlada naj pri nadaljevanji želeanic  iz Loke na  severne kraje gleda po-
sebno tudi na to, da se po krajši poti doseže zveza juga s severom in ker se to najprej doseže, če se Loka s cesarjevič - Rudolfovo železnico v Celovcu ali v Lauen-dorfu zveze, se vlada naprosi, naj pri odločevanji te že-leznične črte gleda posebno na najmarljivejši obrtnijski trg Vojvodine Kranjske, to je, Tržič.
Prošnja občanov iz Skrila, Zgornjega in spodnjega Gola zaradi podpore za cestna dela se je izročila deželnemu odboru v rešitev.
O predlogu dr. Razlaga, ki se glasi tako-le: „Da se zboljšajo razmere ljudskega šolstva na Kranjskem in da se v okom pride nevarnosti preseljevanja znatne množine učiteljev v sosedne dežele, se naroča deželnemu odboru, naj potrebna sredstva prevdarja ter v prihodnjem zasedanji o tem poroča in nasvete stavi", je v imenu šolskega odseka poročal Lavrenčič in je nasvetoval, naj se Razlagov predlog izroči deželnemu odboru v prevdarek in poročanje prihodnjemu deželnemu odboru.
Katastralni občini Sturiji v Postojnskem okraju se je zarad šolske stavbe dovolil 50"/o občinski priklad za leta 1874, 1875, 1876.
Potem sta se potrdila računski sklep za leto 1872 in proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1874. Pri tej priliki se je prošnja nemškega učiteljskega društva za enakomerno plačo Kranjskih učiteljev z učiteljem v Doljni Avstriji deželnemu odboru s tem, da naj v tej zadevi dogovorno z deželnim šolskim svetom prihodnjemu deželnemu zboru poroča in nasvete stavi; potem ste se prošnji občin v Dvoru in v Strugah za podporo zarad šolskih stavb izročili deželnemu odboru s tem, naj se ozira na nje če mogoče; — in siroti Ivani Mašekovi se je 50 gold. miloščine dovolilo.
Konečno je deželni zbor sklenil, naj se c. kr. ministerstvu priporoča prošnja občin sodnijskih okrajev Ribnica in Velike Lašice, da se ločite iz okrožja c. kr. okrožne sodnije v Novem mestu in da bi prišli pod deželno sodnijo v Ljubljani.
S tem je deželni zbor Kranjski svoja opravila končal. Deželni glavar vitez dr. Kaltenegger, oziraje se na marljivo delovanje tega zborovanja, našteva glavniše izdelke te sesije in se poslancem zahvaluje za trud njihov na blagor domovini, vladnemu zastopniku pa za podporo in zakliče z vsemi poslanci presvitlemu cesarju trikrat „slava"! — C k. vladni svetovalec vitez Roth odzdravlja v imenu vlade, dr. Bleiweis pa v imenu vseh poslancev in z njih glasno pritrditvijo izreka zahvalo deželnemu glavarju za brezstransko in vljudno, vseskozi izvrstno vodstvo mnogobrojnih razprav dotekle sesije.